išem | avko ^ MStSi'. rm!-m ,'< : '5TB 'v i- m ■7*~* Idi ^ l~~ . . Zrn i _________ f le ADE PESMI DRAGOTINA KETTEJA žl V BOSANSKEM JEZIKU ■o-Aercegovs/t/pesnik in dr,malik Ismel Bekričje kmalu po prihodu v Ilirsko Bistrico, kjer z družino — ^ , ™ruar/a 1993, zacc/ prevajali pesmi Dragotina Ketteja. Prvi rezultat nepričakovane pesniške ^jezične zbirke Kettejevih mladih pesmi z naslovom "Čuj sanje mi" - je hkrati pomenil eno izmed “% ° mCVn'h Pr'reditev v okviru XVIII. meseca kulture na llirskobistriškem. 17. februarja so na -*&' ,^nove ^iige sodelovali: pesnik in prevajalec /osip Osti, Ismet Bekrič, slovenist dr. /uraj Martinovič pc njig o Ketteju) ter recitatorja Tadeja Fatur in Siniša Posarič. (Več na strani 8) Karikatura: Marko Renko a kako do kandidatov za PA/POMFMBNE/ŠE FUNKCIJE V SVETU IN OBČINSKI UPRA VIČ L predloge za funkcije v ob-1 Ttu 0^ravnavati v paketu. Za-L e 1 nesti tajnika sveta in načel-l » ^sP°darstvo, s kandidaturo ^ La;t(SLS) za predsednika °b- co,Inn n C 3 pa se niso stdnjali. Slišati da so, te teh mest ne n j ^^tati volitev brezpredmetni. __^.o-, tbred^a8a^ da po upokojitvi se- * tajnika Franca Gombača njego est0 prevzame ^Imm cr>cc n„ „„ ranca Gombača njego-Prevzame član SDSS. Po pre-aso^ |’Vetn'k' 0dločili, da bodo taj-r Va 1 Za sprejem začasnega po-i ln P°irnenski sestavi članov od- ^ StrlvKniK "Tfir*-* I i ir/^ r\rr\r\ m,, 'jimenski sestavi članov od-ka s 3 a.Stavbn’h zemljišč, pred-e,p, Vela ‘n Podžupanov z usklaje-mi LStanka^-jamarja in z dopol-irazr/ |S° sPrejeli na drugi seji ičiml/ 'tVe ^unkc'i članov v odborih Ljih / tJPfavi- Od 21 prisotnih svet- jj. -H.dvi. ud 21 prisotnih svetili Z■ d,§^asovalo proti - ker bi ga Le.e)eti 2 dvotretjinsko večino ni :o. Zanimali so se tudi moženje in stanje občin vezavi z investicijami. Na tretji seji (IS.febr le premaknile in svetni časni poslovnik, toda 6. točko o volitvah in in ionarjev in odborov sv. log bodo oblikovali p predlogu o lokalni c občinskega sveta in i nika. Potrdili so pred tarnega odbora, ki t pripravil osnutek o (sprejeti bi ga morali takrat bodo seje sklicevali in vodili predstavniki list in strank. Velik del sobotnega zasedanja so svetniki posvetili naložbam, ki se financirajo iz občinskega proračuna in se že izvajajo oziroma so v načrtu za leto 1995. Skoraj vsi so ugotavljali, da so poročila občinskih strokovnih služb pomanjkljiva in da bo denarja za investicije v komunalno infrastrukturo ter objekte družbenih dejavnosti premalo in da bodo morali v svojem mandatnem obdobju doseči dogovore prednostnem vrstnem redu. Osnovni šoli A. Žnideršiča so za gradnjo povezovalnega trakta iz občinskega proračuna namenilil 70 milijonov tolarjev, vendar ta denar ne bo šel za ureditev okolice, premajhnih garderob in nekaterih prostorov v športni dvorani. Kar nekaj svetnikov se je dotaknilo problema stečajnih postopkov Toka (vleče se že šest let) in Grafike. Občina Ilirska Bistrica, eden izmed Tokovih upnikov, bi morala iz stečajne mase dobiti 1 milijon DEM za sanacijo odlagališča Globovnik. Svetniki so izrekli veliko pripomb na poslovanje Splošne banke Koper kot glavnega upnika v stečajnem postopku obeh podjetij, zato so pooblastili župana, ki bo oblikoval skupino izvedencev, da bi z njihovo pomočjo raziskali vzroke za nikoli končan stečajni postopek Toka in morebitno ohranitev proizvodnje v Grafiki. ODPRTO PISMO RAZOČARANEGA SVETNIKA Dogajanje, ki smo mu bili priča na drugi seji sveta občine Ilirska Bistrica po objavljenih informacijah verjetno ni bilo neka redka posebnost v na novo "lokalno samoupravo" razdeljeni Sloveniji. Kot neodvisnega poslanca z liste neodvisnih občanov krajevnih skupnosti pa me je dogajanje tako razburilo in hkrati razočaralo, da sem skoraj prisiljen po tej poti seznaniti volivce z dogajanji in razmišljanji. Strankarske predvolilne obljube so bile v naši občini skoraj identične med seboj in rezultati volitev so nesporni odraz volje volivcev, željnih sprememb in napredka v občini. Žal se je že na prvi seji pokazalo, da so skupni cilji podrejeni strankarskim ali celo osebnim interesom, z drugimi besedami, da so več vredni "stolčki" kot skupni interes. Tudi usklajevanje nosilcev list, katerega rezultat se je še pred drugo sejo sveta zdel prava rešitev, je na tej seji padel v vodo po zaslugi nekaterih, ki so javno negirali dogovor in drugih, ki so to storili s figo v žepu. Imen strank namerno ne navajam, čeprav naj bi bilo to pismo predvsem njim v razmislek. Verjetno bo tudi njih kak volivec vprašal, kaj delamo v svetu, kot je mene vprašalo že veliko ljudi, za katere sem prepričan, da niso volili zame, niti za našo listo. Nikomur ne bi želel vsiljevati svoje miselnosti, vendar moram reči, da sem si ob kandidiranju zelo želel priti v svet občine, prepričan, da bom lahko s svojim znanjem in razgledanostjo popolnoma neodvisno sodeloval pri vseh odločitvah bistvenih za prebivalce in njihovo okolje. Kar se tiče vodenja občine oz. izvršilnih funkcij, sem vedno verjel in zaupal le v strokovnost, ne v strankarske barve in moči. Bil sem in bom ostal odločen nasprotnik "strankarskih volitev" na lokalni ravni, ker so interesi vsekakor čisto nasprotujoči temu, kar prinašajo medstrankarski spori in raznorazne koalicije. Namerno ne želim takšnega stanja mešati z zakonsko neurejenostjo tega področja, saj vse kaže, da zakonodajalcu nefunkcioniranje svetov v veliko občinah in grožnje z odstopi županov kar odgovarja, da v senci tega lahko sprejema druge, še kako pomembne zakone, pripravlja še bolj centralistični proračun itd. Zakaj bi krivili druge, če je takšno stanje za tiste občinske svete, ki imajo jasno sliko, kaj bi želeli in kako bi to do-sčgli, celo olajševalne okoliščine za dosego svojih ciljev. In ti nas bodo prehiteli! Za koliko časa? Za koliko denarja?Za koliko razvoja? Če bi kdo želel dokazati, da se gre igre, ki se dogajajo v našem občinskem svetu (pa tudi v drugih), v imenu 7000 volivcev, ali vsaj tistih, ki so volili zanj, mu bom rad prisluhnil, a verjel nikoli. Zato volivci, povejte izvoljenim svetnikom zakaj ste jih volili in kaj želite od njih. Še je čas! Jaz svojim volivcem lahko zagotovim, da sem sicer razočaran, nikakor pa ne obupan. Na sejah se rad oglašam in se še bom, prav tako pa rad prisluhnem drugim. Ko bomo vsi takšni, z zavestjo, da smo samo enaki med enakimi, ne glede na barvo, funkcijo in stolček, nam bo cilj, ki je kristalno jasen, s skupnim znanjem in skupno močjo, lažje dosegljiv. In mogoče nas bodo volivci na naslednjih volitvah spet volili. Kdo ve? Vojko Mihelj svetnik Liste neodvisnih občanov krajevnih skupnosti v svetu Občine Ilirska Bistrica KRVODAJALSTVO DAVČNE NAPOVEDI ČLOVEK - ČLOVEKU DOHODNINA 1994 Kriza življenje • Kri darujmo danes • Morda jo bomo že jutri potrebovali tudi sami • Naša kri rešuje življenja • Samo kri nadomesti kri Taki in podobni stavki nas spremljajo že dolgo. Včasih so že kar preobičajni in ne vemo več, kaj skrivajo za sabo. Pa ste pomislili, kdo da kri za vse, ki jo v bolnišnici potrebujejo? Brez nesebičnih ljudi, ki so pripravljeni darovati del sebe in dati kri nekomu, ki jo potrebuje, bi nam bilo vzeto že nešteto življenj, onemogočeno ali vsaj podaljšano zdravljenje in bi lahko le nemočno opazovali ugašanje včasih komaj začetega življenja. Danes pa, ko se časi zaostrujejo, ko pada standard in raste število brezposel- nih, pada tudi število krvodajalcev. Vedno težje zagotovimo dovolj krvi za naše paciente. Pomagajte jim! Pridite, če ste zdravi, povabite svojce, sosede, znance. Povejte jim, kako je kri potrebna. Le tako bodo imeli vsi pacienti, ki potrkajo na vrata bolnišnic, dovolj krvi za učinkovito in hitrejše ozdravljenje. Le če nekdo kri da, jo drugi lahko prejme. Enakovrednega nadomestila svet ne pozna. Zato darujte svojo kri sosedu, prijatelju, znancu, nekomu, ki jo potrebuje in pridite na odvzem ali Vi ali Vaši bližnji! Redna zimska krvodajalska akcija bo v Ilirski Bistrici v sredo, 1. marca 1995, od 7m do 13"° ure v prostorih vojaške ambulante na Rozmanovi ulici (vhod s parkirnega prostora zadaj). Poletna akcija bo 9. avgusta v OŠ D. Kette. Vmesni termini so na razpolago za organiziranje manjših skupin krvodajalcev za transfuzijsko postajo v Izoli. V kolikor se iz različnih vzrokov teh terminov ne morete udeležiti, pokličite Območno organizacijo Rdečega križa Ilirska Bistrica, tel. 067/81-175 - z veseljem bomo organizirali manjše skupine krvodajalcev in vas popeljali v Izolo. Ne oklevajte. Pokličite! KAKO DARUJEMO KRI? I. SPREjEM Vsakega novega krvodajalca ob prihodu na odvzem krvi zdravstveni delavci najprej povprašajo po osebnih podatkih, ki jih vnesejo v računalnik in na karton krvodajalca - ta ga bo spremljal ves čas med postopkom dajanja krvi. Pri naslednjem prihodu bodo samo še hitro preverili točnost podatkov. Podatke o krvodajalcu, ki jih dobijo pri sprejemu, potrebujejo za organizacijo krvodajalskih akcij in za neposredno klicanje krvodajalcev. II. LABORATORIJ Naslednja postaja na