mm
IraCOVSK^ODJETJE^
SLOVENJ GRAREC
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC
Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756
Prodajalna kozmetike in čevl
BISERKA ^ ALPINA
Trg svobode Slovenj Gradec
Največja izbira udobnih in lepih med temi:
•	obutev za mlade
•	športna obutev
•	copati	J
•	vsa obutev do št. 36
Izbrane vrste deodorantov, parfumov in vsa ostala kozmetika za nego telesa, zob in las.
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI.
KOipSKI
97,2 FM KafllO
SLOVENJ GRADEC
vsak dan
ves dan
Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600
tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997
VELEPRODAJA
trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214
prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače
v lastnih poslovalnicah
samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj
Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici
ZA ICUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE ARCI J E
OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD
Karikirano
KI sr?© S g <3 6) m®
Glej no, glej! Ženske so se že spet razpisale o svoji neenakopravnosti. Le kdo jim kaj ho<e?
Koroški Manchester
V koroškem Manchestru so se odločili za fuzbal. In prav je tako: manj je kruha, več je iger. In ljudstvo ob nogometni shizofreniji pozablja, kam jih vodijo njihovi vrli politiki in direktorji. Politiki se kažejo na tribunah, direktorji pa po sistemu “leva roka, desni žep” pridno kopičijo bogastvo, ob ponedeljkih, ko prebirajo športne strani dnevnikov (hvala bogu, da obstaja športni tisk, sicer bi tretjina pozabila brati), ljudstvo pa pošiljajo na cesto.
In vrli svetniki svetijo, se prerekajo za ceno sejnine in kot mlatiči na čmjanski povorki udrihajo po prazni slami. Pinna, nekoč ponos kraja, pa v propad, direktor vmes na zaslužen dopust, na ženini firmi pa se že nabira promet. In dniga dvojica, ki je majhno firmo oženila s podjetnikom preko luže, je par deset delavcev postavila na cesto, firmo v stečaj, sama pa se ponovno zaposlila na stari firmi. Naj feministke v Pekingu govorijo kar hočejo, nekvalificirane ženske delovne sile v kraju ne potrebujemo. Kar v drugo občino naj se vozijo! In tako dalje in tako naprej.
In če bo k vragu šla še finna ob Meži, svojčas tudi ponos danes črnega Manchestra, potem si nekoč ob vsem nakopičenem sranju ne bodo mogli obrisati niti ri ti. O
(Jo-Ž-ko)
0 Lastiti si etiko in moralo je neetično in nemoralno.
^ Visoke besede nizko padejo.
Država tako spoštuje človekove pravice, da bo z njimi vedno na • Vi. ^ Veliko je realnih idealistov, pa nobenega idealnega realista.
<k Ni vse opravičljivo • upravičeno.
NIKO
VSEBINA
X Ail politika
poslavlja ravnatelja
4
X Libeličani v zraku
6
X Svet je lep
9
X Pompeji v Črni
X Vabilo v šdo za življenje
20
X Papež pred vrati
21
X OKFužinar: samo navzgor
23
X Selitev JRM
26
Na naslovnici:
Zadnji spomini poletja
Foto:	Ivko
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o.
Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
Aktualno
MUTA NADALJUJE TRADICIJO "MRTVIH DUŠ" IN PO NEKAJ LETIH SPET ŠOLSKA AFERA NA MUTI
ALI POLITIKA POSTAVLJA
RAVNATELJE?
Le kdo se ne spomni znane afere "mrtve duše" na muški srednji šoli. Takratni ravnatelj Ervin Kokošinek, ki je kmalu za tem šolo zapustil, je v tej aferi dobil lep politigli kapital, ki ga je dobro vnovčil na volitvah v takratni Zbor občin. Vse kaže, da je na Muti danes spet odprta šolska, bolje rečeno ravnateljska afera, saj se okrog imenovanja novega ravnatelja osnovne šole kujejo razne igre.
Ravnatelj osnovne šole na Muti Štefan Šoštarec se je pred dnevi upokojil in svet zavoda OŠ Muta se je na ta dan pripravil: že aprila so v Večeru objavili razpis za delovno mesto ravnatelja, ki naj bi pričel z delom 1. septembra letos. Vendar svet občine Muta na deseti seji, ki je bila 5. septembra, predlaganemu kandidatu Stanku Špeglju, ki je tudi izpolnjeval vse razpisane pogoje, ni dal soglasja. Občinski svet je ob tem svetu šole tudi naložil, da opravi še tretji razpis in da do dokončnega imenovanja novega ravnatelja postavi vršilca dolžnosti.
Zgodba o novem ravnatelju osnovne šole na Muti pa seže vsaj do aprila letošnjega leta. Takrat (Večer, 25. aprila) je bil objavljen prvi razpis za
SVET OSNOVNE ŠOLE MUTA	^
razpisuje delovno mesto
ravnatelja
Kandidati morajo Izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni soli ter imeti pedagoške, organizacijske In druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega In poslovodnega dela šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Pogoj za imenovanje je soglasje ustanovitelja.
Začetek dela je 1. 9. 1995.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazila o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Muta, Šolska ulica 6, Muta, z oznako 'ZA RAZPIS".
O izidu razpisa bodo obveščeni v zakonitem roku..
Razpis o delovnem mestu ravnatelja na OŠ Muta ravnateja, na katerega so se prijavili trije kandidati: Ivan Verčko, Marjan Umaut in Stanko Špegelj. Verčko, profesor matematike na ravenski gimnaziji, je imel najvišjo izobrazbo (hkrati tudi prijavljeno računalniško firmo), vendar je tudi Stanko Špegelj kot učitelj telesne vzgoje izpolnjeval razpisane pogoje. Ustrezno izobrazbo in delovno dobo je imel tudi Urnaut, ki je zaposlen na srednji železniški šoli v Mariboru. Na seji sveta zavoda 10. maja pa je bilo sklenjeno, da morajo vsi kandidati predstaviti vizijo razvoja šole, zato se je svet ponovno sestal 25. maja, ko so razpravljal tudi o programih kandidatov. Takrat nihče od kandidatov ni prejel potrebne večine glasov (Verčko je dobil tri glasove, Špegelj en glas, štiri glasovnice pa niso bile veljavne), zato so razpis za ravnatelja ponovili.
TUDI NA DRUGI RAZPIS TRI PRIJAVE
Tudi na drugi razpis je svet zavoda v zakonitem roku prejeli tri vloge; poleg Ivana Verčka in Stanka Špeglja se je prijavil še Franc Škerget. Svet Zavoda se je ponovno sestal 24. julija in takrat je predsednica SVIZ OŠ Muta Jolanda Verhnjak podala še mnenje kolektiva in pripomnila “da
ZADEVAt	SKLEP O IZBIRI RAVNATELJA
SKLEP
1.	ftod prij.vljenl»! kmdid.tl z. i^ovanj. r.vn.t.lia zavod,
izbazo Stanka SPEGELJ, Gortinska cala 7, t2Zbi Muta uCitalj predmetnega pouka éportne vzgoje.	’
2.	V*tanovital Ju zavoda a. poar.duja vloga z. izdajo .oglaaja.
3' Uvoda"^	“ 1*d* ’kl«P ° i'"“Ruvanju z, r.vnat.IJ.
tavod. za ttlrilatno aandatno obdobja z valjavnoatjo
imanovan J tu *	^	‘«dal aogla.J. k njegova.u
Muta, 31. 07. 1993
^^°^4«i|Pr»d«ednika sveta zavoda
1 AÌWa BkN
Sklep sveta zavoda o izboru Stanka Špeglja
se je g. Stanko Špegelj ponovno prijavil na razpis ravnatelja zaradi podpore kolektiva.” Na tajnem glasovanju je Stanko Špeglej dobil šest glasov, Ivan Verčko pa dva. In na podlagi 16. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je svet zavoda 24. julija 1995 sprejel sklep, da je med prijavljenimi kandidati za ravnatelja izbran Stanko Špegelj in 26. julija so ta sklep odposlali na občino Muta. Kot je znano, mora občina kot ustanoveteljica v skladu s prej omenjenim členom dati soglasje k imenovanju predlaganega kandidata. Občina Muta pa je 22. avgusta pozvala še svet staršev osnove šole Muta, da posredujejo svoje mnenje o imenovanju ravnatelja. Predsednica sveta staršev Anka Ošlak je svet tudi obvestila, da po statut šole svet staršev ne odloča o imenovanju ravnatelja, ima pa v svetu šole svojega predstavnika, ki glasuje v imenu staršev. Svet šole pa je svoje tudi že povedal.
Občinski svet Muta pa se je sestal šele 5. septembra in na tajnem glasovanju predlaganemu kandidatu ni dal podpore. Sklep, ki ga je dobila osnovna šola, pa je podpisala kar občinska tajnica in ne predsednik sveta. Obvestilo o (ne)imenovanju ravnatelja pa je Špegelj prejel te dni, torej krepko po roku, ki je predviden z zakonom. Sicer pa se je o tem, da Špegelj ne bo dobil podpore v občinskem svetu (tajno glssovanje se je izteklo 10:2), se je na Muti govorilo že par dni poprej.
ZAROTA PROTI DRUŽINI ŠPEGEU?
Kmalu po neimenovanju je kandidat za ravnatelja Stanko Špegelj dal tudi izjavo za javnost. "Kot kandidat za ravnatelja na OŠ Muti, ki ga je
Aktualno
OBČINA MUTA
GUu 17 , tfM MUTA, Won/Fair 0^02 AI-IU
n
OSNOVNA SOLA MUTA Šolska ul.
62366 MUTA
številko. 308-DI/JS
l
Zodevo. SogUsje k imenovanja ravnatelja
Na osnovi vaie vloge St. 1849/95, z dne 25.07.1995, je občinski svet oMine Muta na svoji 10 redni seji dne 03.09.1995 sprejel naslednji
sklep: Predlaganemu kandidatu za ravnatelja Osnovne Šole Muta. g. Stanku SPEGEU, občinski svet ne daje soglasja za ravnatelja Osnovne šole Muta v skladu s 16. čl. zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Občinski svet nalaga Svetu Sole, da skladno z zakonskimi določili opravi ponovni razpis, do dokončnega imenovanja pa postavi vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne Sole Muta
Sklep je bil sprejet s tajnim glasovanjem.
JOZE-SILVA KREUH
ČDJLVAjŠ
BREG I 3-ME2ICA, TEL.: 38 602 35 694
✓ ^
v: :	<)v;
V?
&
M

#N
<55^


(Ne)soglasje občinskega sveta
izbral Svet zavodu - naj povem, da je za izbiro potrebna ustrezna izobrazba, delovna leta in pozitivno mnenje Zavoda za šolstvo in šport, kar poleg pcxlpore kolektiva OŠ Muta in sveta staršev tudi imam - na občinskem svetu nisem dobil ustreznega soglasja. Ob tem se sprašujem, ali gre resnično za politični lobi strank ali samovoljo uslužbencev in svetnikov, ki brez razprave o kandidatu tajno glasujejo in ob tem ne upoštevajo izbire sveta zavoda in drugih mnenj. Šola je in mora ostati nepolitična ustanova. Ker pa sem politično neopredeljen, najbrž ne bi bil primeren za močne politčne tokove v občini Muta. Ali pa ima določena stranka svojega kandidata, ki na vsak način in za vsako ceno moia postati ravnatelj? To pa je na Muti tako in tako že javna skrivnost,” je povedal Špegelj.
Na politično ozadje tega dogodka pa opozarja tudi Marjan Špegelj, brat Stanka in dolga leta predsednik svet KS Muta. Za Prepih je povedal: “Nekateri bi na Muti radi izničili, kurje naša družina dobrega naredila za ta kraj. Poglejte, leta 1941 so nas izselili Nemci, po koncu vojne so nas hoteli preseliti komunisti, danes hoče nova oblast oblatiti ime Špegelj. Tega ne bomo dopustili.”^
(mp)
oodjelje
koroške iskome
DRAVOGRAD
KAKOVOST TRADICIJA
KRUH IN KRUŠNO PECIVO IZ NAŠIH PEKARN -PESTROST OKUSOV NA VAŠI MIZI
62370 DRAVOGRAD, Koroška c. 2 Tel. (0602) 83 045 Faks 84 637
PROIZVAJA IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO OBJEKTOV IN UREJANJE OKOUA:
M' ZIDAKI DEBELINE 10,20,30 cm CEVI RAZLIČNIH PROFILOV ^ POHODNE IN POVOZNE PLOŠČE
IZOFAS, FASADNO OBLOGO KOSIL, MONTAŽNI SILOS BETONSKE MEŠANICE VSEH VRST
?? 0602 85 640, 85 642, 85 230, 85 070: fax: 85 318
DRUGI GRADBENI MATERIALI UKRIVUAMO IN POLAGAMO BETONSKO ŽELEZO IN MREŽE ^ V GRADBENI OPERATIVIIZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER ADAPTACIJE
§U [PlijlltKliMl/MI® 3
Po Koroški
§)D(£)[p)fìCrJK£) ^ 'CrxìOCrO'tr)®
Le kdo ne pozna prelepega Šmarskega polja? Na eni strani ga pozdravljajo skrivnostno Pohorje, Mala Kopa, Piršev dom. vmes pa še toliko lepega.
Cerkev sv. Jurija na Legnu, ki je svetovno znana zgodovinska izkopanina, nam daje slutiti, kaj vse se je pred davnimi leti dogajalo v teh krajih.
Verjetno ni težko uganiti, za kateri kraj gre. To je Šmartno pri Slovenj Gradcu. Pa poglejmo, s čim se ta kraj ponaša. Šteje več kot 440 prebivalcev, zadnje čase se tam razvija kmečki turizem (jahanje).
Posebno znano je priznano gostišče Lonca, ki je edinstveno v Mislinjski dolini. Gostom nudi vso oskrbo, v polemih časih je na voljo čudovita terasa z razgledom po vsem kraju. Kraj se ponaša tudi s cerkvama sv. Andreja in sv. Magdalene na Brdih. Znamenita je cerkev sv. Martin. Vsestransko je razgibano kulturno življenje.
Nad dolino se med pohorskima potokoma Tunglavom in Dovnikovim grabnom razprostira zanimiv svet Brde. Po zgodovinskem sporočilu je znano, da so tod veliko pustošili Turki, zato je nedaleč kraj, ki se imenuje Turiška vas. Kraj se prvič omenja leta 1318 kot Turek. Turiška vas je edina v mislinjski dolini, ki nima
svoje cerkve. Marovškov (Časov) kozolec v Turiški vasi pa je v evropskem prostoru edinstvem, saj predstavlja pravo arhitekturno mojstrovino. Sestavljajo ga štirje toplarji, ki v tlorisu tvorijo grški križ. Strokovnjaki so mnenja, da so na svetu samo trije takšni kozolci. Znamenita cerkev sv. Martina v Šmartnem je čudovito prenovljena, za kar gre hvala duhovnikom, ki skrbijo za to božjo hišo.
Na desni strani kipi v nebo grič Homec.
Če želite iz ptičje perspektive spoznati ves ta lepi svet, je le nekaj minut hoda od gostišča Lonca oddaljen Koroški aero klub, kjer lahko najamete vožnje z aerotaksijem.
Privoščimo si ogled naših krajev, poglejmo jim bolj v srce in spoznali bomo, kako lepa je naša Koroška.
Viktor Levovnik
Življenje na vasi je pač tako, da vsak dogodek, ki ni vsakdanji, pritegne precejšnje število vaščanov. Tako je tudi na Veliko gospojnico pritegnil pozornost LETALSKI PIKNIK na ledini lilreliškega polja.

Organizator, g. Maks Cehner s svojo družino, je poskrbel, da so že v dopoldanakem času vzbudili pozornost trije motorni zmajarji in eno ultra lahko letalo, ki str preletavali vas.
Na pikniku so stregli s pečenim krompirjem, pečenim mesom in pijačo. Ponujena pa je bila tudi možnost poleta z zmajem ali letalom.
Slednja ponudba je pritegnila največ zainteresiranih, ki so preizkušali svojo korajžo in poleg tega uživali ob pogledu s ptičje perspektive na svoj rodni kraj.
Da pa le ne bi bilo vse tako lepo in prav, je poskrbelo slalro vreme, ki je piknik razdelilo na dva dela. Lilreličani pravijo, da kadar se želijo oni zabavati, se skoraj vedno nekaj “pokavra”. Tokrat je to naredilo vreme.
Po predvidevanju pilotov, da so Lilreličani strahopetni in da zaradi tega
Na Kapli, seveda na Kozjaku, so pripravili še zanimivo razstavo prave množice starih slik.
Gre za vse tisto, kar je bilo zbrano ob nastajanju knjige Igorja Glasenčnika “Podoba in preteklost Kaple in Ožbalta.
Vse, kar ni bilo možno objaviti, je dalo zanimivo razstavo, zanimiv in poučen prikaz preteklosti nekega zanimivega kraja.
Hkrati so proslavili tudi 200 letnico samostojne fare Kapla.
K. Vuki
ne bo veliko kandidatov za polete, so v popoldanskem času imeli priložnost videti, da temu ni tako.
Letalo in zmaji niso imeli časa oliladiti svojih motorjev, saj so bili skoraj nepretrgoma v zraku in prevažali “strahopetne” potnike.
Posamezni domačini so bili mul poletom tako navdušeni, da bodo začeli kampanjo za pridobitev svojega letališča v Libeličah.
Vsi, ki so doživeli čar letenja po zraku, in vsi, ki so vragolije letalcev raje opazovali na trdnih tleh, so bili nad prireditvijo navdušeni, kaj takega pač ni vsak dan v Libeličah.
Vso pohvalo gre pripisati g. Maksu Cehneiju za organizacijo, g. Damijanu in njegovim kolegom pilotom iz Sl.Gradca in okolice pa priznanje veliki sposobnosti in pogumu pri letenju. Vsi skupaj pa si želimo še več potk tirnih priiedilev, in lepšega vremem ob takih priložnostih.
Ob pogledu iz višine na svoj kraj in svoj dom so tudi vsakdanji problemi manjši. Žal pa celotnih Libelič ni mogoče vzdigniti v zrak, da bi vsi naenkrat videli, da od daleč cesta skozi naselje le ni tako slaba, da neurejena kanalizacija le ni takt) v oči bodeča, da.... □ Adrijan Zttlesnik
Po Koroški
ffAmfìcB
Dravograjska likovna galerija oziroma prenovljena cerkev Sv. Vida postaja med drugim pravi likovni in tudi drugače kulturni hram mesta.
Tako so se Dravograjčanom in drugim tokrat predstavili bratje
Simon, Franc in Konrad Rutnik z Mute.
Zanimivo je, da so Rutniki daleč lx)lj znani in cenjeni v drugih krajih kot doma. Tokrat so njihova, čedalje bolj izpopolnjena in do virtuoznosti dognana dela, občudovali mnogi obiskovalci. Rutniki so predvsem poznani kot prefinjeni rezbarji, pa tudi slikanje jim ni neznanka. Le Simon se pretežno drži dleta in ustvarja dela, ki jih po lepoti in skladnosti cenijo tudi v strokovnih krogih Ob vsem tem pa znajo v Dravogradu prireditve vedno prijetno napolniti s kratkimi predstavitvami domačih glasbenih ustvarjalcev. Tako se v tem kraju ob gostih vedno začuti tudi utrip domače ust-varjalnosti.Q
K. Vaiti


Slovenci smo znani kot podjetni in iznajdljivi. Tako je Doličan Martin Krajnc sredi gozdov, odmaknjen od vsakdanjega hrupa uredil idilično Jezerce z lepo urejeno okolico in zelenicami okrog njega, kot nalaSč za piknike in seveda tudi za kopanje. Jezerce napajajo studenci, zato je voda čista. V objekt je vložil kar veliko in upa, da se mu bo obrestovalo. V poletnih mesecih privablja sem že kar lepo število ljudi, ki si želijo v miru odpočiti in uživati. Za žejo je priskrbljeno v okrepčevalnici poleg jezera.□
Jože Krajnc
wim
©@J8IK? ^
SGP Kograd ingeniring d.o.o. in Stanovanjski sklad Mestne občine slovenj Gradec sta sklenila pogodbo o izgradnji in prodaji stanovanjskega objekta M-28 v soseski S-8, v katerem je sklad investiral 18 stanovanj. SGP Kograd ingeniring pa gradi 10 stanovanj za trg. Gradnja poteka po terminskem planu. Prevzem stanovanj bo predvidoma konec novembra 1995.
Stanovanjski sklad Mestne občine Slovenj Gradec bo v septembru izvedel razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem skladno s pravilnikom.
Stanovanja bodo razdeljena še v kategorijo neprofitnih, socialnih in službenih. Vse informacije v zadevi izgradnje ter drugo je možno pridobiti na upravi Mestne občine v slovenj Gradcu.□
MK.
JESENSKA SREČANJA NA PREVALJAH '95
mmm\	^«u!^

[?KM1
I)ij iv, •]>) Tii, sajjiaijjij/ii 'i Dliv
PETCK, 15. septembra
18.00	Otvoritev JESENSKIH SREČANJ pod šotorom na parkirišču pri Družbenem domu na Prevaljah
-	promenadni koncert godbe ZARJA ŠOŠTANJ Z MAŽORETKAMI
-	govor ŽUPANA OBČINE RAVNE - PREVALJE
19.00	Srečanje KOROŠKIH KANTAVTORJEV (Pagai)
PO OTVORITVI PLES Z ANSAMBLOM ZARJA (v šotoru).
SOBOTA, 16. septembra
10.00	TURNIR V DARTU (ELEKTRONSKI PIKADO) - Pagat KUK) OTVORITEV DARILNEGA BUTIKA (pri tržnici na Prevaljah)
15.00	SPRETNOSTNA VOŽNJA Z OSEBNIMI AVTOMOBILI (Zveza šofetjev in avtomehanikov Ravne na koroškem)
20.00	VESELICA ZA OTROKE IN NJIHOVE STARŠE Z ANSAMBLOM ČUKI (v šotoru)
NEDEI JA, 17. septembra
09.00	MEMORIAL LEONA JUHA - keglanje v Družbenem domu na Prevaljah; Kegljaški klub KOROTAN Prevalje
09.00	TURNIR ČLANIC V ODBOJKI - Odbojkarski klub Prevalje (v telovadnici OŠ Prevalje)
11.00	SREČANJE DRUŽIN NA URŠLJI GORI (PD Prevalje)
16.30 PRVOLIGAŠKA NOGOMETNA TEKMA MED NK MAG
KOROTAN : NK BELTINCI (športno igrišče)
PO TEKMI VESELICA V ŠOTORU DO 24.00 URE Z ANSAMBLOM CLASSIC.
PONEDELJEK, 18. septembra
12.00	OTVORITEV RAZSTAVE v Družbenem domu na Prevaljah
-	VARSTVO NARAVE NA SLOVENSKEM
-	PROJEKT VODA Marta Repanšek
17.00	PREDSTAVITEV KNJIGE BAJŽE S KOROŠKE (sejna soba KS).
Ves dan PIVO PARTY (PAGAT pivo 100,00 SIT)
19.00	VEČER Z UPOKOJENCI
(v šotoru zabavni program s plesom)
TOREK, 19. septembra
08JO OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE v Družbenem domu na Prevaljah
09.00	IGRA OBTOŽENI VOLK II. - za OŠ (v Družbenem domu)
19.00	IGRA OBTOŽNI VOLK II. za izven (v Družbenem domu)
19.00	do 24.00 “DISCO PARTY” v šotoru
20.00	CITRAŠ Karli GRADIŠNIK - PAGAT
SREDA, 20. septembra SEMANJI DAN
09.00	Streljanje z zračno puško za srninega mladiča.
Ponudba: golaž iz divjačine LD Jamnica
09.00	do 24.00 GLAS BA V ŠOTORU
16.00	KONCERT GODBE NA PIHALA PREVAUE na vrtu GOSTIŠČA ENCI
Zabavno tekmovanje in posebna ponudba jedi na žaru
ČETRTEK, 21. septembra
DAN OTROŠKEGA VESEUA V DOPOLDANSKEM ČASU VRTCA NA OBISKU
17.00	POPEK V ŽIVO z Miljam, Primožem, Spidijem in Gogijem (v šotoru)
PO PROGRAMU VESELICA DO 24.00 ure PETEK, 22. septembra
20.00	PIDŽI S PRIJATELJI IN PLAVA TRAVA - V šotoru
20.00	PREMIERA KOMEDIJE SKUPNO STANOVANJE (MEH ZA SMEH) v izvedbi DPD SVOBODA PREVALJE -GLEDALIŠKA SKUPINA PREVAUE MEŽICA
(v Družbenem domu na Prevaljah)
SOBOTA, 23. septembra
14.00	PRIHOD MUZEJSKEGA TURISTIČNEGA VLAKA v okviru projekta ‘TUDI JUTRI Z VLAKOM NA KOROŠKO”
-	igra GODBA NA PIHALA S PREVAU
-	sodelujejo tudi AKTIV KMEČKIH ŽENA IN DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE s Prevalj
-	Nastop FOLKLORNE SKUPINE PREŽIHOV VORANC z Raven na Koroškem
GOSTIŠČE RIFEL
GLASBA VSAK DAN
-	v soboto, ló.septembra posebna ponudba jedi z žara
-	v torek, 19. septembra degustacija izdelkov Mesnine POZNIČ od 12.00 ure dalje
V VEITKEM ŠOTORU
-	GLASBA VSAK DAN
-	ZA JEDAČO IN PIJAČO POSKRBUENO
-	MINIMALNA VSTOPNINA BO SAMO NA KONCERTU ANSAMBLA ČUKI IN PLAVE TRAVE
PRISRČNO VABLJENI
NA PRIREDITVE VARITA KRAJEVNA SKUPNOST PREVAUE IN TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO PREVAUE Informacije: KRAJEVNA SKUPNOST PRI: V Alji:
*31-294
SVET
JE
LEP
Je tvoj in moj. Je najin. Ti počneš svoje stvari in jaz počnem svoje. Lepo je, ce se po naklučju srecava. Simon in Richi, Mirzet in Lorenz, Nuria in Matt, Veronika in Mojca,...Se spoznava in postaneva prijatelja.