poti dajanja krvi je laboratorij. Iz kapljice krvi, ki jo dobijo iz prsta krvodajalca, določijo krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Količina hemoglobina je pomemben podatek za zdravnika, ki odloča o tem, ali se sme krvodajalcu odvzeti kri ali ne. Kri lahko dajejo le krvodajalci, ki imajo zadostno rezervo krvi oziroma hemoglobina. III. PREGLED PRI ZDRAVNIKU Krvodajalcu izmerijo krvni pritisk, poslušajo delovanje srca in ga povprašajo po zdravju. Kri lahko daruje samo zdrav človek. Zdravnik povpraša tudi po boleznih, ki jih je krvodajalec prebolel. Nekatere bolezni, kot na primer zlatenica, sifilis, malarija in aids, se lahko prenašajo tudi s krvjo. Najbolj varno je, da od ljudi, ki so bili s takimi boleznimi okuženi, ali so bili izpostavljeni možnosti okužbe, krvi ne odvzamejo, dokler zagotovo ne vedo, da ni nobene nevarnosti za prenos okužbe z njegovo krvjo. Na podlagi pregle- da in podatkov, ki jih dobijo iz laboratorija, zdravnik svetuje, ali krvodajalec lahko daje kri ali ne. Če je odločitev negativna, krvodajalcu povejo, zakaj trenutno ne more dati krvi in kdaj se lahko spet oglasi. Svetujejo mu glede ugotavljanja in zdravljenja odkrite bolezni. IV. ODVZEM KRVI V sobi za odvzem krvi krvodajalec leže na posteljo. Čaka ga medicinska sestra s sterilnim kompletom za odvzem krvi, ki ga bo uporabila le zanj. Sestra očisti mesto odvzema krvi in uvede iglo v žilo. Krvodajalec s stiskanjem pesti pospešuje tok krvi, ki teče po cevki in počasi polni vrečko, v kateri je že pripravljena tekočina proti strjevanju krvi. Ko je vrečka polna, sestra cevko zaveže in jo pazljivo odreže. Nato odvzame še tri epruvete vzorcev krvi. Dve epruveti gresta v laboratorije, kjer določijo krvno skupino in ugotovijo morebitno prisotnost sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa. Tretji vzorec ostane pri vrečki krvi in služi za t. i. navskrižni preizkus med krvjo sprejemnika in dajalca neposredno pred transfuzijo. Odvzem krvi ponavadi poteka brez problemov. Včasih pa se zgodi, da krvodajalca pred, med ali po odvzemu obide slabost, strokovno rečeno, da doživi kolaps. Vzroki za to so ponavadi psihične narave: prevelika napetost, strah pred neznanim, strah pred bolečino, pred pogledom na kri in podobno. To se pogosto dogaja pri novih krvodajalcih, ki s potekom odvzema še niso seznanjeni. Krvodajalcem, ki doživijo kolaps, nudijo vso potrebno pomoč. Gre za prehodni pojav, ki hitro mine in ne pušča posledic. Krvodajalec lahko postaneš, če si: dobrega zdravja, star od 18 do 65 let (mlajši z dovoljenjem staršev), tehtaš 50 kilogramov ali več, zadnje 3 mesece nisi imel večje operacije, v zadnjih 6 mesecih nisi dobil transfuzije, če si moški in vsaj 3 mesece, če si ženska pa vsaj 4 mesece nisi daroval(a) krvi, če nisi noseča in če vsaj 12 do 24 ur nisi jemal določena zdravila (o tem se posvetuj z zdravnikom). Krvi ne morejo dati ljudje, ki so kdajkoli imeli: bolezni srca, maligne bolezni, aids, sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z inzulinom, revmatoidni artritis in psoriazo. Spet je pred nami čas, ko moramo tudi na davčnem področju izpolniti svoje obveznosti za preteklo leto. To pa pomeni pravočasno izpolniti in vložiti Napoved za odmero dohodnine za leto 1994. Izpolnjevanje te napovedi bomo izvršili po novo sprejetem Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93), ki je začel veljati 1.1.1994. Osnovne spremembe napram prejšnjemu zakonu, po katerem smo izpolnjevali napovedi v letih 1991,1992 in 1993, so naslednje: a) osnova za dohodnino se zmanjša vsem enako in sicer za 11 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji in se je že pri obračunu plač in drugih prejemkov v tem smislu zmanjševala tekom leta 1994; b) dodatno zmanjšanje osnove, ki se prikazuje v napovedi ni več 10% temveč le 3% od osnove zavezanca in to za sredstva vložena: - v vrednostne papirje R Slovenije; - v reševanje stanovanjskega problema ob pogoju, da je zavezanec lastnik, odnosno ima gradbeno dovoljenje; - v sredstva za ohranjanje naravne znamenitosti, kulturnih spomenikov, nakup likovnih del ipd.; - v povečanje socialne varnosti in zdravstvene storitve; - v nakup učnih pripomočkov in plačilo šolnine za pridobivanje lastne izobrazbe (ne vzdrževanih otrok!); - v prostovoljne prispevke za humanitarne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene; - v plačilo članarine političnim strankam in sindikatom; - v sredstva za obnovo pridobljenega denacionaliziranega premoženja; c) olajšave za vzdrževane družinske člane so povečane iz 8 na 10% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za vsakega prvega otroka, za vsakega naslednjega pa še 5% (prej 2%); d) dodatnih olajšav za otroke na šolanju izven kraja bivanja ali za vozače ni več (prej 4%); e) štipendije in plačila za opravljeno obvezno počitniško prakso ter prejeta sredstva od pooblaščenih študentskih servisov se ne vpisuje več kot lastna sredstva; f) najnižja stopnja v dohodninski lestvici, ki je znašala 19%, se je zmanjšala na 17%, dodan pa je še en višji razred s stopnjo 50%. Glede na te spremembe napovedi za dohodnino ne vlagajo naslednji zavezanci: -tisti, ki imajo edini vir dohodnine domačo (slovensko) pokojnino od katere tekom leta dejansko niso plačali akontacij davka in je bil njihov katastrski dohodek (KD) izpod cenzusa 1.000,00 SIT; - tisti, katerih osnova za dohodnino je nižja od 11 % povprečne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1994; - učenci in študentje, katerih edini vir dohodnine so prejemki iz naslova dela preko pooblaščenih študentskih servisov in katerih osnova za dohodnino ne presega 51 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Ker je znašala povprečna (bruto) plača za zaposlene v Republiki Sloveniji v letu 1994 1.135, 416 SIT se te mejne vrednosti lahko izračunajo. Zakonski rok za vložitev je 31. marec 1995 in velja za vse zavezance, torej tudi za obrtnike in samostojne podjetnike s tem, da ti ne izpolnijo podatkov vezanih na vir dohodkov iz dejavnosti. Vsem zavezancem bodo njihovi delodajalci poslali vse potrebne podatke o prejemkih v letu 1994. Te podatke bodo dobili tudi upokojenci od ZPIZ-a. Lastnikom zemljišč, ki so imeli v letu 1994 katastrski dohodek preko 1.000,00 SIT bodo Izpostave poslale tudi ta podatek. Enako velja tudi za druge podatke, ki jih bodo zavezanci prejeli od raznih zavodov, pri katerih so imeli določene prejemke. Prijaviti je treba tudi tuje pokojnine. Pri t. i. "italijanskih" se v večini primerov prikaže le sorazmerni (obdavčljivi) del, ki se ga izračuna podobno kot v predhodnih letih. Vse podatke mora vsak zavezanec pregledati in jih natančno vpisati v ustrezne vrstice in kolone v obrazec Napovedi skupaj z olajšavami, vzdrževanimi člani in drugimi podatki med katerimi so važni pravilni osebni podatki (matična številka) in pri upokojencih evidenčna številka. Opozoriti moramo, da vpisovanje olajšav JUBILEJ 20. številka Runolista LETO UPANJA IA BEGUNCE IZ BiH Z vsakim novim letom zraste upanje beguncev iz Bosne in Hercegovine, nastanjenih v trnovskem begunskem centru. Pogosto ravno na straneh mesečnika Runolist izražajo žalost in želje, da bi dobili vsaj nekatere odgovore na mučna vprašanja, ki jih je v uvodu strnila Nada Čeligoj, tajnica OO RK II. Bistrica: "Kako dolgo še? Prav to se vsi humanitarni delavci sprašujemo že četrto leto. A odgovor? Zapisan je nekje v vetru, ki neusmiljeno odnaša iskrene, dobre misli neštetih ljudi po celem svetu, ki si žele le miru in mirnega sožitja med različno mislečimi, med drugače obarvanimi ali med drugače živečimi. Še eno težko in boleče leto je za nami. Leto hudih preizkušenj človečnosti, leto stisk in pomanjkanja in težkih naporov za nas, ki poskušamo za silo krpati ta neskončna pomanjkanja ter blažiti skeleče bolečine razčlovečenja in ponižanj. Naša edina želja je želja mnogih in je upanje in je hrepenenje, ki ga nosimo globoko v srcu in ga nemo kričimo v noč. Mir! Mir! Mir! Mir!" Vidno mesto je namenjeno pogovoru z Jožetom Peganom, vodjo trnovskega zbirnega centra, ki opisuje poltretje leto uspešnega dela na področju kulture, izobraževanja in vseh ostalih dejavnosti. Zaveda se, da bo še prihajalo do problemov in nesporazumov zaradi specifičnega načina življenja v centru, prepričan pa je, da se bodo tudi v prihodnosti obnesli pošteni in odkriti pogovori. V letu 1995 bodo začeli s pomočjo kuharic iz centra sami pripravljati hrano, ki bo bolj prilagojena navadam in željam oskrbovancev; za družine bodo poskušali zagotoviti koščke neobdelane zemlje in izboljšati bivalni standard v sobah (nove postelje, čajne kuhinje v vsakem nadstropju, posodobitev električnih instalacij in centralnega ogrevan- ja, sodelovanje s humanitarnimi organizacijami iz Italije in drugih držav), itd.) Na naslednjih straneh sta zapisa o prijateljski pomoči prebivalcev Infiesta ("Most dolg 2300 kilometrov'), mesta v španski Asturiji, ki je lani v času letnih počitnic gostilo tudi otroke iz trnovskega begunskega centra in prispevalo zanje veliko materialne pomoči ter številnih italijanskih mest, ki so prispevala darila za novoletno obdaritev. Kot je bilo v navadi doslej, je v Runolistu največ literarnih prispevkov in poročil o kulturni dejavnosti otrok v letu 1994 (najrazličnejše delavnice, likovne razstave, tri knjige poezije, stalne oblike sodelovanja s kulturnimi ustanovami od II. Bistrice do Siene in Adrie v Italiji). Sledi kratka predstavitev velja le do 31.3.1995. Vsaka pozaf ^ po tem datumu ne bo več sprejeta ifliL. na. Obrazec za napoved bo lahko* pil v papirnicah. V teh napovedih' navodila za vpis podatkov, ki bodo/ dobrodošla pri izpolnjevanju. Organizacijo sprejemanja napo mo letos spremenili in sicer tako, t organizirani sprejemi le na Izposta'' v II. Bistrici ter v krajevnih uradih | in Knežak. Urnik dela bo naslednj?orgar - vsak lahko odda svojo napoved (riale na Izpostavi v času uradnih ur; ‘tileni - od 22. 3. 1995 do vključno 31 lAodni bo sprejemanje organizirano v prop/e in II. Bistrica (provizorij občine obje/'//p upravi) v času od 7.30 do 17.00 ure sAo se, tvijo med 11.00 in 12“ uro (ob dela-r,H N v soboto, 25. 3., pa še od 8“ do frco p - 22. 3.1995 bo organiziran spreje-apov jevnem uradu Podgrad od 8“do fUkoi s prekinitvijo med 11.00 in 11.30; :inim, - 24. 3.1995 bo organiziran sprejflave pri jevnem uradu Knežak od 8.00do 1:lobese prekinitvijo med 11.00 in 11.30; drugin - vsak zavezanec lahko pošlje svojli najp, ved preko pošte na naslov: RU)P - teti do' Ilirska Bistrica, Bazoviška c. Hmdiran Ilirska Bistrica s pripisom "Dohodrfvejširr kuverti. istrukc. Posebej želimo poudariti še trojeVaja|ce 1. Davčni delavci ne smemo in n(ca zgi več nobenemu zavezancu vpisova^ačunsl kov v njegovo napoved. To pomenižno 1 j ra vsak pri nesti na Izpostavo že vpif z lastn poved, ker neizpolnjenih ne bomotdajza mali; 2. sprejemanje bomo vršili dizvodn 1995 v prostorih Izpostave, od 22.0. janu dalje pa le v prostoru KS II. Bistrita Slov krajevnih uradih Podgrad (22. 3. |cij0 d Knežak (24. 3.1995); 3. dokumen®stnins dokazovanje resničnih navedb se k< regjst( di ne prilaga razen: egase - za uveljavljanje vrednostnih pap^o. |2 , publike Slovenije; 1 Podje - če se v napovedi uveljavlja dejansdjetje z ke, ob plačevanju akontacije tekort*bra|0 so se upoštevali normirani stroški-* Preno v poštev pri virih dohodnine pod oz 40% . 53, 54, 61 in 62. Nski s Na koncu želimo še enkrat opoA zavan izpolnjeno in podpisano napoved'1 sklad pravočasno. Navedeni podatki 4e za ra točni, da bodo tudi odločbe o cft^Nh de pravilne in braz posledic za zavel Izpostava RUJP Ilirska Dragotina Ketteja in njegovih mlad'1 v prevodu Ismeta Bekriča, družb« delajo tudi otroci s svojimi verzi, p in ca zemeljskega ozonskega plašča, isova-ačunska vrednost investicije znaša imeni,Zn0 l .900.000 DEM, financirali pa jo e vpitz astnimi sredstvi in bančnimi krediti. 1°™°,. ai 2aroenjujejo tudi škodljivi penilec si i Pvodnji trdega poliuretana. d 22.J. januarja 1995 so od Agencije Re-Bistfl e Slovenije za prestrukturiranje in pri-■ 2. cijo dobili prvi v občini soglasje za ,me^?Stn'nskega preoblikovanja podjetja v 1 se register (drugo soglasje), na podlagi se podjetje preoblikuje v delniško pap1 °. Iz Akta o lastninskem preobliko-I Podjetja z vsebino statuta izhaja, da 2ian t,,etieza lastninjenje družbenega kapi-ekort ralo naslednji kombiniran način in i navaclnih delnic na sklade v °d 0,| 0 /o vrednosti družbenega kapitala sl ilirskobistriški policisti pripravili dan odprtih vrat v stavbi na Rozmanovi ^ arislrtfat namen je bil seznaniti osnovnošolce z policijskim delom in pridobiti 1 'Vn ' Za. Mednjo policijsko šolo v Tacnu. V telovadnici OŠ A. Žnideršiča so se lor Cl seznan'l' z nekaterimi borilnimi veščinami, potem pa so si ogledali še fao' v°zni park, tehnično opremo in oborožitev ter uporabo službenega psa Wf/C^ Z<1 iskanje mamil. Z obiskom in odzivom so bili zelo zadovoljni, saj se je Vnoga dneva udeležilo preko 100 interesentov s skoraj vseh osnovnih šol v občini. Ia koi j|0m“riec Slovenije je značilno, da ;is(a a 0 domačinov odloča za poklic U I^dv'^0 Se zc*' ta*,t- (‘vala sem matematiko in gospo-)0 se ' °na predmetni stopnji, v večerni in selOa še italijanščino. aio sedi ' Mfe-ge odločili za učiteljski po- gljivi in radi obiskujejo slovensko šolo, drugi pa uporni, vendar se priključijo pozneje. Vem, da tudi študenti, ki sem jih učila, že pošiljajo otroke v slovensko šolo. Zanima nas, kakšne slovenske šole imate v Avstraliji? ■pišu p ! C^fffrn rada papirjev in računalnikov. rU® Serri rada delala z živimi bitji -.Zel° lepo se je pogovarjati z - j|.rni 'n nasmejanimi obrazi. Za uči-*■» Poklic me je nagovoril ravnatelj ——.1' li p klicanje Nove Gorice porabili'“v'hfo 20 minut. ®vo p; V rubriki pozdravi iz naših ki*,avitv zdaj po Franetu in Katji na vi^° s p, damme Ana iz REBUBLIQUE P^gra NCE. Gospa Vičič, neustavljivodeno liko hitrostjo se bližamo tvoji Kuna movini. V naših trgovinah se df'n Ri leg francoskih sirov, katerih kval*'no, k; priznane in duhane v celem sv^8em i slovite gosje paštete. Cela Bis^ke eno samo Skupno evropsko tržaško zdravi Franeta Mitteranda in ga|izredr k nam, da se bo o tem prepri*'aknje mu to ne bo povšeči, pa ga pObpc Sarajevo, mesto, ki ga zelo Ijub^Sov, monsieur le president ne bi od*16 z en bilo lepo, če bi naš Bistrot Balasa 'pr1/ nameniamo številnim domačinom pa tudi vsem tistim posameznikom, o dobj/e ž'v,jenjska pot pripeljala v naše kraje in so s fotografskim aparatom Iju-ičinel' al' Profesi°nalno beležili utrip našega kraja in ljudi okrog sebe. Njihov d u mi® do fotografije kaže, da v njej niso iskali zgolj njene dokumentarne vrednosti >bičafn,S0 ohraniti zgolj spomin na nek sicer neponovljiv trenutek, pač pa etja P' 'zraz't' tudi ali predvsem njeno umetniško izpovedno moč. Bodi ta za-emeH^ 'v'm v hvaležni spomin. Gost naše rubrike je tokrat spet Bogumil Brinšek. !E? P^ogumilom Brinškom smo začeli žna B°tiček že v januarski številki Sne-im, rr1- Predstavili smoga kot izvrstnega saj vfriaterja, organizatorja mnogih fo-sem l-^kih razstav v desetletju pred prvo rritevMio vojno, kot tajnika prvega foto-gre inskega društva v Ljubljani, avtorja 3ga Omskega gradiva v številnih tedan-ija sp^opisih, revijah in vodnikih s slo-obil ^ Nedosegljivega fotografa v lepoti ali k'*1 jih je prinašal s svojih obiskov v i je p^ski in podzemni svet. Brinškov korisMski opUs najbrž ne bo nikoli ob-pravf*v celoti, saj je nesrečen požar v če Wani popolnoma uničil na stotine ibili Tvih fotografij in fotografskih plošč Dv° pa si Brinšek zasluži celovite ših kfevitve svojega pomembnega de-ia v^0 s področja gorniške kot jamar-UE litografije. Ijivo^enovc/ (dr. Josip Cerk, Jože in oji df' Kunaver, Ivan Tavčar, Ivan Mi-sed?,'n Rudolf Badjura) - planinsko i kvarno, katere duša je bil, so prehodili n sv^ 8ern in počez Kamniške planine, 3 Bis^nke in Julijske Alpe. Navdušeni ) tržiitosko naravo, ki je v gorah še po-in ga* '2redna in ki je bila do tedaj skoraj reprijtaknjena, so prinašali v dolino ču-ga pl*6 Pdpovedi in opise svojih gorskih Ijub^gov, Brinšek pa še fotografske >i odrez enkratnimi posnetki. Njegov sodobnik Pavel Golob je o Brinšku umetniku v nekrologu zapisal: "Z očesom umetnika je zrl naravna čuda okrog sebe, a ker mu ni bil dan čopič, se je posl užil temne skrinjice fotografov, da je povedal, kar je videl. Če je našel motiv, ki se mu je zdel vreden, da ga naniza k zbranim, je s potrpljenjem pajka prežal uro za uro, je nedeljo za nedeljo preplezal iste stotine metrov, dokler se mu ni odkril v najugodnejši luči. Svojemu življenju je dal nalogo, da ustvari velik album, veliko galerijo naj lepši h krajin slovenske dežele ..." Z enega takih obiskov Julijcev je znameniti Brinškov posnetek Triglava s Sovatne iz leta 1910, ko je po pripovedi tri dni vedril v steni, ogrnjen le v šotorsko krilo, da je dočakal pravi trenutek, ko je lahko pritisnil na sprožilo. Prav ta fotografija, ki se je ohranila pri Brinško-vih in je sedaj shranjena v prostorih domačega planinskega društva, velja za največjo znano fotografijo na Slovenskem v tem času. Brinšku smo hvaležni tudi za doslej najstarejši znani posnetek Snežnika. S planinskim prijateljem Rudolfom Badjuro sta 30. in 31. marca leta 1907 obiskala Snežnik in se tudi fotografirala -Brinšek na vrhu Snežnika, Badjura pod Malim Snežnikom. ■tne PRI PLANINI, FALKENHEIMOVA JAMA. Foto: Bogumil Brinšek, 1913. h^Lamske fotografije predstavljajo še posebej veliko dragocenost. Skromna L,3 tehnika ni omogočala lahkega dela, fotografu z umetniškimi ambici-j 50 toliko manj. Fotografijo hrani PD Snežnik Ilirska Bistrica. NAŠI KRAJI NA STARIH RAZGLEDNICAH Imenitna razglednica Janeževega Brda, ki so mu pod Italijo nadeli ime Berdo S. Giovanni, je bila odposlana s pošte Prem sredi marca leta 1932 na Reko. Janeževo Brdo sodi med najmanjše vasice v naši občini, pa je kljub temu že tedaj imelo svojo razglednico, ki verno kaže razgledanost in