PRIJATELJSTVO NE POZNA MEJA, je sporočilo udeležencev Tabora za mlade, ki ga je organiziralo združenje prostovoljcev Mežiške doline’’Lučka” v dneh od 14. do 27. avgusta v domu Ajda v Libeličah.
Nasmeh ljubke Ružice-sončni žarek za nas vse v deževnih dneh
Na talxtru je preživljalo ustvarjalne počitnice 50 otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz Mežiške doline, v družbi 18 prostovoljcev iz Belgije, Finske, Japonske, Nizozemske, Slovenije, Španije, Švice in Velike Britanije. V teh dneh se je dogajalo marsikaj zanimivega in poučnega. Zvrstile so se likovna, kiparska, plesna, glasbena, cvetličarska, literarna delavnica, predstavitve držav, iz katerih so prišli prostovoljci,
Odkrila sem nekaj novega o človeških občutjih. Tudi razlike lahko ljudi združujejo.
Nuria Molisi iz Španije
Spoznala sem, kako pristno je sprejemanje drugačnosti med otroki.
Daphne van den Ordel iz Nizozemske
Čeprav so otroci, so osebnosti. Kolikor ljudi, toliko čudi.
Richi Kobayashi iz Japonske
Najdragocenejše mi je bilo, da so mi otroci vračali ljubezen.
Elke Beelen iz Belgije
učenje
tujih jezikov, socialnointerakcijske igre, kulturni in zabavni program,športne aktivnosti, pohodi v naravo, izlet po Mežiški dolini. Vsi smo delali vse, od jutra do večera. Se učili in zabavali hkrati.
Mnogo vezi se je stkalo med nami. Podarili smo si smeh, vedrino, upanje in zaupanje. Se imeli radi. Odkrivali in raziskovali smo v sebi in okoli sete. Kako smo različni. Vsak od nas enkratno bitje, vredno pozornosti, ljutezni in spoštovanja Bogatejši smo za mnoga dragocena spoznanja o sebi, o drugih, o življenju v skupnosti O tem, da prijateljstvo ne pozna meja. Da je prijateljstvo najlepše darilo. Vsakomur od nas, še posebej pa otrokom in mladim s posebnimi potrebami, ki so nam odkrito pokazali svojo naklonjenost in ljutezen. Skupaj smo ust-
Zvečer beremo pravljice in pojemo. Fant Lorenz iz Švice nam je zaigral na kitaro. Tudi jaz sem prebral pravljico o kruhu. Vsi so mi zaploskali. Spoznal sem tudi dekle iz Finske. Ime ji je Heidi.
Simon Fujs
Začetna zadržanost v odnosih med otroki in prostovoljci je kmalu izginila pri skupnih dejavnostih. Postali smo prijatelji, kot da se poznamo že leta!
Matt Pearce iz Anglije
{vffj?, nru0Az.[p't'/O'otc*-rih>
LIBELIČ!, 14.B. - ar.8.1**5
Izmenjave ob slovesu; Simon Mojci drobno cvetko, Mojca Sinumu nasmeh. Nasvidenjejmjatelji! Se vidimo še kdaj?
varili svet v malem.
Voditeljica tabora Zmaga Prošt
Na taboru sem prvič. Vse, kar delamo, je super. Rada imam ljudi natem taboru, ki delajo z nami. Še posebej mlade prostovoljce iz tujine.
Valerija Krevzelj Meni je zelo lepo. Ker imamo veliko sprehodov in veliko igric.
Hanzi Skrube
Sklepanje prijateljstev z ljudmi, ki radi pomagajo drugim, je nekaj najlepšega
Mojca Lipužič iz Cerknega
V enkratnem ustvarjalnem vzdušju smo delali z različnimi osebnostmi in vso barvitost lahko opišem kot pozitivno.
Frances Kearney iz Anglije
Razumevanje Sprememba Inspiracija Odgovornost Hrana Glasba Petje Prijateljstvo Bližina Sreča Jutri Dan za dnem Avtoriteta Lipa Spoštovanje Zabava Cvetje Ljubezen Sprehodi Dež Nasmeh Žalost Odpuščanje Ozdravitev Upanje
Lorenz Hirt iz Švice
Fotografije in izbor utrinkov Zmaga Prošt
ZAVAROVANJE SLOVENIJE
ZZZS ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM
ZA PODJETJA IN USTANOVE
ZAVAROVANJE "DNEVNA ODŠKODNINA"
Kako nadomestiti izpad prihodka v primeru odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege?
V	takšnih primerih sta na izgubi oba:
zaposleni, ki prejema samo nadomestilo plače in
delodajalec, ki plačuje nadomestilo plače.
Izpad prihodka lahko delno nadomestite s sklenitvijo zavarovanja za dnevno odškodnino.
Lahko se odločite za različne višine DNEVNE ODŠKODNINE ( od 800,00 SIT do 2000 SIT ). Na višino letne premije vpliva tudi karenčna doba, kar pomeni, da prejmete dnevno odškodnino že od prvega delovnega dne, tretjega delovnega dne ali od sedmega delovnega dne odsotnosti z dela.
Upamo, da je za vas zavarovanje DNEVNA ODŠKODNINA zanimivo.
Podrobnosti o vsebini zavarovanja in postopku sklenitve zavarovanja Vam lahko pojasni naš zavarovalni zastopnik, ki Vas obišče tudi na sedežu podjetja.
V	imenu zaposlenih lahko sklene zavarovanje tudi podjetje; zavarovalnina se v tem primeru razdeli med podjetje in zavarovanca.
Vse informacije dobite na sedežu ZZZS OE Ravne na Koroškem in po telefonu številka 0602 22 461 pri Rek Vilku in Dretnik Gorazdu.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
Potovanja
Delegacija Slovenj Gradca v Lizboni
DEZELA MORJA, SONCA IN VINA
Portugalska prestolnica je bila letos gostitelj 8. generalne skupščine Mednarodnega združenja mest glasnikov miru. Konec julija se je v Lizboni mudila tudi delegacija Slovenj Gradca, ki je mesto glasnik miru od leta 1989.
Slovenj Gradec so na Portugalskem zastopali sekretar mestne občine Ivan Plevnik, kustos iz Galerije likovnih umemosti Marko Košan in spodaj podpisani. V lizbonskem hotelu Altis se je zbralo 25 delegacij mest glasnikov miru, Slovenjgradčani pa so bili “oboroženi” z dvema projektoma. Galerija likovnih umetnosti iz
Na osmem zasedanju so izvolili tudi 15-članski izvrSni odbor združenja, v katerem je svoje mesto dobil tudi Slovenj Gradec. Imenovali so tudi novega generalnega sekretarja, potem ko je Ženeva prevzela predsedujoče mesto v združenju (podpredsedu-joča sta New Raven in Yokohama). Generalni sekretar je
na vrsti krajši izlet v bližnjo zgodovinsko mestece Sintra, od najbolj zahodne točke stare celine Cabo da roča, videli pa smo tudi mondeni letovišči Cascais in Estoril, kjer vozijo tudi dirkači formule 1.
ŠE AAALO NA JUG
Delegacije mest glasnikov miru so sicer odpotovale domov, toda sam sem se pripravil na temeljitejše spoznavanje s portugalsko, ki šteje 10 milijonov prebivalcev. Lizbona jih šteje 600 000, kar je presenetljivo malo glede na njeno razpotegnjenost. Toda ob delavnikih se številka dvigne do 1 300 000, saj v mesto iz okolice pridejo ljudje v službo.
Če hočeš na jug države z vlakom iz Lizbone, potem se moraš najprej peljati z ladjo. Široka reka Tejo se namreč prav v lizboni izliva v Atlantik, železniška postaja za
Slovenj Gradca bo oktobra v prihodnjem letu organizirala razstavo umetnikov iz omenjenih mest. Marko Košan je na skupščini podrobneje predstavil vse v zvezi z razstavo, v prihodnjem letu dni pa se bo povezal z ustreznimi institucijami in umetniki, ki bodo želeli razstavljati v Slovenj Gradcu. Avtor tega članka pa si je zamislil radijsko oddajo mest glasnikov miru, ki bi nastajala na Koroškem radiu, vrtela pa bi se na radijskih postajah mest glasnikov miru. Projekt je v Lizlxtni naletel na simpatije, toda združenje ga ne more finančno podpreti.
Zdaj je potrebno najti druga pota financiranja in potem znova pritegniti k sodelovanju zainteresirana mesta.
postal Brian Pitch angleškega Brightona.
Ob tem so v Lizboni sprejeli štiri resolucije. V prvi kličejo po prepovedi uporabe zemeljskih min, v drugi po prepovedi preizkusov z jedrskim orožjem, v tretji pozivajo k sodelovanju OZN, ki je mestom tudi podelil nazive glasnikov miru, četrta resolucija pa izraža nasprotovanje vojni v BIH in na Hrvaškem.
Sicer so se Portugalci kot gostitelji lepo izkazali. Sprejem je pripravil tudi lizbonski župan Jorge Campaio, ki v tem času kandidira za predsednika Portugalske. Po končanem zasedanju pa je bil

jug pa je na drugem bregu, v mestecu Barreiru. Za cestni promet je poskrbljeno z mostom. Algarve je turistična pokrajina na jugu in močno spominja na
letovišča v Italiji in Španiji. Peščene plaže, številni hoteli in bore malo Portugalske domačnasti, ki pa jo še lahko najdeš v mestecu Sagres, povsem na jugozahodu portugalske. Le streljaj od tod je rt St. Vincente, ki je najbolj jugozahodna točka Evrope. Kakor ob vsej obali tudi tu močno piha, s temperaturo morja se pa itak ne morejo pohvaliti. 18 stopinj dopušča le namakanje do kolen ali pasu, odvisno od poguma oz. mehkužnosti kopalca. Ker se malo kopaš in lahko ob vetru, ki prija v vročini, dolgo poležavaš, te sonce ob neprevidnosti ožge do opeklin. Po drugi strani pa te portugald razveselijo z obilnimi porcijami Inane ob več kot samo solidnih cenah, še posebej ti privabijo cene smeh na ustnice v manjših, ne preveč turističnih kra-jih.
Za Slovenca vse lepo in prav, zdaj pa si predstavljajte Angleže in Nemce, ki na veliko kupujejo zemljo, pa tudi že končane hiše in celo vile. Vse po zelo ugodnih cenah, kar je razvidno iz neštetih oglasov in izložb številnih agencij za nepremičnine.
Očitno so morali Portugalci za vstop v Evropsko skupnost ponuditi vsaj delno razprodajo svoje zemlje-
Za 100 nemških mark dobiš okrog 10 000 escudosov. V centru Lizbone se da najti prenočišče z zajtrkom za 2 000 escudov, na črno je lahko še ceneje. Isto velja za ostale turistične kraje. Portugalci te prej presenetijo s prijaznostjo, ustrežljivostjo in nasmehom kot pa da bi te nejeverno ogledovali. V glavnem se ne trudijo z goljufanjem, a pri tem odmislite natakarje. Natakarji so povsod na svetu isti. Vsa čast izjemam.
Zlahka se boste sporazumeli v francoščini, pa tudi z angleščino se lepo shaja. Slovenija je na Portugalskem v glavnem neznanka ali je v Rusiji ali pa je Slovaška. S preprostimi ljudmi boste zlahka začeli pogovor na temo nogomet, vino, morska hrana. Se vam sanja, zakaj je nekoč glavna kolonialna sila na svetu danes komaj manj pomembna članica ES? Toda Portugalska se nezadržno razvija. V Lizboni bo leta 1998 razstava EXPO in če ne prej, boste takrat vse vedeli o njej.O	Rok Tamše
Algarve
Kultura
Srebrni jubilej Koroške likovne kolonije mladih
V «udovitem kraju Rožne doline, v Šentjakobu, so se xaprla vrata že petindvajsete
likovne kolonije mladih.
Sedemdeset otrok iz treh dežel, rojakov po krvi in jeziku, se je
poslovilo v skupni pesmi in s trdno obljubo, da se prihodnje leto zopet srečajo, da Se enkrat v skupnem delu, ob risanju, pesmi in Iresedi preživijo teden nepozabnih doživljajev.
Ob četrtstoletnem delu so o koloniji napisali in izrekli mnogo lepih in spodbudnih besed najprej gostitelji in za tem Se Janko Malie, tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Peter Vencelj, državni sekretar Urada za Slovence po svetu, Jože Osterman, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in seveda Se mentorji, očetje kolonije in drugi.
Gre predvsem za dejstvo, da je kolonija neverjetna po svoji vztrajnosti, po močeh in vseh naporih, ki so vanjo v letih vedno razgibanega dela vloženi. Posebna tudi po tem, da se je porodila že v letu 1970, ko to ni bilo hvale vredno dejanje na nobeni strani meje. V Avstriji je bil to čas močnih jezikovnih in drugih pritiskov na Slovence. Z naSe strani pa sumničenja, odstiranje zavese je bilo nekaj nevarnega in akterji takSnih početij vedno sumljivi.
Kolonija pa je imela vedno neverjetno vztrajne ljudi in za njimi
vrsto skrbnih in požrtvovalnih starSev otrok, ki so sprejemali v
popolno oskrbo mlade goste iz treh sosednih dežel. Brez teh odprtih src in brez mnogih
delovnih in drugih organizacij, ki so šle v pomoč, kolonije v Vuzenici ne bi bilo.
To sta bila dva kraja, Vuzenica in Muta, in bili so številni likovni pedagogi, domačini in rojaki. Omeniti velja prof. Bojana Golja in pok. Božidarja Jakca, ob njiju pa še dolga vrsta likovnih imen. Očetje kolonije so nedvomno trije. Štefan Kresnik, takrat še mlad likovnik, po rodu pristni Korošec, je imel idejo, za tisti čas skoraj utopijo. V ravnatelju šole Vuzenica Lojzetu Gobcu je našel že kar trmasto vztrajnega diplomata, ki je skupaj z zamejskim ravnateljem Hermanom Velikom dal koloniji zagon.
Lojze je tudi vseh petindvajset let tisti, ki daje koloniji novih in novih organizacijskih moči, da ne opeša, številni likovniki, od študentov do akademikov, pa skr-
bijo za nove in nove privlačne vsebine.
Polnih dvajset let je bila kolonija v Vuzenici, da bi s čopiči in paletami obšla vse sosednje kraje in vasi. Za teden dni je vnesla prijetnega žuborenja, vrasla se je med nas, da smo jo pred petimi leti prav pogrešali, ko je prvič stopila na “štafetno pot” po deželah rojakov na Radiše na avstrijskem Koroškem. Nato se je selila v Sesljan na tržaškem, šla v Monošter na Madžarskem in se pred letom zopet vrnila v Vuzenico.
Slučaj je nanesel, da je jubilej preživela pri rojakih na Koroškem.
In kar prav je bilo tako. Saj so to kolonijo rojaki v začetku sedemdesetih let močno potrebovali. Kolonija je z udeleženci vnašala med rojake mnogo spoznanja. Ni dajala samo vrste dobrih likovnikov, mnogim je to danes poklic in uspešno delo, predvsem pa je dajala, budila in oživljala narodno zavest, ki je bila pri vseh še kako potrebna.
In na kraju, za vsem tem so še slovenske organizacije v zamejstvu. Tudi one so zastavile svoje moči, pomagale organizirati udeležbo in še kaj.
Likovno kolonijo mladih še vedno in še kako potrebujemo.
Kristl vaiti
aal!i\ m ko
V soboto 5. avgusta, je bila v Ožbaltu ob Dravi kulturna prireditev, na kateri so predstavili knjigo župnika Igorja Glascnčnika-Podoha in preteklost Kaple in Ožbalta. Izšla je v samozaložbi, platnice je oblikovala Anka P. I lolenian. besedilo je pripravila za tisk Katarina Visočnik, lektorirali sta prof. Mojca Potočnik in dr. Zinka Zorko, natisnila pa tiskarna Roj.
Predstavitve so se udeležili vsi, ki so sodelovali pn naslajanju knjige, med njimi pomembni rojaki iz Ožbalta ob Dravi in Kaple na Kozjaku: prof. Jože Lep, dr. Zinka Zorko (Lepovaj, dr. bmno Hartman in dr. Tone Wraber. O naslajanju knjige je govoril Igor Glasenčnik. o n jeni vsebini profesor Lep, o sebi in o sodelovanju pa so govorili prej omenjeni ter Kaplčani Alojz Pelar, učiteljica Majda Pipuš. Jože Rihter, fotografinja Anka P. Holcman ter kapelski kaplan in pesnik Aleksander Rauter.
Začetna poglavja opisujejo zgodovino obeh obravnavanih krajev in razvoj cerkvene organizacije - nastanek župnij Sv. Katarina in Sv. Ožbalt. Veliko podatkov je zbranih o splavarstvu na Dravi, o duhovnikih, ki so delovali na Kapli ali v Ožbaltu ali so se tam rodili. V posebnem poglavju so popisani križi in kapele na območju obeh župnij, temu pa sledi zapis o dogajanju v času prve in druge svetovne vojne s seznamom vseh. ki so padli ali umrli kot žrtve okupatorja ali komunistične oblasti.
Dialektologinja dr. Zinka Zorko je prispevala znanstveni opis kapelsko - ožbaltskega govora, ki ga uvršča med koroška narečja. Majda Pipuš je napisala poglavje o zgodovini kapelske šole; dodala mu je seznam učiteljev, ki so tam poučevali, sledijo poglavja o društvenem življenju. Igor Glasenčnik je zbral podatke o kulturni in planinski dejavnosti v obeh krajih in o gasilstvu v Ožbaltu, Jože Rihter o PGD na Kapli, Alojz Pelar o zgodovini kapelskega lovstva Dve poglavji sla namenjeni kapelskim in ožbaltskim rojakom, ki so šli v tujino in ime teli krajev ponesli v svet Sledita še poglavji o zvonovih v obeh cerkvah, z nekaj pesmimi sc predstavi kapelski kaplan in (tesnik Aleksander Rauter, dr. Bnmo Hartman se je razpisal o sebi in o spominih na očeta knjiga pa se končuje z ljudskimi pripovedkami in z opisi starih mer.
Knjiga Podoba in preteklost Kaple in Ožbaltta je prvenec župnika Igorja Glasenčnika. Pomembna je za ljudi tega območja in za mnoge druge, ki se ol) nji lahko naučijo, kaj se da z voljo in vztrajnostjo doseči. V posameznih poglavjih je zbranih veliko podatkov, nabranih v knjižnicah, arhivih ali kar v pogovorih z ljudmi. Gotovo podatki niso popolni, toda kolikor jih je zbranih, so dobrodošli za vse, ki se zanimajo za življenje in preteklost teh krajev, so pa tudi dobra podlaga za nadaljnje raziskovalno delo.
Mojca Potočnik
Obrazi
Koliko lepot in sveta gre mimo nas in se ne bodo nikoli zasidrale v naša sr<a, ker v našem vsakdanjem stresnem življenju preprosto ne znamo in ne zmoremo ve« gledati niti z o«mi, kaj šele s sr«em.
Tudi Martin bi, tako kot mi, hodil skozi življenje kot fijakerski konj, ako bi ga za mnoge nenavadna in čudna bolezen ne popeljala na drugi tir, v drugo življenje, ki ima oči in prostor za drobne lepote sveta...
“Joj, koliko jih je! Lepote! Naj bodo to prijateljstva, pisma, kartice, ki romajo iz evropskega konca sveta, milina neba, bežeča pokrajina, ki bi jo lahko kdaj in kdaj objel kar z lastnimi rokami - tako, le za Salo in v svojo uteho. Ali pa ptice! Njih petje! Njih barve! Njih življenje in njih smeh!”
Toliko lepega in zame nedosegljivega ste mi natresli, da preprosto ne vem: so to vaše sanje ali resničnost
“Vidite, pred več kot desetletjem je bil ves ta svet, ki ga danes živim SANJSKI, a danes, ko sem penzi-jonist, so sanje RESNICA.”
Malce nenavadna, kajne?
“Že kot mlad fant sem si vedno neskončno želel biti mehanik. A kaj, ko je bilo samo veselje premalo, saj ni bilo ne denarnih ne drugih možnosti.
Zatorej sem se izučil za kleparja in se odločil za obrt. Ustvaril sem si družino, tudi standart je k temu spadal, kajne? Dve hčerki imam, obe sta že odleteli iz domačega gnezda, si ustvarili svoj svet in svoje družine; a še vedno z veseljem prihajata domov, nasmejani in srečni. Pridno ženo imam, pa veliko prostega časa, ker sem invalidsko upokojen, a le malo denarja. Pa je bilo tega v mojih delovnih letih več, a takrat žal ni bilo časa za mojo skrito ljubezen, ki se imenuje popotovanje z motorjem. Nenehno sem delal na terenu, največ na
Gorenjskem, ker se je tam industrija pač prej in bolje razvijala.” Pravzaprav mi vseskozi govorite, ‘ da si potovati že od nekdaj želite? “Ta želja je z mano gor rastla. Mlad sem želel biti vse, kar je imelo povezavo z avtomobilom. Tudi kot vojak sem bil dodeljen v avto enoto v Zagrebu, kjer sem opravil šolanje in nekaj tečajev. Nekajkrat sem bil pohvaljen, odlikovan. No, a potem za poti ni bilo časa, ker je bilo potrebno delo.
Za življenje in za preživljanje
Toda, glej ga zlomka. V sedemde-setili letih me je neznansko pričela boleti glava. Prepričan sem, da zato, ker sem imel ogromne težave z nabavo materiala za delo, ki sem ga tako ali tako moral uvažati iz Avstrije. Tako sem bil neznansko razpet med notranjo zahtevo po dobro opravljenem delu in dejstvom, ali bom sploh dobil material za to delo.. Pa mi je nekega dne nečesa zmanjkalo - kaj vem, živci ali kaj. Preprosto: noč za nočjo se je dogajalo. Vedno manj sem spal. Sedaj pa skorajda ne spim več.”
Kako, čisto nič?
“So noči, ko se neznaasko trudim, da bi zaspal. Pa navadno le počivam. Ja, kdaj pa kdaj se mi posreči tudi zaspati, a le za kratek
čas. Urico, dve. Nekoč je slavni Šraufnciger izrekel recept za mojo nespečnost in se glasi nekako takole: Slišal sem, Da v Slovenj Gradcu živi moški, ki ne more spati. Menda ga je zdravilo že mnogo pomembnih ljudi, a ni nič pomagalo. Jaz mu svetujem le eno -udeležuje naj se sej. Ha, haha...”
In ko niste spali, ste si črtali poti za prevožene kilometre?
“Nekako tako. Ker je moja največja želja bilo potovanje, sem v letih kot
upokojenec končno lahko pričel uresničevati svoje skrite upe. Začelo se je s kratkimi potmi in s prvimi znanstvi. Potem vedno nova poznanstva, daljše poti. Vsakoletna
srečanja motoristov, ko se dobimo enkrat tu, drugič kje dmgje. Toliko prijetnih ljudi sem spoznal in toliko čudovite lepih deželsem videl, da potovanj na mojem BMW ne zamenjam za nobeno, še tako razkošno vožnjo v kakem sila dragem avtomobilu. Veste, motoristi se imamo med sabo, ne glede, od kod smo se pripeljali, sila radi in si imamo na naših srečanjih sila veliko povedati. Neko globoko ljubezen nosimo v sebi, ki niti ni tako čudna in je povsem razumljiva. Saj ne gre za hitrosti! Za občutek gre! Za pokrajino, ki beži. Za veter, ki boža tvoj obraz in tvojo dušo. Za človeka gre, ki tako ali drugače živi čudno nomadsko življenje, življenje pod šotorom in v stari usnjeni obleki. A tudi to je glavni razlog. Razlog, da greš naprej in da zbiraš tolarje za potovanje na ta ali oni konec sveta so BISERI, ki si jih rišeš v srce. Lepote, ki jih iščem tam, kamor te odpeljejo kolesa tvojega motorja. Veliko dežel sem že prepotoval. Sam, z ženo ali s prijatelji. In z vsake, takšne ali drugačne poti sem vedno znova prihajal bogatejši. Če bi zmogel pisati knjige, bi napisal knjigo o prijaznih ljudeh in osupljivih lepotah narave, ki sem jih s prevoženimi kilometri odkrival!”