trdoživost vaščanov, urejenost vasi, njeno arhitekturo, skrb za izgled kraja, pobeljene hiše, duhovite in izvirne oblike dimnikov, domačnost latnikovpred hišami in ljubko dominantnost cerkvice sv. Frančiška Asiškega nad vasjo. Fotografa, ki je prišel celo iz Piacenze, so zvedavo opazovali vaški otroci in nekateri odrasli radovedneži, kar daje razglednici še posebno prijazen izgled. Razglednico nam je za objavo ljubeznivo odstopila gospa Ivanka Tomažič Colja. Podobne razglednice so imele pred obema vojnama že skoraj vse naše vasi. Žal so mnoge za vedno izgubljene ali tako redke, da jih je težko najti. Bralce Snežnika, ki imajo kakšno ohranjeno razglednico, še posebej iz naših manjših vasi, lepo prosimo, da nam jih dovolijo prefotografirati. V okviru domačega Društva za krajevno zgodovino in kulturo ter Muzejskega krožka so stekle resne priprave, da tudi za področje Občine Ilirska Bi- strica pripravimo in izdamo krajevno monografijo s predstavitvijo vseh naselij in objavo najlepših starih razglednic naših krajev. Priprave bodo zahtevale veliko truda in sredstev, zato bodo poleg vseh tistih, ki nam bodo odstopili svoje stare razglednice, zelo dobrodošli tudi tisti, ki bi še materialno podprli izdajo take knjige. Možnosti bo seveda več: s prednaročilom več izvodov, s sponzoriranjem ali z vplačanim reklamnim oglasom. O tem pa več prihodnjič. Vojko Čeligoj NAGRADNO VPRAŠANJE Janeževo Brdo danes šteje 26 prebivalcev. Pred sto leti, ali natančnejše, pri ljudskem štetju leta 1890, je štela vas kar nekajkrat več ljudi kot danes oziroma največ prebivalcev v svoji zgodovini. Koliko prebivalcev je ob tem štetju imelo Janeževo Brdo? Prvi bralec, ki nam bo do izida naslednje številke Snežnika sporočil natančno število ali tisti, ki bo temu številu najbližji, bo nagrajen z enoletno naročnino na naš mesečnik. II I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I M I I ODGOVOR Na nagradno vprašanje iz januarske številke nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora. Trnovsko županstvo je bilo pri Perkanovih (Gregorčičeva ulica 18), bistriški župan pa je imel prostore v gasilskem domu. iimiiiiiiiiiiimiiimi Brinškova smrt v prvem mesecu svetovne vojne je zelo prizadela slovensko javnost, ki ga je poznala in spoštovala, tudi kot izvrstnega fotografa. Še posebej so bili prizadeti njegovi planinski in jamarski tovariši. Rudolf Badjura, ki je kasneje postal avtor številnih vodnikov po Sloveniji in slovenskih gorah, je v svojem "Zimskem vodniku po Sloveniji", izdanem v letu 1933, na prvi strani objavil fotografijo Bogumila Brinška in mu posvetil knjigo z besedami: "Spominu prvega slovenskega zimsko-alpini-stičnega amaterskega fotografa BOGUMILA BRINŠKA, umrlega leta 1914 na bojnem polju. Svojemu nepozabnemu prijatelju in tovarišu na smučkah ob 20-letnici njegove bridke izgube." Bogumilu Brinšku v spomin so bistriški planinci na njegovi rojstni hiši pri Brinškovih leta 1972 postavili spominsko ploščo, ki jo je odkril njegov gorniški in jamarski prijatelj prof. Pavel Kunaver. Ob 90 in 100-letnici Brinškovega rojstva je domače planinsko društvo pripravilo dvoje odmevnih, teden dni trajajočih prireditev pod naslovom "Po poteh Bogumila Brinška"s fotografskim natečajem in razstavo, planinskimi predavanji in jamarskim večerom. Stro- Bogumil Brinšek ob triangulacijskem stolpu na Velikem Snežniku 30. marca 1907. Posnetek je delo Rudolfa Badjure, originalno fotografijo pa hrani družina Ivane Martinčič. kovna knjižnica domačega planinskega društva tudi nosi Brinškovo ime, Bistričani pa so se svojemu velikemu občanu oddolžili še pred dobrim letom, ko so po njem poimenovali ulico vTrnovem. Spomin na Bogumila Brinška pa ne bo presahnil le, če bodo v naši zavesti ostala živa njegova dela, tako pomembna tudi v vsem slovenskem prostoru. Vojko Čeligoj POEZIJA • PREVODI ISMET BEKRIČ JE PRISLUHNIL KETTEJEVIM PESNIŠKIM SANJAM Cdje ko pUce/ztvijezde lete/rodio se/pjesnik KeLLe.//Udahnuo/ dušu svcmu -/nebu. sLablu/drcvnom Premu.//Sa zidina/ko iz bajke/pjesma oca/uzdah majke//LražiIi si/dugu snova/pa bljesnuli/iz sUhove//u živoLu/ko u školjci/ u žudnjama/i u boljci//Zvijezda pada/pa polcii/u sjaju joj/sve soneU.//l smrt šLo ga/prigrabila/u sonet sc/pretvorila. Z zgornjimi verzi in prepesnitvijo Kettejevih mladih pesmi je začel Ismet Bekrič novo poglavje svojega literarnega delovanja. Dosedanji pesnik poezije za otroke se je kmalu po prihodu v II. Bistrico začel ukvarjati s Kettejem, da bi se tako vsaj nekoliko oddolžil prebivalcem mesta, "ki so v težkih trenutkih moreče vojne in izgnanstva njemu in njegovi družini nesebično podali roke gostoljubja in razumevanja". Knjiga, ki jo je prevajalec naslovil po uvodni pesmi "Čuj sanje mi", je že tretja v nizu edicije "Runolist" in je izšla s pomočjo Zveze kulturnih organizacij II. Bistrica. Ilustracije, nastale so v poletju leta 1994 na Premu in v stari Bistrici, je prispeval bistriški Parižan /ože Kopriva. Na svečani predstavitvi v Galeriji na Vidmu (petek, 17. februarja) so poleg Ismeta Bekriča sodelovali še Josip Osti, sarajevski pesnik, prevajalec slovenske poezije in lanskoletni dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica, dr. Juraj Martinovič, profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Sarajevu in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (za temo svojedoktorskedisertacijesi je izbral Kettejevo poezijo), recitatorja Tadeja Fatur iz II. Bistrice in igralec Siniša Posarič z Reke (prebirala sta izbrane pesmi v originalu in prevodu) ter flavtista Adnan Zubčevič in Breda Štemberger. CUJ 6ANJE MI Čuj sanje mi sinočnjega večera: Dva ljuba, draga sta umrla. &e edenkrat sla se ozrlo na zemljo in sred nočnega zcfira sklenila v strasten, vroč objem. On bil je v njej in ona bila v njem. In angela teh duš sla stala pri kraju in čakala in čakala ... in duši sla pozabili na raj ... Za kratek hip? Na vekomaj? Čuj sanje mi noči šlo več minu: Zaljubljenih dvoje su umrli. I pogled im jošjedunput. hrli ka zemlji i knoz svijetlu tminu stopiše se u strast zagrljnja. Toplina dodira sad ih spaja. I nadeli dušu su stali i na kraju čekali i čekali ... i duše zaboraviše na raj ... Za jedun Iren? Ili bcskraj? a< v» Izbor Kettejevih pesmi je, poleg objav v najrazličnejših revijah in zbornikih, prva samostojna knjiga pesnika slovenske moderne v bosanskem jeziku. Prepev po mnenju Josipa Ostija zveni kot original in tej ugotovitvi se je pridružil tudi dr. Juraj Martinovič, ki je v slovenščini povedal še nekaj misli o Ketteju in o Cankarjevem odnosu do njegove poezije. Dr. Martinovič je izrazil željo, da bi se Ismet Bekrič v prihodnosti lotil tudi prevajanja nekaterih Kettejevih ciklov (Na molu San Carlo, Tihe noči, Črne noči itd). Vsaka nova knjiga pomeni Ismetu Bekriču odprte sanje, v vsaki knjigi poezije išče svetlobo. Tudi srečanje s Kettejem mu je nekoliko bolj odprlo oči in obljubil je, da da bo začeto delo poskušal nadaljevati s kompletnim prevodom Kettejeve poezije v bosanski jezik. V imenu slovenske slavistike se je Ismetu Bekriču za opravljeno delo zahvalila prof. Boža Brecelj iz Postojne. RAZSTAVA • GALERIJA NI A VIDMU TRIPTIHI PA TRIZIE DEVI DE Patrizia Devide je diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, in sicer na grafičnem oddelku, je pa je že na samem začetku svojega ustvarjanja grafiko opustila in se povsem posvetila slikanju: v prvi fazi je prevladal pastel, zatem pa olje. Preusmeritev iz grafičnega v "klasično" pojmovano barvno področje slikanja gre verjetno pripisati nagovoru njenega mentorja Avgusta Černigoja, ki je imel kot pedagog med drugim tudi to izredno lastnost, da je znal svoje učence uvajati v vsakršno likovno zvrst kot povsem suvereno govorico. Devidč se je torej usmerila v čisto barvno izražanje, tako, ki odklanja vsakršen risarski namig in vsakršno definicijo forme. V tem pogledu je tako rekoč splavala v barvni prostor, ga po svoje oblikovala in podredila svojemu izraznemu hotenju, pastelno tehniko pa je še posebej podredila slikarski funkciji in ji odvzela tradicionalno risarsko: s tem je list v celoti barvno prekrila. Na pričujoči razstavi se pastelne stvaritve nanašajo na zadnjo fazo njenega snovanja, ko je že možno razbrati razvoj njene abstrakcijske težnje v svojsko barvno ozračje, ki ga lahko občutimo bodisi kot čisto fizično barvnost bodisi kot njeno sublimacijo, v vsebinskem pogledu pa kot popolno lirično sozvočje v elegantni žametni intonaciji. Vse drugačna pa sta pristop in izrazno hotenje pri izbiri oljne tehnike. Že s Patrizia Devide se je rodila leta 1955 v Tržiču (Monfalcone, Italija). Slikarstva se je najprej učila pri Avgustu Černigoju. Leta 1982 je diplomirala na grafičnem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost (prof. J. Bernik, B. Borčič in Z. Apollonio), leto prej pa na Filozofski fakulteti tržaške univerze iz književnosti. Od leta 1983 se je predstavila na številnih samostojnih (Tržič, Ajdovščina, Trst, Gorica) in skupinskih (Trst, Pordenone, Zagreb, Neapelj, Gorica itd.) razstavah. Živi in dela v Tržiču, Via Piave 35. "Vsak zvok ima svojo barvo in vsaka barva ima svoj zvok" je rekel zamejski pesnik Boris Pangerc na petkovi otvoritvi (10. februarja) in skupaj z ostalimi člani Tržaškega okteta zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. NA SLIKI: "BREZ NASLOVA", pastel, 70x100 cm, 1990. tem, da se je tu slikarka odlo< mnogo obsežnejša polja, se je pred vprašanjem iskanja novih težij in uglašenosti. NegretorejD vajanje" pastela v olje, pač par*31' gačna izhodišča in izrazne prij(ln ^ v dosedanjem snovanju kažejf>va,7' šele na razvojni poti, vsekakor (Jturn odražajo odnos slikarke do slikJafer, sicer kot nekaj povsem iracionf/Tj nagonskega in sproščujočega iri)mu j svoje prapočelo v domišljiji, i, Devidč nikakor ne misli v barvnt ponu "disciplinirati" na račun p. . ritve izpovedovanja lastne vseli ra razstavi prevladujejo trije "tripl že sami po sebi označujejo izrat{erske sežnost in so, v barvnem koiVnosf vsak poglavje zase. V prvinskeflla/njc skem zanosu in v prelivanju zelenih barvnih tonov dož^Jjudj vizijo iluzionistične perspektiv šele ureja svojo globino. Triptlerski terem kričeče gospoduje rdečili prc na belem platnu pa kaže, da s«kanja šljija sprošča siloviteje, kot da’deja\ prenabita z barvno energijo, bripra prešernost slikarke pa se najdem [ odraža v zadnjih treh platnih,jostor isti barvni komponenti kotna prtem, t triptihu ritmično sproščata in Ihno d no gibljeta v neomejenem prosamo i V bistvu nas pričujoča razsti stran zorno seznanja z razvojno potjtna sn niče in sicer z njenim snovanje* deja\ stelu kot zaključni fazi njene sfctno ir nosti v tej tehniki ter s sedanjih neka kom njenega snovanja v olju,i teats gledalcu občutek, da je še v ustvarjalnem zanosu in v predkerng^ iskanju. Temperamentno pa jetiakg/ že tu nakazala solidne temeljlfanij usmeritve, ki so jasno razvidnilf/ina^ njenem prvinskem izraznem takvar Vsa njena dosedanja ustvarjalMtlžar trjuje, da je figuralna smer v sij sploh ni nikoli zanimala, praJJ tradicionalna pravila perspekti nja njene slike raste izključno nim sredstvom kot nekaj orgaF neomejenem prostoru, podrf prvinski emocionalnosti, se pl stvenemu doživljanju barvne' nosti. 8.i Milko f°šnj( u>rsk KIPARSTVO KJE BO (CE BO) STAL KNEZEVIČE[ KLEŠČAR? Kipar Antun Kneževičz Reke (decembra je razstavljal v Caleriji na Vidmu) je po fotografijah izklesal okoli pol metra visokega kleščarja, eno izmed najznačilnejših mask brkinskih škoromatov. Spomenik preteklosti in sedanjosti, kar kleščar prav gotovo je, naj bi povečan (3 m) stal pred upravno stavbo Plaminih družb, čeprav bi lahko stal tudi v Hrušici ali Podgradu. Umetnik je seveda prilagodil način izvedbe zahtevam kamna in vremenskim vplivom nanj (ogrinjalo kleščarja sega do tal) in je tudi v tem primeru ostal zvest svojemu umetniškemu pristopu -iskanju združitve klasične in moderne lepote. Po nepreverjenih informacijah so vse Plamine družbe pripravljene financirati projekt in kip postaviti pred vhodom v upravno zgradbo za letošnjo 40-letnico ustanovitve. Podgrajski škoromati, ki se nagibajo k temu, da bi spomenik brkinske šemske dediščine stal neposredno ob cesti v centru Podgrada, imajo na umetnikovo videnje kleščarja kar nekaj pripomb: najbolj jih moti to, da za pasom nima zvonca, preblage poteze na obrazu in izvedba pokrivala.Danr/e/ Cek iz Hrušice o kraju postavitve ni hotel povedati nič določenegase, čeprav se z idejo strinja in nima večjih pripomb na izvedbo plastike. Romeo Volk, ki se s škoromati že dolgo ukvarja, pa je povedal naslednje: "Ideja je v redu, vendar bi moral umetnik nekoliko popustiti in popraviti nekatere detajle z etnografskega vidika, predvsem kleščarjevo zadnjo stran (za pasom manjkata zvonec in živalska koža, pokrč bi moral biti postavljen drugače). Po mojem bi moral kleščar stati pred Plamo. Če ne bi bilo Plame, verjetno tudi oživljene škoromatije in marsikaj drugega v teh krajih ne bi bilo." Foto: Emil Maraž loVen 1 rskim i^l 95 i __ februar 1995 KULTURA • ZANIMIVOSTI POGOVOR GLEDALIŠČE odloi se je lovih ‘fpjjv/SMV PROSEN, 2 pri)fln Občine Ilirska Bistrica, kažej(,l,3fya na nekatera vprašanja \kor plturnem življenju, 0 sliknaterskem gledališču in icionp/i vejah umetnosti, na Vidmu, o sredstvih, 1 vnf* °bč'nski proračun namenja *un p* P°dročje in o morebitni vseb'n' radijski postaji. "tripl 1 'zrd3t£rskega teatra v II. Bistrici ni. To 1 ^oftosgLgo/i/o tudi trikrat manjša 15 ke|Tajncg/a vrsta vasi drugje po Slo-u’iu '-- Meje vzrok take neangažira- 0/l Jiudi na odrskih deskah pri nas? lektiv ^frski teater v II. Bistrici ni zaživel rdec^i prostorske stiske oziroma poda spanja urejenih prostorov za gleda-at da dejavnost, ki jih do sedaj ni bilo. jijo. jripravlja se preureditev prostorov ; najfem Domu JLA na Vidmu, kjer bi itni 'Jostorsko in kompleksno rešil ta na pflem, tako da bi bile možnosti za a in rno dejavnost veliko boljše in to i pro mo na področju gledališča. Po razs strani pa so verjetno tudi pičla fi-i pot)na sredstva za kulturo vzrok, da /anje dejavnost v II. Bistrici ni razvila. :ne sfttno imate kar prav ko govorite, da anjino nekateri mnogo manjši kraji ama-olju,i teater, ki ga v II. Bistrici ni. se v )rc^ ^'fllf)/ da Dom na Vidmu funkcio-pa jep3■ • - SPREMEMBE - DA ALI NE? ščiio plačevanje najemnine za uporabo dvorane in prostorov? Da, dom ima v najemu podjetje Kastel. Njegov večji del je sicer namenjen za razne druge dejavnosti, vendar si je občina pridržala pravico do prostorov, ki jih bo najemnik uredil za kulturne namene. Mislim, da v teh prostorih ne bo prišla do izraza komercialna plat in da se najemnin za ta del ne bo zaračunavalo. Po pogodbi med prejšnjim izvršnim svetom in podjetjem Kastel bi morali kulturni del obravnavati drugače kot ostali del, ki je oddan v najem za razne poslovne dejavnosti. VII. Bistrici ie kar nekaj posameznikov, ki se ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Večina teh Hudi nima ateljejev, kjer bi lahko ustvarjali. Ali lahko občina na kakršenkoli način pomaga tudi njim? Tudi za ta namen so bili predvideni prostori v Domu na Vidmu. VII. Bistrici delujeta dve galeriji: Galerija na Vidmu in Galerija Hodnikov mlin. Mislim, da za tovrstne dejavnosti ne bi bilo smotrno zagotavljati še dodatnih prostorov in da se bo dalo v njih poleg redne uskladiti tudi to dejavnost. So se sredstva za kulturo povečala ali zmanjšala? Mislim, da so bila do sedaj, vsaj kolikor sem bil v teh letih zraven pri dodeljevanju sredstev za kulturo in športno dejavnost, zelo pičla. Izvršni svet je šele v lanskem letu z rebalansom proračuna namenil kulturi nekaj več sredstev. Upam, da bodo naši svetniki bolj naklonjeni kulturi kot bivša skupščina in da se bo v prihodnosti tudi za kulturo poiskalo kakšen tolar več. Zaradi obveščanja občanov o dogajanju v občini in širši okolici bi bil lokalni radio za vse velika pridobitev. Na Reki in okolici v sosednji Hrvaški živi okoli 4000 Slovencev in ti ljudje ne ujamejo nobenega slovenskega RTV signala. Kaj mislite o tem? Glede radijske postaje oziroma lokalnega radia je bilo že govora. Mislim, da je že prejšnji izvršni svet nekje v letu 1991 obravnaval to problematiko, vendar se je vedno ustavilo pri finančnih sredstvih - denarja je pač premalo. Pred dobrim letom, nimam točne informacije kdaj, seje tudi Radio Glas Ljubljana zanimal, da bi vzpostavil lokalno radijsko postajo tako, da bi si rezerviral določen kanal na Nanosu. Ne vem, kje se je vse skupaj končalo. Ta lokalni radio naj bi delno prenašal tudi program Radia Glas Ljubljane s pogojem, da bi njihovi strokovnjaki organizacijsko in tehnično sodelovali, vendar se je pri tem tudi ustavilo in ne vem, do kje je dogovor prišel. Mislim pa, da lokalno radijsko postajo nujno potrebujemo. V tej smeri razmišlja gospod BorislavZej-nulovič, ki mi je pred kratkim omenil svoj interes za vzpostavitev lokalne radijske postaje, vendar konkretnih dogovorov še ni bilo. Upam, da se bo celotna kulturna dejavnost na llirskobistriškem dvignila na višjo raven in da zanjo prihajajo lepši časi. Filip-David Logar "KAPLJICE? NE, HVALA" Predstava šolske ljubiteljske gledališke skupine iz Sežane v petek, 3. februarja, je po pričakovanju pri odrasli bistriški publiki naletela na skromen odziv. Poleg nezadostne reklame in še vedno "vprašljive" dvorane Doma na Vidmu, je bil glavni vzrok slabega obiska večkrat potrjena resnica, da naši gledalci zaupajo samo preverjenim profesionalnim gledališkim ansamblom ali pa, po tradicionalni lokalpatriotski "navadi", domačim ljubiteljskim skupinam. In vendar si dijaki sežanskega srednješolskega centra ter učenci njihove osnovne šole zaslužijo vso pohvalo, kar se je tudi zgodilo na treh poznejših predstavah, ki so jih mladi gledalci iz obeh bistriških osnovnih šol nagradili s primernim ploskanjem. Družinsko komedijo "Kapljice? Ne, hvala" je napisal in režiral Bojan Podgoršek, diplomirani režiser, ki nam je ob duhoviti sceni (kuhinjske