Martin Hojan iz Slovenj Gradca ne piše knjig, Lepote ohranja v sebi in jih s pomočjo plaket, pokalov in spominkov vedno znova obuja. Tudi zato, da ima kljub pomanjkanju denarja voljo zbirati tolar za tolar za naslednjo drzno pot nekam na sever ali jug Evrope. Morda pa tokrat na vzhod ali zahod.
Martinu, tako kot večini današnjih
nomadov, ni poglavitna hitrost. S tenkočutnim darom opazovanja prisluškuje ljudem in naravi in zato vedno znova - HODI V SVETO
TRepnik-Vrhnjak
Takšen se Martin Hojan vozi po naših in tujih cestah
Podlistek
AVSTRIJA DOBI LA VEČ KOT Ji PRIČAKOVALA
75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (15)
Dvojezični razglas o plebiscitu
Piše: MIRO PETEK
Koroški plebiscit urejajo predpisi v 49. in 50. Senu senžermenske mirovne pogodbe, ki je bila podpisana 10. septembra 1919. Ta dva člena sta splošne narave, podrobnejša navodila, kako izvesti plebiscit, pa določajo predpsi, ki sta jih izdala Vrhovni svet mirovne konferenca oziroma Veleposlaniška konferenca in Celovška med zavezniška plebiscitna komisija. Člena 49. in 50., ki sta bila temeljna pravna predpisa koroškega plebiscita, pa vsebujeta vrsto slabosti.
Tako v plebiscitnem ozemlju niso vsebovana vsa slovenska ozemlja na Koroškem. Celovško plebiscitno ozemlje, ki so ga predpisali v členu
49,	je merilo 2120 kvadratnih kilometrov površin, od tega ozemlje južno od Drave ali cona A 1768 km2, cona B ali cona II oziroma območje severno od Drave pa 352 km2.
K plebiscitnemu ozemlju niso spadali Kanalska dolina in Trbiž z okolico, slovenski del Ziljske doline in Jezersko ter mežiška dolina. Ta ozemlja so namreč brez ljudskega glasovanja dodelili Italiji, Avstriji oziroma Jugoslaviji. Strokovnjaki pa so kasneje z analizami prišli do zaključkov, da bi dejstvo, da bi tudi to ozemlje bilo sestavni del plebiscitnega območja, lahko povsem drugače rešilo plebiscitno vprašanje. Slabost senžermenske pogodbe najdemo tudi v 2. odstavku člena
50,	kjer je med članicami plebiscite komisije bila tudi Italija,
za katero smo skozi vsa dosedanja nadaljevanja lahko spoznali, da je izražala odkrito naklonjenost Avstriji. V sedmem odstavku taistega člena je določen datum glasovanja: senžermenska pogodba je pričela veljati 16. julija 1920, že 10. oktobra tega leta pa je bil plebiscit. Torej zelo kratek čas od veljavnosti senžermenske pogodbe do samega glasovanja. Ta pogodba je tudi predvidela upravo in zasedlx) v plebiscitnem območju v 3. odstavku člena 50, na osnovi petega odstavka tega člena pa je plebiscitna komisija dosegla, da so se jugoslovanske oborožene sile morale umakniti iz predela I. Deseti odstavek tega člena pa v točkah a, b in c govori o pravici glasovanja in nemški živelj izrazito favorizira, saj so glasovalno pravico dobili tudi tisti, ki niso bili avothotni prebi-
valci. Tako je prebivališče -in tu so bile možne zlorabe! - postalo pogoj za vpis v imenike glasovalnih upravičencev. Za koroški plebiscit je pomemben tudi 11. odstavek, ki je določal, da se izid glasovanja določi globalno v vsakem glasovalnem predelu, vzetem kot celota, in sicer po večini glasov.
PLEBISCIT
BREZ
UPOŠTEVANJA
NARODNOSTI
Obseg plebiscitnega ozemlja (oziroma razmejitev tega ozemlja) je zelo močno vplival na izid plebiscita. Pomembno je namreč, ali je v plebiscitno območje vključeno ali izključeno območje, kjer živi zavedno prebivalstvo. Tako so že členi 27, 36 in 46 senžermenske pogodbe razdelili predele, ki so tudi po uradnih ljudskih štetjih bivše Avstro-Ogrske nedvomo bili del slovenskega etničnega ozemlja. Gre za prej imenovano Kanalsko dolin in Trbiž z okolico, del Ziljske doline, Jezersko in Mežiško dolino. Na drugi strani pa je bila po členu 49 meja plebiscitnega področja I na sevem začrčtana preveč daleč, saj je zajela tudi kraje, v katerih je prevladoval nemški ali ponemčeni živelj.
Plebiscit, ki so ga predpisale države antante, pa je povsem prezrl in izključil temeljni družbeni dejavnik, ki ga je celo habsburška država priznavala vsaj v načelu: pripadnost k določeni narodnosti kot kolektivnemu nosilcu narodno-političnih pravic. Velike sile so začrtale etnografske meje, ki niso ustrezale tedanjemu dejanskemu narodnostnemu položaju na obmejnih območjih, ampak so bile rekonstruirane iz preteklosti. Za prebivalstvo v coni A je ta plebiscit tudi pomenil popolno ignoranco slovenskega gibanja za narodnostno osamosvojitev, ki je bilo še posebej izrazito po letu 1848. Koroški plebiscit, kakršnega so oblikovale in vsilile velike sile, narodne pripadnosti ni upošteval ali vsaj evidentiral, vsakega posameznika je postavil pred osebno in tajno odločitev, ki je po svoje imela značaj glasovanja na strankarskih in političnih volitvah. Na ta način so tudi velike sile pri “celovškem področju” povsem obšle znano dejstvo, ki so ga vsi vedeli in tudi priznavali. Namreč, da je prebivalstvo cone A najmanj v dveh tretjinah slovensko. Zanimivo: celo Italijani so priznavali slovenski značaj cone A. Avstrija pa je s samim plebiscitom, s kopico pravnih predpisov, ki so plebiscit urejali, dobila lepo darilo. Celo več kot je sama zahtevala in pričakovala! Nad tem dejstvom so bili presenečeni celo predstavniki vlade na Dunaju, ki razmer na Koroškem niso dobro poznali in so živeli v predstavah o narodnostni podobi dežele iz časov monarhije. Zato se je bila zvezna vlada pripravljena zadovoljiti tudi z mejo po Dravi namesto tveganega plebiscita, ki je pač pomenil igro na vse ali nič. Državni kancler Renner je tako aprila leta 1920 obiskal Koroško, kjer se je celo pogovarjal o možnostih, da bi se izognili plebiscitu in si ozemlje razdelili po Dravi.
Rennerjev strah pa je bil odveč: nemškonacionalni politiki na Koroškem so ponujeno možnost dobro izkoristili.
(.se nadaljuje)
Za mlade
MLADI IN GLASBA
Slovenski predlog Bose Dame pa je skupina :
PERO IN VITEZI - Najboljši par
Iz Eureke sta DJ.-ja Gogy in Jury poslala naslednjo lestvico:
Spet sem z vami, pa čeprav se pri nas na Koroškem skoraj nic novega ni zgodilo. Diskoteka Eureka v Dobji vasi je bila spet polna; malo se je sicer poznalo, da je tu novo šolsko leto, pa nic zato. D. J. Jure in D. J. Gogy sta poskrbela, da je bila zabava popolna in da je "folk" vseeno norel. Končno je po zasluženem dopustu začela delati tudi Bosa Dama v Slovenj Gradcu • rockerji navalite! Ob sobotah vam bodo zavrteli tudi plesno glasbo. V Jolliju so imeli kar nekaj gostov, saj so izbirali HIT POLETJA. Zmagal je seveda Alen Vitasovic s svojo "Ja ne moren bez nje". V Atlantidi zaenkrat ni še nič novega.
DJ. Žiki je iz Jollija poslal Lestvico vročih 10 :
1.	DINO DVORNIK Nista kontra Splita
2.	DATURA & USURA Infìnity
3.	RM PROJECT Hočem tvojo pi
4.	STAY e Wham barn
5.	DR. ALBAN This time Fm free
6.	URGENT C Wish you were bere
7.	PIAYAHITTY 1-2-3
8.	CAPPELLA Teli me thè way
9.	NINA Until all your dreams come true
10.	MICHAEL JACKSON You are not alone
DJ. RINČi je po lastni izbiri napisal 10 pesmi, ki jih je najbolj vrtel:
1.	DINO DVORNIK Nista kontra Splita
2.	PIAYAHITTY 1-2-3
3.	SCATMAN JOHN Scatman’s world remixes
4.	D.J. BOBO Freedom
5.	RM PROJECT Hočem tvojo pi
6.	ALEXIA Me and you
7.	ANGELO MARIA MORALES Have you ever really lovec! a woman
8.	AFRIKA BAMBATA Just get up and dance
9.	SATISFACTION I can’t get no
10.	BARABA El ritmo rapido
Iz Atlantide pa so prišle naslednje pesmi:
1.	PIAYAHITTY 1-2-3
2.	2 COLORSI Idi alive
3.	SCATMAN Scatman’s world
4.	RM PROJECT Hočem tvojo pi
5.	ANDREW SEXTY The time of my life
6.	GAM GAM Clap clap
7.	SEVERINA Trava želena
8.	CUT’ N’ MOVE I m alive
9.	CORONA Try me out
10.	VLADIMIR KOČLŠ ZEC Kako sam te ludovolio
Pripravite Nataša Hutinski
1.	UFE Alone
2.	OFF SPRING Self esteen
3.	OASSIS Roli with it
4.	SOUL ASYLUM Misery
5.	BON JOV1 Something for the pa in
6.	SPIN DOCTORS You let you heart go to last
7.	FAITH NO MORE Evidence
8.	GREEN DAY Chump
9.	BAD REUGION Infected
10.	LIFE Seiling the drama
Na letošnjem, že dvajsetem srečanju narodno -zabavnih ansamblov zadnjo avgustovsko nedeljo na Graški gori, je bilo pestro in veselo. Med nastopajočimi je še posebej vzbudil pozornost občinstva koroški ansamltel ROSA. Kljub mladosti - v povprečju so dani stari le 18 let, skupaj pa igrajo in pojejo šele 3 mesece - gre za prenovljen in že uveljavljen ansambel, ki smo ga poznali pod imenom ROKONDO kvintet. Pravzaprav je v ROSI pet članov prejšnjega ansambla, z novo pridobitvijo Mitjo Repnikom pa se predstavljajo v novi zasedbi.
Že v prejšni sestavi so bili zelo dejavni, saj so posneli samostojno kaseto, se pogosto pojavljali v medijih in se pomerili v družbi uveljavljenih ansamblov na Ptujskem festivalu, v Cerkvenjaku,
kjer Ixxlo nastopili tudi prihodnji mesec - tokrat v novi zasedbi, na reviji na Graški gori.
Po menjavi imena so se mladi glasiteniki odločili iti naprej. Tako že pripravljajo izdajo nove kasete, njihov mentor pa je znani glasbenik Bojan Zeme: besedila je napisala Vera Soline, Igor Podpečan pa jih je uglasbil.
Poglejmo še, kdo igra v ansamblu ROSA: harmoniko vleče Andrej Švab, ki se poleg omenjenega inštrumenta loti tudi pozavne. Njegov brat - dvojček, Matej Švab brenka na kitaro in veselo prepeva. Na bas kitaro in bariton igra
Aleksander Vrhnjak, ki tudi poje. V trobento trobi Jani Repnik, njegovemu bratu Mitji pa sta zaupana klarinet in saksofon. Seveda brez pevke ne gre. Tako poskrbi za ubrano petje Natalija Verltoten.