omare so bile narejene iz lesenih zabojčkov za jabolka) prikazal dokaj hudomušno in vsakdanje življenje povprečne slovenske (urbane) družine. V dogajanje vpleteni komični dogodki, v katerih je vsakdo izmed gledalcev našel košček sebe, niso od mladih igralcev zahtevali pretanjene in niansirane igre. Tudi jezik je bil različen (Tadeja Fatur je govorila knjižno slovenščino, večina ostalih pa bolj ali manj kraško narečje) in ni zmanjšal odličnega vtisa. Vsekakor se pozna, da je igrico napisal strokovnjak. Delu lahko očitamo samo to, da je t. i. dramaturški lok pripovedi proti koncu nakoliko medel, a saj klasičnega zapleta in razpleta niti nismo pričakovali. Pa še nekaj osnovnih podatkov. Iz Srednje šole S. Kosovela so nastopili: Tadeja Fatur, Gorazd Lah, Barbara Husu, Alcn Kontelj, Jernej Suša, Iris Prašelj in Maja Trampuž, iz sežanske osnovne šole: Samo Gec, Jasmina Podgoršek, Alen Podgoršek, Saša Ba-šin, Stanoje Božanič. Luč sta imela v rokah Stojan Gorup in Ksenija Žigon, ton Ferdo Bordon in Erik Udovič, masko in kostume pa Karin Pirjevec. D. B. ODMEVI SE ENKRAT: KDO JE KDO V KULTURI... Vsi, ki se v Snežniku večkrat oglašamo, si želimo, da bi s strani bralcev vsaj občasno dobili povratne informacije o objavljenih člankih. Meni se to ne dogaja pogosto, zato me je dokaj ugodno presenetil odmev na članek Kdo je kdo v kulturi na Bistriškem. Marsikdo je menil, da je obravnavanje posameznikov na tak način sprejemljivo, bilo pa jih je kar nekaj, ki so menili, da nekatera imena manjkajo. Govorili so o likovniku Alexu Batisti, pa o Jožetu Koprivi - slikarju, pariškem Bistričanu. Največ se jih je ustavilo pri imenu Danilo Gašperšič. Priznati moram, daje iz registra izpadel nenamerno in izključno zaradi moje krivde. Zato prosim vse, ki jim je kaj do njegovega delovanja, da si pod črko G v spomin vtisnejo približno take misli: Danilo Gašperšič je slikar, ki se je, poleg domačim ljubiteljem umetniškega slikanja, predstavil tudi v Kopru in Sežani. Krajine (Prem in okolica, Trnovo, okolica Cerkniškega jezera) slika v slogu "poetskega realizma". V preteklosti odličen portretist. Zelo dobro obvlada vse elemente risanja in slikanja, saj za razliko od splošnega mnenja ni samouk. Dimitrij Bonano pravi ektiv* jčno Kgarf iiodh se pl irvnd PRILOŽNOSTNI POSTNI ZIG PUST "95 • ŠKOROMATI • 8- FEBRUARJA 1995 • 66244 PODGRAD lilko j 0snje pustno slavje je pr 'H*ko numizmatično c 'strica, ob sodelovanju uPrave, priložnostni po r“ t>0 na Pustn' torek, 28. fe M V pUporabljala pošta 662* i;°štn' žig je posvečen i Ln<>l)r°nju Brkinov pod X ^ATl. Posebno so zn. tP[ne Škoromatov, ki jih l r'Pra zijajo pred vsem I aoa in Hrušice v ilirsk koval Romeo Volk i n z nji I 'u osrednjo pustno figuro škor /Vi'rnU V P°dsradu Plavijo "ki /ušici "škopiti", v sosednjih v F'"t/6 Znan pod imeni "skoplja Ji ^ af,far®idr. Vsi nazivi predvse I. na opravo te pustne figure. Z v lt esen'mi kleščami lovi otroke ič |ln ^ s^u^a ujed- Za kliščai »kr'113 V5a 05ta'a 0Prava- Š'r IVal° je narejeno iz oboda st L eta' ovitega v zajčjo kožo rP s Peresi kragulja in vran lneri i® v ponošeno "cerado", n |Q barski dežni plašč, opasan rVer'S°, ki je na hrbtu zategnjei kolom "pokrčem". Za pašo < >b - ^Ul0rn "PC I tudi po več svetilk, zv * *cl j j 0 Sk° kožo ali ptico ujedo. Ti ifiuni'110 stare in ponošene, čevlji Birj'11' f’aniašami do kolen. Opr, a Se °d vasi do vasi nekoliko zlikuje, v Podgradu pa ima obvezno tudi velik volovski rog, na katerega trobi ob svojem obhodu po vasi. Za kliščarja izberejo vedno največjega in najmočnejšega fanta v vasi; tako napravljen in z ogljem namazan v obraz gotovo vzbuja strah in trepet med otroki in dekleti. Skupino škoromatov sestavljajo še najbolj glasni zvončarji, pa poberin, prepeljuhar v oblačilu iz cunj, debeluh, tu sta še ženin in nevesta, cigan in ciganka, medved z gospodarjem, žandar-ji in drugi. Škoromati bodo razsajali tudi letos po Podgradu, Hrušici in okoliških brkinskih vaseh in tako ohranjali stoletno tradicijo pustnega veselja in simbolike pustnega časa tudi na tem prostoru slovenske dežele. Romeo Volk Vojko Čeligoj MLADI IN GORE USPESNO ZAKLJUČILI PET PLANINSKIH ŠOL Leto 1994 je bilo za mladinski odsek domačega planinskega društva jubilejno leto. Vse dejavnosti s številno planinsko mladino so bile posvečene 25-letnici organiziranega dela z mladimi v našem društvu. V čast tega lepega delovnega jubileja so si planinski mentorji zadali za nalogo, da po treh letih znova organizirajo planinsko šolo - izobraževanje namenjeno planinski mladini po programu, ki ga je predpisala mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Odziv med mladimi planinci je bil velik, saj se je prijavilo nad sto nadebudnih planincev iz osnovnih šol Knežak, Jelšane, Ku-teževo, Trnovo in iz Ilirske Bistrice. S 1. decembrom lani je steklo prvo predavanje na OŠ Knežak, potem pa se je zvrstilo dvanajst planinskih mentorjev, mladinskih vodnikov in inštruktorjev ter natrosilo stotniji udeležencev planinskih šol številna planinska znanja na vseh petih šolah. Obisk šole je bil pohvalno reden. Med planinskim šolanjem so udeleženci opravili nekaj planinskih izletov, v mesecu marcu pa se bodo podali na najzahtevnejši planinski izlet "v neznano". Predavanja, ki so potekala dva dobra meseca, so se zaključila z izpiti sredi februarja, najprej v Knežaku (23 mladih planincev), nato v Jelšanah (20) in nazadnje na OŠ Antona Žnideršiča za matično šolo (14), šolo D. Ketteja (15) in OŠ Podgora Ku-teževo (20 udeležencev). Na dan izpitov so mladi poslušali tudi planinska predavanja Vojka Čeligoja, Marjana Princa in Bojana Počkarja. Mladi planinci so se s svojimi mentorji marljivo pripravljali na izpite in so pri testih pokazali odlično znanje. Kar 16 mladih planincev je doseglo vse možne točke. Predstavimo jih: Petra Česnik, Jana Novak, Sara Sedmak, Alenka Sedmak, Maja in Mojca Tomšič (OŠ Knežak), Uroš Frol in Danijel Surina (OŠJelšane), Ines Celin (OŠ Podgora), Ivo Tijan (OŠ A. Žnideršiča), Urška Batista, Jernej i n Klemen Čeligoj, Katarina Dekleva, Mojca in Adrijana Grlj(OŠ D. Kette). Zaradi bolezni, ki je malo ponagajala, bo 15 planincev izpitne teste reševalo pozneje. Vsi absolventi osnovne planinske šole bodo nagrajeni s posebnimi diplomami in bodo prejeli tudi posebne značke. V 25. letih delovanja mladinskega odseka pri PD Snežnik Ilirska Bistrica so planinski organizatorji izvedli kar 40 planinskih šol z več kot 700 absolventi. Vodja letošnjih OPŠ Mirjam Čeligoj Mladi udeleženci osnovne planinske šole na izletu nad Bistriško bajto (7.2.1995) foto: y0jj(() Čeligoj ŠKOROMATIJA V HRUŠICI IN PODGRADU V nedeljo, 19. februarja, so se hrušiški škoromati predstavili na pustni povorki v Opatiji (sodelovale so skupine iz Italije, Slovenije in Hrvaške). V dopoldanskem sprevodu (zaradi sobotnega dežja je bil program razdeljen na dva dela) so bili edine tradicionalne maske in so prav zaradi tega poželi glasen aplavz, popoldne pa so obiskali še sosednje vasi (Podgrad, Podbeže, javorje, Obrov, Gradišče) in se zahvaljujejo vsem, ki so jih prisrčno sprejeli. V soboto, 25. februarja, so pripravili veliko pustno veselico, kiji po domače pravijo škoromatija, v nedeljo 26. februarja, pa so sodelovali še na pustni povorki v Cerknici. Hrušiški škoromati, živ ostanek preteklosti naših krajev, so se na pustno soboto ob 9. uri zbrali pod lipo in ko je poberin zatrobil v kravji rog, se je začelo zares. Pisana in razposajena druščina je škoromatila navskriž in počez po vasi, tačas pa so hodili od hiše do hiše, voščili srečo, zdravja in veselja ter pobirali tudi jajca, klobase, panceto, Špeh... Čeprav so imeli škoromati že po Hrušici veliko opravila, so se popoldne odpravili še v sosednjo vasico Male Loče. Ko so tudi tam opravili svoje prastaro poslanstvo, so se vrnili v Hrušico ter zvečer (ob 20. uri) pri jurnovih pripravili pojedino za vse. Kot se spodobi so škoromati in njihovi gostje jedli toliko, kolikor so lahko spravili vase. Klobas, zelja, tenstanega krompirja in ostalih domačih dobrot ni zmanjkalo. Letos so se hrušiški škoromati, podobno kot Podgrajci lani, predstavili tudi na zgibanki, ki jo je oblikoval Romeo Volk, barvne fotografije so delo Franca Rateka, črno-belo fotografijo Nineta Čuonov'ga je leta 1962 posnela Marija Makarovič, besedilo pa je prispeval Danijel Cek. Izid zgibanke je omogočila družba Poliuretani - Piama d.o.o. Podgrad in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica. Škoromati iz Podgrada so za letošnji pust izdali dve razglednici, opremljeni z napisom "Škoro-mati greju" in narečnim besedilom: "Puna luna, naš samanj, štruklji kot mibi, obelice kot malnarska kuola, tuo je za nas!" Na prvi razglednici je "kliščar", osrednji lik podgrajske pustne skupine, na drugi pa "zgončari", ki spremljajo kliščarja"- fotografsko in oblikovalsko delo Andreja Vodopivca. Razglednici je založilo Kulturno društvo Podgrad, sekcija škoromati in družba Poliuretani - Piama d.o.o. Podgrad. Skupina škoromatov iz Podgrada se je v soboto, 18. februarja, predstavila na pustnem karnevalu na Ptuju, na pustno soboto pa so odšli še na karneval v Lovran. Tradicionalni poberiji v domači in sosednjih vaseh se na pustno nedeljo z večerno zabavo v gasilskem domu tudi letos niso odpovedali Na pustni torek bodo odšli še v Postojno (ob 15. uri) in Ilirsko Bistrico (okoli 17. ure), kjer bodo škoromatili od gostilne pri Matetu do bistriškega Plača. KURENTI V ILIRSKI BISTRICI Pravi kurenti s Ptuja so v četrtek, 23. februarja, na povabilo častnikov ilirskobistriške vojašnice prišli tudi v II. Bistrico. Po nastopu v vojašnici so se sprehodili še po Cankarjevi ulici do Plača. S svojimi pisanimi opravami, ježevkami, harmoniko, vozičkom in glasnim ““ ' “ ' pokanjem bičev so med Vt.30 in 12.00 uro na osrednji bistriški trg privabili kar nekaj domačinov in otrok, ki so zvedavo opazovali okoli 20 znanilcev pomladi. Po nastopu v II. Bistrici so se odpravili še v Postojno in tamkajšnjo vojašnico. (Foto: Z. Slapšak) ČLOVEK Z MASKO Od prekmurja do Benetk Lansko jesen je založba Didakta iz Radovljice izdala knjigo “mojstra fotografije" Marjana Bažata in tekstopisca dr. janeza Bogataja ČLOVEK Z MASKO/Od Prekmurja do Benetk. Marjan Bažato je kar nekaj let zbiral "bogastvo šemske dediščine" doma in na ozemlju, kjer žive Slovenci v Italiji. Zanimale so ga oblike in tipi mask, ki so na tako majhnem prostoru dobile in še dobivajo svojevrstne poteze. S fotografskim objektivom je poskušal razkriti čas, “ko bosta razbrzdano veseljačenje in požrešnost zamenjala post in spokornost, ko se bo vse gmotno podredilo duhovnemu, notranjemu." V knjigi je, poleg Borovega gostuvanja (Prekmurje), mask s Ptujskega polja, Zgornje Bohinjske doline, Dolenjske, Cerknice, Cerknega (Lav-farji), Trente, Rezije, Črnega vrha nad Nadižo (Montefosco), Ronca v Beneški Sloveniji (Rodda), Vrha (San Michele del Carso), Openskega (Villa Opicina) in Beneškega karnevala (Venezia), na straneh 108 do 121 tudi poglavje "Škoromati/Brkini" s fotogra-fijami hrušiških in podgrajskih škoromatov in kratko predstavitvijo te brkinske posebnosti. Oba avtorja, posebno dr. janez Bogataj, ki predava zgodovino umetnosti, etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poleg tega pa se ukvarja tudi s turizmom, z domačo in umetno obrtjo ter kulturo poslovnih daril, sta bila s strani škoromatov deležna kar nekaj kritik. Podgrajci (nekateri so se udeležili tudi predstavitve knjige na gradu Dobrovo v Goriških Brdih) in Hrušičani nimajo veliko pripomb na kvaliteto fotografskega materiala, s tekstom, v katerem naj bi bilo veliko netočnosti in uvrstitvijo beneških (mestnih) mask v knjigo pa niso zadovoljni, saj dr. Bogataj v Hrušici in Podgradu sploh še nikoli ni bil in naj bi le povzemal ugotovitve pred kratkim preminulega dr. Nika Kureta iz njegove knjige MASKE SLOVENSKIH POKRAJIN (Cankarjeva založba in Znanstveno raziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana 1984). LIKOVNI DELAVNICI NAS KULTURNI DAN Učenci 4. a in 4. c razreda smo dan posvetili likovnemu ustvarjanju. Tako smo spoznali marsikaj novega, zanimivega, razvijali smo tudi svoje ročne spretnosti in ustvarjalnost. Vse to se je odvijalo v dveh delavnicah. Prvo je vodila gospa Vojka Pirih. Povedala nam je zanimivo zgodbo o svojih slikarskih začetkih ter nam pokazala album fotografij iz njenih razstav. Najbolj pa smo se razživeli, ko smo se lotili poslikavanja stekleničk. Bili smo navdušeni in pozorno smo spremljali navodila. Vesela je bila tudi gospa Vojka in povabila nas je na svoj dom, da bi nam pokazala svoje slike in nekaj predmetov iz preteklosti. Drugo delavnico je vodila gospa Metka Vergan. Z nami je navezala prijazen stik in nas opozorila na pomen rok, s katerimi bomo oblikovali glino. Seveda je radovednežem o glini povedala še marsikaj česar nismo vedeli. Spoznavali smo osnove kiparstva (oblikovanje sošolčeve glave) in lončarstva (oblikovanje posodic s pomočjo svaljkov ali kačic). Dan smo zaključili s petjem pesmic. Na harmoniko nas je spremljala gospa Vojka. Tako smo v šoli preživeli še en drugačen dan. Učenci 4. a in 4. c. razreda Osnovne šole Dragotin Kette ZARES PRAZNIČEN 8. FEBRUA Letošnji slovenski kulturni praznik smo Knežani preživeli zares slovesno. Vsi učenci, učitelji ter mnogi starši smo se tega dne z avtobusi odpeljali v Ljubljano, ki je bila kljub nekoliko turobnemu vremenu vseeno praznična. Pot nas je najprej vodila k Prešernovemu spomeniku, kjer smo prisluhnili globokim ravnateljevim mislim o Prešernu in slovenski kulturi, sledila pa je občutena recitacija pesmi “O Vrba"in nastop mladinskega pevskega zbora z doživeto zapeto Prešernovo podoknico "Luna sije". K spomeniku smo položili še šopek nageljnov in se tako poklonili spominu na tega velikega ustvarjalca naše kulture. V drugem delu praznovanja smo obiskali operno hišo, kraj, kamor iz našega konca le redko zaidemo, zato je bilo to A toliko bolj izjemno. Ogledali smol cal Sneguljčica, v katerem so se pr elementi opernega petja, igre in pl vahno dogajanje, lepa glasba, zanim na, zgodba, ki nas je vnovič popeljal vljični svet, vse to nas je od začetka ca držalo v napetosti in ura je minili mignil. Ob koncu smo nastopajr gradili z bučnim aplavzom, učenki* razreda pa sta se jim v imenu nA- Z zahvalili še s šopkom rož. -------------■ Dan je bil tako izpolnjen in dora se vrnili z lepimi občutki, da smo pripomogli k slovesnosti tega prazr Člani dopisniškega _________ OŠ T. Tomšiča RAZSTAVA Mesec februar - mesec kulture, smo si v VVZ "Jožefa Maslo" popestrili z zanimiv Da hiJe pri naimlalših prebudili čut in smisel za ohranjanje starih običajev in naše k dediščine, so otroci zbirali stare predmete in jih prinašali v vrtec. Skupaj so si jih ogli poimenovali in z vzgojiteljicami Sonjo, Alenko, Vido in Vesno pripravili razšli katero so bili upravičeno ponosni. Pri sodelovanju so se seveda odrezali tudi starši starši. Otroci so obiskali in si ogledali mestno knjižnico in glasbeno šolo, spozni tudi stare pustne običaje in se pripravljajo na veselo pustno rajanje. _ ________________________ Sonja1 OSNOVNOŠOLCI NA MALIH ZASLON ih. PRVIČ V TELEVIZIJSKEM STUDI Učenci iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak, in sicer Vesna in Alenka Mihelj iz 4. ti Jernej Urbančič iz 5. razreda, Boštjan Sedmak iz 6. razreda, Ana Bakič iz 7. ra* Petra Šenkinc iz 8. razreda, smo doživeli enkratno in nepozabno popoldne na sd oddaje "Pod klobukom", ki jo pripravlja RTV Slovenija. In kako je sploh prišlo do V>. prireditvi ob 25-letnici nove šole v Knežaku (28. oktobra) smo zaigrali skeč z n* "Smeh v šolskih klopeh", ki je že tedaj navdušil občinstvo. To nas je opogumilo inf smo se na natečaj za sodelovanje v omenjeni oddaji. In bili smo izbrani! Vneto smo vadili svoje vloge in nestrpno pričakovali dan, ko bomo odšli na snemanje. Imeli smo tremo, jasno! Kdo pa je ne bi imel ob tako razburljivih trenutkih! Pred stavbo RTV Slovenija smo se pripeljali v sredo, 25. januarja, ob 13\ Pričakala nas je tajnica in nas pospremila v garderobe, prijazen uslužbenec pa nas je že hitel streči s sendviči in sokovi. In tedaj se je začelo mučno čakanje na snemanje. Neugnani kot smo, kmalu nismo mogli več zdržati v garderobi in smo začeli počasi raziskovati, kaj se skriva za mnogimi vrati te velikanske hiše. Vse je vrvelo od živahnosti: na delu so bile frizerke, maskerke, kostumografi; od njih so prihajali sila naličeni, pobarvani in našemljeni ljudje. Pokukali smo v studio, ta znameniti prostor, kjer se rojeva večina tistega, kar gledalci kasneje vidimo na zaslonih. Kakšna norišnica je šele tam! Od vsepovsod visijo reflektorji, velike kamere upravljajo snemalci, scenografka ureja še zadnje detajle, redaktorica skrbno spremlja dogajanje, nad vsem pa kot jastreb z bud- nim očesom bdi režiser, čigar besed* ta. Nihče se mu ne upa ugovarjati. Vedno bolj smo bili prestrašeni, f nam je, da je naše igranje preveč an1* da premalo znamo. Končno je nastd trenutek in na vrsti smo bili za pd* Usedli smo se kar na oder in začel* Petra - naša "učiteljica", nas je striič dila skozi skeč, toda Katja in Dunj* teljici oddaje, sta se želeli tudi samiv' v igro in sta nas pošteno motili. Ven 1 minil' itopaji :enkis mu rf- n doif i smo i praži iškega mšiča Občina Ilirska Bistrica M Adriatic zavarovalna družba d.d. adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica ® BESS d.o.o. TRGOVINA i GRADBENIM MATERIALOM PODBEZE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 TRGOVINA "BOŠTO" BAZOVIŠKA 4a 66250 IL. BISTRICA (za GG) tel. 067/42-123 VABIMO VAS na ogled razstavnega prostora keramičnih ploščic in ostale kopalniške opreme gESS, keramika ■ eleganca - kvaliteta gPPOLIURETANI plamti ProVITA6 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 \ ilmh1 iašel hogl' razšli itars ozni ‘uJd transport « terminal ,'lirska bistrica ___________ 4. ------------ ■oal' K^ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, 66250 Ilirsko