“Čeprav smet skupaj šele krajši čas”, pravijo dani ansambla ROSA, “nas ljudje poznajo in vabijo medse na različne prireditve. Kamorkoli nas povabijo, se prilagajamo njiltovemu okusu. Pa naj gre za narodno ali zabavno glasbo. To nam omogoča bogat repertoar, saj igramo takorekoč vse: od evergrinov do rocka ali rapa...”Q
Stane Koselj
Družabna kronika
SSM»
Po zgledu Dravograda, ki je v Trgovsko-poslovnem centru na Meži dolgo razstavljal samo stebre, so si podobne Pompeje umislili tudi v Črni na Koroškem. Sedaj Črnjani spoznavajo, da bo Dravograjčanom vendarle uspelo zgraditi center do konca in imajo tudi sami upanje, da Ixxlo njihovi stebri nekoč dobili drugačno vsebino.
Sicer pa ti stebri vsaj ob turističnem tednu pridejo še kako prav.
{E !l
mm m
Gostilničar Peter Lenče alias Škrubijev Peter se je počohal po bradi in televizijcu Slavku Uobovniku po konačnem intervjuju at oddajo Homo turisticus dejal: “Veš, imam majhen problem, saj se na televiziji ne bom mogel videti. Na hiši je sicer satelitska antena, vendar nimam televizorja."
m
mm
Ei/J

pwWJà® ISMil®
S ! Di
SlKS
Svetnik olrčine Ravne-Prevalje Darko Šuler si je med poletjem krepil mišice s priložnostnimi gradbenimi deli. Menda bi rad postal koroški Schwarzeneger.
Mišice pa bo kmalu potreboval, saj se svetnikom ravensko-prevaljske občine obetajo pestri jesenski dnevi.
npi.AMÉi
Mag Korotan ima novega direktorja. Poznavalci pravijo, da ga je na to mesto spravil družinski lobi, kar niti ni tako pomembno. Bolj zanimive so ugotovitve nekaterih (tudi poznavalcev), da je mladi mož zaradi neizkušenosti na tem mestu predvsem zato, da ga bo uprava ob morebitnih neuspehih lahko “pucala”; če bodo uspehi, pa se Ixxlo po rami kajpak trepljali drugi.
in pnspihane čveke

"Bolj.šc rruili tič, kot pa čisto nič”, je mano ljudsko reklo, ki se ga zavedi vsaka osamljena ženska. Slavko Bolxtvnik in Gašper Starc pa sta ga obrnila po svoje: “Boljše na malo Peco kot pa čisto nič."
Gosta megla namreč ni dopustila osvojitve velike Pece.
Ja, ja, pa so spet mrzli dnevi na pragu. Kdo ve, kaj vse si bom morala še nakupiti, da me ne bo zeblo v mrzlih jesenskih dnevih...
G
1=-./	' l I I
Še največ spominov na Stavlxmik je ostalo v Mežici. Nedokončani stolpič, za katerega je Slavljen ik prejel avans od občinskega stanovanjskega sklada, in razpadajoča ograja okrog gradbišča.
Težav s parkiranjem v središču Slovenj Crad<a naj bi končno bilo konet. Le venetski konj natančno ve, kaj vse se je v minulih letih tod dogajalo z vso to pločevino.
Posnetek: Tomo Jeseničnik
Ì 7 d p 71 C d \p £J ? al Ì 7 7) 1 :}j
------- Potopis	-----
AMSTERDAM - SVET V
MALEM
ploh nisem opazila, kdaj smo prečkali nemško mejo, kajti na teh mejnih prehodih cariniki ne ustavljajo avtomobilov. Toda prostrana ravnina, ki seže, dokler ti nese oko, takoj izda, da si na Nizozemskem, v deželi, ki je nekaj leži celo niže od morske gladine, zato ji tudi rečejo Hol-land ali "Nizka zemlja". Sonce nima kam zaiti, kajti gora ali hribčkov sploh ni, zato kar naenkrat izgine, ker se skrije za zemeljsko kroglo. Poleti je svetlo do 23:00 ure zvečer, potem pa se zelo hitro stemni.
Po nekaj več kot sto kilometrov vožnje proti morju se peljemo mimo table Amsterdam, kjer
erIBi:,:,,.
pravljica dobiva svoj vrhunec. Vse je kot iz Škatlice, ljubko in nesuhopamo urejeno.
Ustavili smo se malo pred centrom mesta, kjer smo v četrti, kjer živijo predvsem črnci, pustili avto. Pravijo, da v središču mesta, kjer se po ulica!) valijo trume turistov, vlamljajo v avtomobile, pa tudi parkirnina znese kar visok nepotrelien strošek. Bolje se znajdeš, če si peš, podzemna železnica pa je ključ za vse razdalje.
(fotografija št. 1 "STANOVANJSKE HIŠE V AMSTERDAMU")
Kot turist, ki je prvič stopil na nizozemska tla, se brez cilja, poln radovednosti in pričakovanja sprehajaš po mestnih ulicah, ki so prepletene s kanali. Amsterdamski se imenuje Ijmuidenski kanal. Vidimo majhne in velike čolne, ki prevažajo turiste, čolne, s katerimi so se prijatelji pripeljali iz enega dela mesta v drugega na pivo, čolne, na katerih so bari in restavracije, pa tudi čolne, na katerih so urejena stanovanja. To mora biti poseben občutek, kajne, kajti valovi prijetno, včasih pa tudi srdito pozibavajo barčico, na kateri nekdo živi.
Po prvem razgledu smo se vsedli
v barček. Ti so kar eden poleg drugega, tako da je pravzaprav izbiranje izguba časa. Razlikujejo se le po tem, kakšno glasbo v katerem vrtijo in kakšno vrsto marihuane ali hašiša si lahko v njem kupiš.
(fotografija št. 2 - "COFFEE SHOP, KJER Sl LAHKLO KUPIŠ POLEG PIJAČE TUDI JOINT.")
Coffee shopov je toliko, da se nekaj časa kar potikaš od enega do drugega, stopiš v kakšno trgovinico s spominki, majicami in drugimi drobnarijami, si kupiš kaj od arabske, indonezijske, kitajske ali druge hitre hrane ter se zopet spočiješ v naslednjem coffe shopu. Teden dni bivanja samo v najožjem centru je veliko premalo. Mi pa smo hoteli kar največ doživeti.
(fotografija št. 3 - "TURIST Sl LAHKO PRIVOŠČI RAZNE SPECIALITETE Z VSEGA SVETA, KAJTI AMSTERDAM JE SVET V MALEM.")
Amsterdam je druga največja luka na Nizozemskem. To je staro trgovsko središče, ki je ohranilo svoj sloves skozi stoletja do danes. Premore kar dve univerzi, akademijo umetnosti, inštitut za
jedrske raziskave, državni muzej. Tu so pomembna trgovska skladišča zlasti za tobak, kavo, čaj, kakav, kininovo skorjo, riž, kavčuk, nafto in drugo. Predvsem cveti trgovina, kajti s turisti nabito mesto je raj za zaslužek. V mestu lahko preživiš z vsakodnevnim nepredvidenim zaslužkom. Videli smo klošerja s psom, ki je imel le deko, obleko na sebi in skledico za denar. Sedel je ob zidu na ulici in tu pa tam mu je kak idoči, da si ga je lahko ogledal ali fotografiral, vrgel gulden ali dva. V Amsterdamu je vse zanimivost. Tudi krajnske klobase in ajdovi žganci bi bili zanimiva posebnost, če bi se kdo spomnil odpreti takšno restavracijo.
(fotografija št. 4 - "MIMOIDOČI TURISTI ALI DOMAČINI NA ULICI OPAZUJEJO KONCERT POP-SKUPINE.")
V trgovinicah prodajajo vse vrste razglednic. Ena izmed njih je kratko povedala vse o mestu: pivo + joint + lepotica za denar = Amsterdam. Med trgovinicami, restavracijami in kofišopi so pomešane prodajalne, kjer imajo vse za Ijultezen kar tam ali doma. Predvsem pa je ta nizozemska luka znana po dovoljeni javni prostituciji. Cele ulice so preurejene z izložbami, kjer se kažejo
dekleta v kopalkah. Če je zavesa zagrnjena, je trenutno dekle zasedeno. V rdečih ulicah ni dovoljeno fotografirati, zato si preprost človek, ki kaj takega še ni videl, ne more predstavljati lepotic in niti debelih grdob, ki se tam prodajajo. Ponekod so rdeče ulice ozke samo pol metra, dišeča dekleta pa so kar zunaj, tako da moškega, ki se sprehaja mimo, katera za roko potegne notri. In čče se čarom ne more upreti, zapravi petdeset guldnov za en spolni odnos.
Predvsem pa so dekleta, ki smo jih videli podnevi na cesti, lepa in zelo ljubko oblečena. Nekatera delajo čez dan kot vsakdanje gospodinje ali študentke, ponoči pa na stežaj odprejo kabinico z izložbenim oknom in privabljajo moške, ki so željni takšne zabave. Tudi mi smo ugotovili, da se bomo v Amsterdam še vrnili.
(fotografija št. 5 - "TRGOVINA, KJER Sl LAHKO KUPIŠ VSE ZA SEKS, OD FOTOGRAFIJ DO NAJBOLJ ČUDNIH PRIPOMOČKOV, KI ČLOVEKU VZBUJAJO ŽE NEVERJETNO SPOLNO DOMIŠLJIJO.")
Fotografije in besedilo: Ajda P.
________________ Duhovna univerza ______________________
POT K MODROSTI
Po Sloveniji že osmo leto poteka Duhovna univerza - šola za odrasle, ki omogoča, da se z lastno izkušnjo meditacije in znanjem spoznamo z duhovno platjo življenja. Letos bo program poleg Radovljice in Ljubljane potekal tudi v Maribonr. Na program želimo opozoriti tudi na Koroškem s predavanjem z naslovom Reinkarnacija - kolo življenja, ki bo 19. septembra na osnovni šoli Koroških jeklarjev na Ravnah na Koroškem. Predavanju bo sledila tudi kratka predstavitev dela na Duhovni univerzi ter vpis v prvi letnik, ki bo na seminarski način potekal v Mariboru.
Duhovna univerza je namenjena vsem, ki želite prodreti v globlji smisel lastnega obstoja. V njej vam nudimo mentorstvo pri poglobljeni in celostni duhovni rasti. Delo na Duhovni univerzi je dvojne narave: meditativno in študijsko.
Meditativno delo vpeljuje posameznika v njegovo duhovno jedro -dušo. Te izkušnje prinašajo v človekovo življenje notranjo radost, stabilnost in samospoštovanje. Stik z duhovnim jedrom poglablja in plemeniti odnose s soljudmi.
Študijsko delo na sistematičen in poglobljen način razodeva človekovo osebno in nadosebno naravo, zakonitosti duhovne poti ter nouanjo zgradbo in zakonitosti univerzuma. Na Duhovni univerzi posameznik prepoznava svojo duhovno naravo, ter se prek nje približuje vzvišenemu cilju duhovne poti. Tako se mu odstira notranja podoba življenja in v njej najde smisel svojega bivanja.
Če naj je krhko življenje človeka smiselno, ne sme poznati resničnega konca.
Če je utemeljeno na pravičnosti in modrosti, ne sme biti eno samo.
Če naj je veriga vseh naših življenj osmišljena, mora imeti svoj vzvišeni cilj.
Če je ta cilj dosegljiv,
mora obstajati pot do njega - in dosega cilja mora poplačati vse človekovo trpljenje, zadostiti vsem njegovim iskanjem...
Na Duhovni univerzi duhovno rast posameznika spodbujamo na čimbolj celovit način: prepletata se delo v skupini in individualni pristop. To vključuje uvajanje v meditacijo in njeno postopno nadgrajevanje na meditativnih delavnicah, predavanja za sistematično pridobivanje znanja in poglabljanje razumevanja ter mentorstvo in osebno svetovanje posamezniku na duhovni poti. Delo poteka tudi na tematskih razgovorih, ki so namenjeni povezovanju pridobljenega znanja in izkušenj z vsakdanjim življenjem, vajah, kjer teorijo nadgradimo s praktičnim delom ter na večdnevnih bivalnih seminarjih. Slušateljem je na voljo tudi knjižnica z izbrano literaturo.
Duhovna univerza je večletni program, ki ga oblikujemo in razvijamo učitelji duhovne rasti. V to delo smo posvečeni od našega duhovnega učitelja, ki ga imenujemo Vrelec večne modrosti. Pri njem črpamo navdih in usmeritev.
Naše delo temelji tudi na dolgolemih izkušnjah z delom na sebi ter na bogatih predavateljskih in mentorskih izkušnjah.Učenje izhaja iz zakladnice duhovne modrosti Vzhoda in Zahoda ter ezoterike mojstrov modrosti, vsebuje pa tudi spoznanja sodobne znanosti, filozofije, psihologije ter alternativne medicine.