Bistrica, tel/fax: 067/41-630 X: . ral' tasfi1 do K z na i inf PUR«0TEX d.o.o. Gradišče 51, 66243 Obrov, tel: 066/88-016, fax 066/88-033 X /-\ Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 \ MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica \ s V 7 < \ J 501A1S Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 \ \ PIZZERIA 66244 PODGRAD Telefon: 067/65-720 \ primorje ppi ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 tod BMD INŽENIRING Ilirska Bistrica \ ILIRSKA BISTRICA Prešernova "7 dekorativne in obstojne zidne obloge v imitaciji različnih vrst lesa lesno kemična industrija, P.o. ilirska bistrica, nikole tesle 11 tel.: 067/41-241, fax: 067/41-433 PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 66256 KOŠANA UGODNA PRODAJA V MARCU Prodaja rjavih jarkic, odličnih lahkih nesnic pred nestnostjo FARMA MALA BUKOVICA Vse informacije dobite po telefonu: 067/82-470 (na farmi) in 067/55-810 (na sedežu podjetja) od 8°° do 14°° ure. \ \ 7 V J r \ \ GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA ŠPORT februar 1995 KARATE PRIZNANJA USPEŠNI TUDI NAJMLAJŠI KARATEISTI V soboto, 25. februarja, je Karate zveza Slovenije organizirala v Postojni I. Pokalno državno tekmovanje v katah in borbah za najmlajše kategorije. Tehnični izvajalec tekmovanja je bil Karate klub Postojna, udeležili pa so se ga klubi včlanjeni v KZS, ki načrtno delajo z najmlajšimi selekcijami. V Karate klubu II. Bistrica dobesedno nismo vedeli ali se bomo tekmovanja udeležili in, kar je še bolj boleče, ali bomo sploh lahko tekmovali v letu 1995. Četudi so nas pestili vsem znani problemi, smo na I. Pokalnem državnem tekmovanju dosegli odlične rezultate: MALČKI (kale) - Nejc Glavaš (1. mesto), Simon Grbec (4. mesto); MLAJŠI PIONIRJI (kale) - Sandi Berginc (1. mesto), Domen Hrabar (4. mesto), ekipa (Sandi Berginc, Martin Logar in Domen Hrabar) je bila druga; MLAJŠI PIONIRJI (borbe) - Andrej Frank (3. mesto); MLAJŠE DEKLICE (borbe) - Tamara Kalc (2. mesto), Anita Šenkinc(3. mesto); STAREJŠE DEKLICE (kate) - Špela Muha (4. mesto); STAREJŠI DEČKI (kate) - Mladen Kablar(2. mesto) in Klemen Logar (4. mesto). Stojan Šestan ATLETIKA ZAČETEK ATLETSKIH TEKMOVANJ Mladi bistriški atleti, ki nastopajo za Atletski klub Postojna so v novi sezoni že nastopili na nekaj tekmovanjih. Tihomir Strajnič)e 18. februarja nastopil na dvoranskem državnem prvenstvu v Ljubljani. V konkurenci mlajših mladincev v teku na 60 m je v finalnem teku osvojil 6. mesto s časom 7.42 sek, kar je njegov osebni rekord. Boštjan Kerma )e 11. februarja na atletskem mitingu na Dunaju nastopil v teku na 400 m v absolutni konkurenci in prav tako dosegel svoj osebni rekord s časom 52.14 sek. 18. februarja so v Ljubljani na atletskem mitingu nastopile tudi 3 osnovnošolke, članice AK Postojna. Vse so tekle na 60 m: Mojca Klanšček (8.85 sek), Špela Muha (8.97sek) in Vesna Boštjančič (9.13 sek). NOGOMET NK TRANSPORT PRED NOVO TEKMOVALNO SEZONO Člansko moštvo NK Transport je zaključilo I. del priprav za spomladanski del prvenstva v Enotni primorski ligi. Po bazični kondicijski vadbi v dvorani in na Mašunu so nogometaši pričeli tudi s treningi na igrišču. Pred prvim krogom tekmovanj, ki ga začenjajo 19.3.1995 v Tolminu, predvidevajo v klubskem vodstvu več trening tekem. Eno takih so odigrali v nedeljo, 19. februarja, na domačem igrišču z drugoligašem NK Mengeš. V dopadljivi igri pred 300 gledalci so bili uspešnejši gostje z rezultatom 2:1. Mladinska vrsta pod vodstvom trenerja Ivana Primca se prav tako pripravlja na začetek drugega dela prvenstva. Po pripravah v športni dvorani so izkoristili tudi zimske počitnice za vsakodnevno vadbo na igrišču. Prvo trening tekmo so 19. februarja odigrali na Viškovem (HR), kjer so v nemogočih razmerah (kamnito pomožno igrišče) vseeno vztrajali do konca in izgubili z rezultatom 4:3. Mladinska vrsta pričenja prvenstvo 26. marca s tekmo v II. Bistrici proti NK Jadran iz Kozine. Dan prej bo s prvenstvom začela tudi kadetska ekipa in to v gosteh z de-kanskim klubom NK Jadran. Zdravko Debevc KOLESARSTVO ZIMSKE PRIPRAVE V ISTRI Mladi tekmovalci KD “Bistre" so te dni (sobota, 25. 2.) zaključili zimske priprave v hrvaški Istri. Pod vodstvom trenerja Mirana Roliha in Roberta Podobnika so vadili z večino slovenskih in hrvaških klubov, ki so se pripravljali na področju Poreča in Rovinja. V okviru programa so odpeljali tudi dve dirki. V sredo so na 72-kilometrski progi mlajši mladinci vozili v konkurenci 60 tekmovalcev. Uvrstil se je le Matjaž Bajc na 25. mesto. S sobotne tekme še nismo dobili rezultatov. Trener Rolih je na priprave vzel 5 kolesarjev: Matjaža Bajca (MML), Andraža Vrha (MML), Danijela Šlosela (MML), Roka jursinoviča (SML) in Klemna Vičiča (PIO). S temi in še nekaterimi tekmovalci, ki so ostali doma, bodo nastopili tudi na tekmah po koledarju KZS, ki se začnejo v začetku maja. Zdravko Debevc ŠPORTNIKI LETA 1994 Športna zveza Ilirska Bistrica je v sobot februarja, podelila PRIZNANJA in Pl PRIZNANJA JANKA KOVAČIČA najbolj športnicam in športnikom, športni del pa so za svoje dolgoletno delo na šport' področju zadnjič prejeli srebrne in bror^^^ BLOUDKOVE ZNAČKE, ker jih bodo ■ prejemali samo v državnem merilu. Svef podelitev so popestrili učenci osnovnil^J^^ s plesnimi točkami in demonstratorji, na kratko predstavili najboljše špo kolektive v občini. Pred fotografski obji so se postavili: Stojan Šestan (SRED BLOUDKOVA ZNAČKA), Mitja Škerl (PREDSEDNIK ŠPORTNE ZVEZE II. BISTRICA),! Žbogar (SMUČARSKI KLUB SNEŽNIK), Kriš Štemberger (PRIZNANJEJANKA KOVAČIČA,.« klub Teles), Miroslav Tomič (BRON. BLOUDKOVA ZNAČKA), Stanislav Prosen 0 OBČINE ILIRSKA BISTRICA), Lado Čeligoj (SREl BLOUDKOVA ZNAČKA), Vojka Šestan (PRIZh JANKA KOVAČIČA, Karate klub Teles), Andraži (PRIZNANJE JANKA KOVAČIČA, trap je! Strelskega društva 4. junij), Egon Butinar (BROŠ BLOUDKOVA ZNAČKA), Tihomir Strajnič (k PRIZNANJE JANKA KOVAČIČA za najti tekmovalce do 15 let, Atletski klub Postojna), Mi Čeligoj-Ražem (BRONASTA BLOUDf' ZNAČKA) in Martin Hrvatin (PISNO PRlZti JANKA KOVAČIČA za najboljše tekmovalce do | Lokostrelski klub). (Foto: Ivan Muf SOLSKI ŠPORT • NOGOMET SLIKOVNA KRIŽANKA II. TURNIR ZA OBČINSKO PRVENSTVO V organizaciji Športne zveze II. Bistrica in trenerjev mladih v nogometu je bil v četrtek, 2. februarja, izpeljan II. turnir občinskega prvenstva v malem nogometu za starejše dečke. Tekmovanje je potekalo v telovadnici OŠ R. Ukoviča v Podgradu. Po medsebojnem merjenju moči treh nastopajočih šol, je bila tudi tokrat najuspešnejša OŠ D. Ketteja. Po dveh odigranih turnirjih in medsebojnih srečanjih treh šol je končna lestvica naslednja: 1. mesto je osvojila ekipa OŠ D. Ketteja (7 točk), 2. mesto OŠ A. Žnideršiča (4 točke) in 3. mesto OŠ R. Ukoviča Podgrad (1 točka). OŠ D. Ketteja bo zastopala Občino II. Bistrica na regijskem šolskem prvenstvu v marcu in se skušala uvrstiti v zaključna tekmovanja. ŽIVAHNO NA PARKETU NK Transport je v času zimskih počitnic organiziral štiridnevno revijo vseh učencev, ki vadijo v klubu in so bili v tem času doma. Tekmovanja so potekala vsak dan od 10. ure dalje v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. ' 20. februarja, so se pomerili učenci 1. in 2. razredov. Združena ekipa OŠ I. B. Slovan in D. Ketteja je v prvi tekmi ugnala OŠ A. Žnideršiča z izidom 3 :1, v drugi je bil izid obraten, pri izvajanju kazenskih strelov pa je bila spet boljša združena ekipa. 21. februarja, so se pomerile med seboj tri ekipe učencev 3. in 4. razredov. Najboljša je bila I. ekipa OŠ D. Ketteja z dvema zmagama. Druga je bila II. ekipa iste šole z eno zmago in enim porazom in 3. ekipa OŠ A. Žnideršiča. 23. februarja, so se v malem nogometu pomerili mlajši dečki (do 6. razreda). V goste smo povabili tudi učence trnovskega Begunskega centra. V izenačeni konkurenci je bila končna lestvica naslednja: 1. mesto je pripadlo OŠ A. Žnideršiča, 2. mesto OŠ D. Ketteja in 3. mesto ekipi Begunskega centra. 24. februarja so nastopili starejši dečki (do 8. razreda). Na turnirju so sodelovale 4 ekipe, ki so se uvrstile takole: 1. mesto je osvojila NK Postojna, 2. OŠ D. Ketteja, 3. OŠ A. Žnideršiča in 4. ekipa Begunskega centra. V programu NK Transport je nastopilo več kot 60 tekmovalcev, od tega vsaj 50 osnovnošolcev iz vseh ekip nogometnega kluba. Rešitev križanke iz januarske številke (vodoravno): adg • Dqs • grobost • analekta • komentar • senior • ŽS • VT • trenutek • Ringo • lopata • cat • Bosanec • tir • Costner • izohieta • PN • cekin • Lorin • am • Tan • grota • ar • Caius • Poniž • Ejrene • Priča • daonil • Posarje • if • kastrat • OH • aerat • Sviščaki • telo • Kam. Križanke verjetno niste mogli rešiti, ker ste pod enim izmed navpičnih gesel zaman iskali mesto v Sloveniji namesto v Boliviji (Oruro). Za neljubo napako se opravičujemo sestavljalcu in reševalcem. ■lirski tti, 'ja dru; itčlo Likoni tolaOb očelig oblik ■ut za g Dijani, ?d| °bi| -"Piem IC|ona| r9arCa/ fc* . a|na s /'^mai ka Rio*.