Predavanja s predstavitvami in vpisom v 1. letnik
RAVNE NA KOROŠKEM: 19. 9- ob 18. uri na Osnovni šoli Koroški
jeklarji, Javornik 95
Predavanje: Reinkarnacija - kolo življenja
MARIBOR: 21. 9- ob 18. uri na Prvi gimnaziji, Leninov Ugl
Predavanje: Skrivnost paranormalnih pojavov
Informacije: Center za duhovno kulturo, Ruska 13, Ljubljana
tek 061 323 308
____ Novodobni kotiček _
VABILO V ŠOLO ZA ŽIVLJENJE
Piše: Miša Felle
To poletje je bilo zame velika preizkušnja. Zgodilo se mi je nekaj, kar bi marsikoga povozilo, meni pa je le dalo mod do življenja.
Vsa duhovna in ezoterična teorija, ki sem jo zadnjih deset let intenzivno nabirala, se mi je prelila v prakso! Aha, to je to! Odkrito priznam, da sem doslej to prakso le redkokdaj občutila, čeprav sem mislila, da marsikaj tudi praktično izvajam. Šele sedaj se zavedam pomena stvari, o katerih sem tu in tam kaj napisala in vodila radijske oddaje. Vse je bilo nekje v meni globoko skrito, zdaj pa prihaja na dan.
Ker sem na lastni koži občutila, kako pomembno je pokukati onstran zavese, ki nam skriva neznani svet subtilnih energij, sem se odločila na Koroško pripeljati avtorski projekt svetovalnega programa ŠOLA ZA ŽIVLJENJE L agencije Žarek iz Velenja. S tem želim še drugim omogočiti spoznavanje nekaterih mehanizmov. ki izza ozadja vodijo naša življenja in nam omogočajo širši pogled na situacije, drugačen pristop k reševanju težav in s tem boljše počutje v vsakodnevnem življenju.
Gre za ciklus predavanj, ki zajemajo znanja iz zakladnice starih modrosti, različnih teoretičnih svetovno znanih tehnik antistres-nega programa.
Bistvenega pomena je, da tokrat ne gre za filozofiranje, ampak za praktičen in enostaven prikaz, ki nam omogoča, da začnemo delati na sebi, seveda le, če to želimo.
Drugi razlog, zakaj sem se odločila šolo speljati v Slovenj Gradcu, je ta, da srečujem veliko ljudi, ki bi radi stopili na pot samorazvoja, pa ne vedo kje pričeti. Veliko je takih, ki me sprašujejo ali naj gredo na to ali ono delavnico, po žerjavici itd.
Po informacijah, ki jih daje omenjena šola, ki je edina te vrste v Sloveniji, vsakdo v sebi začuti kaj potrebuje, kakšno tehniko, zdravitelja, terapevta. Lažje se odloča sam, dokler ne pride do bistvenega spoznanja, da ne potrebuje nikogar več, da smo sami tisti, ki držimo vse niti v rokah in le, ker se premalo poznamo in si premalo zaupamo, se tega ne zavedamo.
Vse ostalo o šoli vam rade volje povem (42 758), vendar pohitite za velike otroke se šola pričenja prihodnji četrtek.□
c
_____/
PREPIH
Piše: Avguštin Rašcon
Jezus je izbral dvanajst apostolov. To število ima simboličen pomen: kakor je staro božje ljudstvo nastalo iz dvanajsterih sinov Izraela, tako se tudi novo ljudstvo začenja z dvanajsterimi možmi.
Med njimi najmočneje stopa v ospredje ribič z imenom Simon bar Jona, to se pravi Simon, sin Janezov. V tega vihravega in neposredno odzivajočega se moža iz ljudstva je Jezus s svojo molitvijo položil trden temelj zvestobe in ljubezni človeka do človeka in človeka do Boga, ko je rekel: “Simon, Simon! Poglej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem molil zate, da tvoja vera ne opeša. Ko boš po vsem tem prišel k sebi, opogumi svoje brate.” (Lk 22,31.32).
Njegov vzdevek je “Skala”, v grščini Petros. Naj je ta mož še tako omahoval - spomnimo se le njegove trikratne zatajitve Gospoda tiste usodne noči še pred prvim petelinovim petjem, bilo je na dvorišču hiše velikega duhovnika, ali Petrove omahljivosti, ki hoče zadržati Jezusa, češ, naj ne hodi v Jeruzalem, kjer bo trpel in umrl, je bil isti Peter po Jezusovi izrecni volji nedvoumno določen za to, da bo vodil Cerkev, njegovo malo čredo.
V evangelijih po Mateju, Janezu in tudi Luku so nam ohranjene o Petru mogočne besede. Pri vsakem naštevanju je imenovan prvi. Ta šibki, navadni, vihravi Peter ima moč na zemlji na tak način “zavezovati in razvezovati”, da to velja tudi pri Bogu. V svojih
PAPEŽ PRED VRATI
rokah ima “ključe nebeškega kraljestva". On je skala, ki jo je morala obdelovati in klesati prenekatera Jezusova beseda, kot recimo naslednja, ki Petra postavi trdo na tla: “Poberi se od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš po božje, ampak po človeško” (Mt 16,23).
Apostol Peter je umrl leta 64 ali 67 pod cesarjem Neronom v Rimu. Prva pisna poročila o rimski verski občini (Ignacij iz Antiohije in Klement iz Rima) pričujejo o posebnem mestu, ki ga je ta občina zavzemala v prvi Cerkvi. V vseh pomembnih zadevah so spraševali to občino. Skupnost s to občino je pomenila skupnost s Cerkvijo kot celoto. To, kar je naredilo rimskega škofa za prvega med njegovimi brati, ni bil ugled glavnega mesta rimske države, temveč ugled stare apostolske občine, ki je izhajala od Petra.
Posebna naloga rimskega škofa je ista kakor Petrova: držati Cerkev skupaj, jo ohranjati v enotnosti vere in življenja. Papež kot rimski škof ni nadrejen drugim škofom, temveč stoji v njihovi sredi kot prvi in tisti, ki kaže pot. On je pooblaščeni predstavnik škofovskega zbora in kot njegova glava sestavlja isto telo. Končno je papež tudi vernik, ki svojo vero dobi od občestva Cerkve, v kateri je dolžan izpolnjevati svojo izredno pomembno nalogo. Apostol Pavel o tem zapiše: “Saj vendar ne maramo gospodovati nad vašo vero, nasprotno, zavzeti smo za vaše veselje. V veri ste namreč že utrjeni” (2 Kor 1,24).
Globok pomen ima, da je vsak duhovnik in škof najprej posvečen, v diakona, to se pravi služabnika. To ostane temeljna prvina njegove dejavnosti: biti najmanjši v blagor vseh. Nesebična služba je nekaj, kar 1x5 v človeški družbi zmerom potrei >-no; to je hkrati tista služba, ki ji najmanj grozi izguba. Kolikor je mogoče, naj bo duhovnik, škof ali papež nenavezan in brez svojih
lastnih skrbi, da si lahko naloži skrbi Cerkve in je tako uspešno udeležen pri najprvotnejši Kristusovi nalogi, ki drugim ne daje nekaj, temveč sete.
Papež vedno na prvem mestu poleg drugih imen nosi naslov “služabnik vseh služabnikov”.
Sedanjemu Petrovemu nasledniku in rimskemu škofu Karolu Wojtyli ta naslov prav simpatično pristaja, ko je tako odločno na strani življenja in miru. Ali prihaja prihodnje leto praznovat svoj 76. rojstni dan k nam kot služabnik Slovencev? Prav gotovo! □
lek faMamisi
rvotek (g) lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE
lek d.d. BjpIMjjara
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Vero všteva 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17

CD
Tiskarna ODTIS - tiskarna z odličnimi referencami!
Ravne, Javornik 13,	0602 23 101
Planinski kotiček
V “sltomèiDsfcaft) ■j'ijìj'iiìj-'-’
Da ne bo pomote: Slovena nimamo Tater, to je v resnici mejno gorovje med Slovaško in Poljsko in na tem območju je eden najvecjih naravnih parkov v srednji Evropi, ki meri dobrih 120 tisoč hektarjev. Nekaj najvišjih vrhov tega čudovitega naravnega okolja je obiskala skupina planincev PD Muta • Vuzenica.
Da boste razumeli naslov: Slovaška je od leta 1991 dalje “Samostojna Slovenska republika” in na to so Slovaki, ki se imajo v njihovem jeziku za “Slovence”, silno ponosni, niso pa nikakor skregani z nekdanjimi sodržavljani Čehi.
Tatransko pogorje, poti v planine in domala vsi označeni vzponi so nadelani, kot temu rečejo planinci, hoja izven tega pa ni dovoljena. videti je treba množice, ki se zginjajo v Tatre, da razumete, da je za ohranitev okolja takšen režim nuja.
Udeleženci pohoda PD Mula - Vuzenica na vrhu Krivana
Kraji pod osrednjimi Tatrami, Tatranska Lomnica, Štrbske Plešo in drugi so že stari gorsko in zimsko turistični kraji. Mimogrede, za leto 2.006 so kandidat za zimske olimpijske igre in to že danes pišejo na panojih in omenjajo v medijih.
Četudi je morda celo bolj kot pri nas opazen neverjeten napredek, ga opazi le tisti, ki pozna polpretekle razmere, pozna se današnji vpliv takoimenovanega zahoda, pa ne boste našli kakšnega Butykuea, Califomie ali Jamaice, kot je to pri nas.
Celotno območje parka, urejati so ga pričeli po letu 1948, je ohranjeno in zares lepo urejeno. Ceste so naravnost odlične in marsikje segajo visoko v planine, pa četudi po njih ni dovoljena vožnja z motornimi vozili. Urejene so mnoge sprehajalne in kolesarske poti in to v širinah, da bi jih lahko uporabili tudi za avtomobilski promet. Vse pa se vije med gozdovi, jasami, jezeri in množico potočkov, ki so sploh značilni za
Ogromna turistična ponudba je močno uglašena na zimske športe, predvsem v smučarske skoke in teke, manj pa na drugi množični zimski turizem.
Rekli bi lahko, da so ta čas za naše razmere cene zelo ugodne, v povprečju za dobro tretjino nižje kot pri nas. Tako, denimo, dobite malo točeno pivo že za 60 tolarjev, tudi na višini 2.500 metrov, pa četudi ga do tam prinašajo nosači. Ampak, mi smo vendarle pravi Slovenci in smo si na vrhovih privoščili vsaj požirek domačega Laškega piva. Za to je vedno poskrbel naš skrbni vodnik Bric; pločevinke z Laškim je pretovoril po vseh najvišjih vrhovih Tater. Mnogi planinci so bili prepričani, da pijemo pijačo, ki daje posebno moč - pa še prav so imeli.
Lepote in razsežnosti Tater je treba videti. Obiskali smo najvišje vrhove, med njimi slovite Rysy. Tu točijo najvišje odprto pivo v
srednji Evropi, in to po enaki	Slovenci pod Tatrami so zelo pri-
ceni kot je v dolini. Res pa je, da	jazni ljudje, tudi urejenost
Tu točijo najvišje odprlo pivo v srednji Evropi po nižinskih cenah!
se država v planinskem območju in kočah odpoveduje davkom, cene so lahko nizke, ljudje pa imajo delo.
Povzpeli smo se tudi na goro njihovega nacionalnega ponosa Krivan. V vodniku najdemo zapisano, da je “Slovencem” dajal moči in navdih že v davnih časih, bil je in ostane narodni simbol in tako naprej - rekli bi, nekaj podobnega kot je za nas Triglav, le da je Krivan obdan z množico jezer. Naša najmlajša udeleženka Suzana, neutrudna statističarka, jih je naštela nad dvajset.
lokalov je dobra in ponudba dokaj pestra.
So pa še vedno umirjeno počasni, nekateri porečejo še iz socialističnih časov, ali pa gre le za nekoliko drugačen način, stil življenja, da ni potrebno za vsem in vedno hlastati z največjo naglico.
Morda je tudi to vrednota, ki je mi ne poznamo?
Za naslednje leto pa zopet “Nasvidenje pod Tatrami”!
K. Vaiti
I	W
Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre.
Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki
Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure.
Tei: 063 857 558
v
Sport
®K GW
©® it®!!
Odbojki, ki je bila na Ravnah neko< šport no.1, se pišejo boljši «asi. Ambiciozna uprava, trener, ki deli ambicije z upravo, igralci, ki imajo sposobnosti za napredovanje v igri, so temelji, na katerih bodo vrnili odbojki veljavo, ki jo je na Ravnah in v Mežiški dolini že imela. Tako menita predsednik Upravnega odbora kluba dr. Darko Iglar in novi prvi trener kluba Branko Golob.
NAŠE AMBICIJE SO VISOKE IN REALNE -DR.IGLAR, PREDSEDNIK KLUBA
X Kaj je nad črto pod lansko sezono in kaj ste postorili pred začetkom prihodnje?
S prvim moštvom smo Itili tretji v l.B ligi, v kategoriji kadetov pa smo osvojili naslov državnih prvakov.
Pred startom v novo sezono smo imeli določene težave, kadrovske in materialne. Menim, da smo zaenkrat rešili kadrovske zadeve dobro. Imamo novega trenerja prve postave Branka Goloba, kadetsko in mladinsko vrsto bo vodil Damjan Pogorevčnik, ki se mu moramo posebej zahvaliti za njegovo požrtvovalno delo v minuli sezoni, najmlajšo kategorijo, dečke, bo v novi sezoni vodil Igor Filipančič.
X Kaj pa materialni temelji? Ime kluba je vezano na železarno, tam je nekoč klub že imeli trdno materialno osnovo. Kako je s tem zdaj?
Okoli 20% našega proračuna lx> pokrila Športna zveza občine Ravne Prevalje, tretjino bodo pokrile družite Železarne, ostalo bomo seveda skušali pokriti s prispevki pod narekovaji malih sponzorjev. Želim se zahvaliti vsem, ki so nam pomagali do sedaj in seveda vsem, ki bodo pokazali svoj interes tudi v bodoče. Res imamo težave pri sestavljanju bilanc. Zavedamo se, da morda odbojka v tem trenutku ni tržno tako zanimiva kot nogomet, smo tudi še zaenkrat en rang tekmovanja niže kot nogometaši Korotana, bistven razlog, ki se ga tudi zavedamo pa je, gopodarski položaj regije. Se pač tudi to pozna pri zagotavljanju denarja za ravensko odbojko.
X Tekmovalne ambicije?
Visoke in realne! Zadržali smo kompletno
ekipo iz pretekle sezone, kljub precejšnjim težavam. Avstrija je blizu, cene igralcev so tam neprimerno višje kot pri nas. Prvega moštva nismo okrepili s tujimi igralci, temveč z igralci bivše mladinske vrste. Razmišljamo o okrepitvah iz tujine, vendar ne pred play offom. S prvim moštvom planiramo prodor v l.A državno ligo, v kategoriji kadetov in mladincev pa seveda obe v finalu državnega prven-
stva, vsaj ena ekipa pa bo osvojila naslov prvaka.
XPolitika kluba do nakupa tujih igralcev?
Želimo, da Iti dosegli čimveč z doma “narejenimi” igralci. Če pa bomo nujno rabili visokokakovostnega igralca za preskok kake zadnje stopnice, bomo seveda šli v akcijo.
GOLOB V STARI JATI - TRENER GOLOB
X Vrnitev na Ravne je zagotovo povezana z novimi načrti in ambicijami. So tudi tako visoke kot Fužiiutrjeve?
Iz Avstrije se vračam po dvanajstih sezonah. Tam sem z različnimi ekipami nastopal v
glavnem v prvih ligah, imel uspehe, po letošnjem poteku pogodbe s prvoligašem Dobom pa sem se odločil, da je ne podaljšam, temveč se vrnem. Na Ravnah sem dobil priložnost prežeti prvo ekipo in z njo bomo pač prišli v prvo A državno ligo. Igralci so relativno mladi - povprečno 20 let imajo - ni pa rečeno, da so neizkušeni. Nekateri so igrali tudi že v jugoslovanskih ligah. Skušal bom skomponirati mladost z izkušenostjo v dobro, homogeno ekipo, ki bo lahko parirala vsem v Sloveniji. Načrtujem torej uvrstitev v play off in potem v 1.A ligo.
X Morda že lahko ocenite moč prvega moštva Fužinarja?
Igrali smo sicer šele eno tekmo, proti ekipi bivših odbojkarjev Fužinarja (torej bivših ravenskih asov). Tekmo smo gladko dobili, vendar lx>mo resno (Kenili svojo vrednost kmalu. Zdaj bomo nastopili na močnem turnirju v Italiji, se pomerili z Viledo in čez kak teden bomo že imeli sliko, kje smo.
X V kolikšnem času je po vašem mogoče vrniti Fužinarju sloves, ki ga je že imel?
V roku treh, štirih let zagotovo, če se bo klub lahko tudi po materialni palti organiziral tako, da bodo vsaj naši, mladi igralci ostali na Ravnah in bo Fužinar lahko po tej plati enakovreden klubom, ki že zdaj prežijo nanje. Denimo Vileda in Salonit. Če pa bi lahko dobili enega, ali dva dobra tujca, bi seveda lahko svoj prodor v kakovosten vrh slovenske odbojke, pospešili za kakšno leto. To bi seveda že pomenilo tudi stik z evropskimi tekmovanji.
X Bo torej ob koncu letošnje sezone tudi Fužinar, kjer je nekoč že bil? Denimo v vaših, aktivnih odbojkarskih igralskih časih?
Seveda, če le ne bo poškodb, bolezni, ali drugih nepredvidenih dogodkov, ki bi nam prekrižali načrte.□	Edi Prošt
Stojijo z leve proti desni: Zmagaj, trener Golob, lačen, Izlur, B. Kotnik, Drevenšek, V. Kotnik,
Kokot, predsednik Iglar
Čepijo: Spaniel, Šuler, Verbič, Legan, Slatinšek in tehnični vodja Kokalj
f BOŠTJAN GRIZOLD
Že kot majhen otrok je Boštjan največ časa prebil na igrišču z žogo, skupaj s svojim očetom, ki je bil nekoč tudi dober nogometaš. V osnovno šolo je hodil v Vuzenici in igral mali nogomet v šolski ekipi, katera je dosegala vidne rezultate na šolskih prvenstvih Slovenije, med drugim tudi eno daigo mesto.
Nogometna pot Boštjana Grizolda se je pravzaprav začela v klubu Kozjak Radlje, kjer je kot 14- letni fant že igral v mladinski slovenski ligi. Kasneje je odšel v Maribor in nadaljeval šolanje na prometni šoli, na katero ga vežejo lepi spomini. Pod vodstvom učitelja Branka Žvikarta je njihova ekipa v malem nogometu dosegala v tekmovanju srednjih šol Slovenije izvrstne rezultate. Najprej so osvojili tretje, nato prvo in naslednje leto drugo mesto. Seveda so Boštjana kmalu opazili tudi nogometni strokovnjaki in vse lx>lj ugotavljali, da je fant izjemno nadarjen za nogometno igro. Že v I. letniku srednje šole je dobil povabilo iz Maribora Branika in kmalu zatem prestopil v vrste “vijoličastih.” Tri leta in pol je nato igral v mladinski ekipi marilxtrskega kluba in v tem času zamenjal kar štiri trenerje: Ilijo Mitroviča, Poldeta Polegeka, Branka Horjaka in Zvonka Brelx:rja.
sN
PREDSTAVLJAMO
KOROŠKE
ŠPORTNIKE
Že po letu dni igranja v Mariboru ga je v mladinsko reprezentanco Slovenije poklical takratni selektor Drago Kostanjšek. Po uspešnih nastopih v tej selekciji (U-17), je kasneje nadaljeval z igranjem v selekciji U-18, sedaj pa Boštjan nastopa med izbranci takoimenovane selekcije U-2o. V tem obdobju je veliko prepotoval po svetu, bil z reprezentanco v Nemčiji, Slovaški, Češki, Italiji, Madžarski. . . pa tudi v Angliji, kjer so igrali kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, kamor pa se žal niso uvrstili. Ob zaključku mladinske kariere je Boštjan dobil mamljive ponudbe od raznih klubov toda naj mikavnejše je bilo vabilo prevaljskega prvoligaša, sedanjega MAG Korotana in odločil se je zaigrati kot profesionalni nogometaš. Skupaj z že preverjenimi igralci, kot so brata Vidovič, Plesec, Šumnik, Koželj, Blatnik, Dobreva in drugi. Že v Mariboru je igral predvsem v konici napada ali v vezni liniji, to “delo” pa opravlja tudi pri MAG Korotanu, kjer mu trener Žeželj poklanja vse večjo minutažo na pomembnih prvenstvenih tekmah.
Boštjan se je dobro vživel v novi klub, kjer so ga lepo sprejeli. Tako oba trenerja Žeželj in Tomažič, kot tudi publika, ki dolgolasemu fantu zna zaploskati ob njegovih uspelih akcijah.
Boštjan Grizold je rojen 19. 1. 1977, stanuje pa v Vuzenici.
Ivo Mlakar
partnersko podjetfe
O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini
carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei : 0602 45 131 fax: 0602 41 631
PARIT ALU A - PAR MOSKVA - PAR MINSK
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alta d.0.0. radio alta d.0.0.
REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 02 380 Slovenj Gradec, p.p. 92	63320 Velenje
telefon (0802) 41 830 telefon: (083) 851 788 telefax (0802) 41 244 telefax: (083) 851 788
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1C7,§ Mhz
Piše: ivo Mlakar
KADROVSKE SPREMEMBE PRI ODBOJKARJIH DOBA
Potem ko so odbojkarji Doba iz male vasice pri Pliberku, v preteklem prvenstvu prve avstrijske državne lige, dosegli svoj največji uspeh z osvojitvijo tretjega mesta, je priSlo v pavzi med dvema sezonama do precejšnjih kadrovskih sprememb v klubu. Dobljani so ostali brez dolgoletnega trenerja Ravenčana Branka Goloba, s katerim so povezani •številni uspehi tega odbojkarskega moštva, zapustil pa jih je tudi eden od “legionarjev”, slovenski reprezentant Aleš Jerala z Bleda. Poleg tega so ostali še brez nekaterih domačih odbojkarjev, kar je narekovalo od vodstva kluba, da nujno ukrepa. V prvi vrsti so angažirali novega trenerja in sicer Mežičana Bojana Ivartnika, ki je prej vadil odbojkarje Fužinarja. Potem ko je novo pogodim z Dobljani podpisal Bojan Mlakar iz Raven, so v klub pripeljali še enega tujca in to igralca Fi Proma iz Žirovnice Alana Adžoviča Poleg teh dveh so prišli še štirje mlajši odbojkarji, tehničar Gunther Gresinan in sprejemalec Kristian Reiter iz Gleisdorfa ter Daniel Schweiger in Reinhard Schouern iz tretjeli-gaških klubov, ki bodo poleg domačina Martina Miheva tvorili okostje ekipe. Sicer pa. odbojkarji Doba se za novo prvenstvo pripravljajo že od 7. avgusta dalje. Najprej so vadili v “domači” dvorani v St. Paulu, nato pa so odšli na enotedenske priprave v Obertraun. V pripravljalnem obdobju so odigrali precej pri-jateljskih tekem in sodelovali na turnirjih v Celovcu, Trstu in v St. Paulu. Prvenstvo v I. avstrijski ligi se lx> pričelo 3o. septembra, želja Dobljanov pa je uvrstiti se med najlx)ljših šest ekip.
KOŠARKARJI ZENICE NA RAVNAH
Ob pomoči košarkarjev Koroške, Oziroma njihovega vodje Gvida Lužnika - Luke so domala ves avgust trenirali na Ravnah košarkarji državnega prvaka Bosne in Hercegovine, ekipa Metalno Zenica. Košarkarji iz Zenice, ki so se pod vodstvom trenerja Enverja Jaliiča pripravljali za nastope v evropskih tekmovanjih, so teden dni igrali tudi na prijateljskih tekmah in turnirjih po Avstriji, sicer pa večidel trenirali v dvorani OŠ Prežihovega Voranca. Tu so odigrali tudi tekmi z ma ril rorskim Satexom in kranjskim Triglavom. Tekmo z Mariborčani so izgubili s 96:95, medtem ko so proti Triglavu zmagali z 81: 78. Povedati še velja, da sta obe srečanji vodila koroška sodnika in sicer Mlinar iz Prevalj in Ramšak iz Mislinje.
NASTOPI NAŠIH TEKAČEV V AVSTRIJI
Gorskega teka za avstrijski pokal blizu Vrlte se je udeležilo kar 176 tekmovalcev iz petih držav. Na progi, dolgi 8100 m z višinsko razliko 460 m, so nastopili tudi štirje tekmovalci iz naše koroške regije in dosegli naslednje uvrstitve: v kategoriji žensk od 40 do 50 let starosti je 1. mesto osvojila Hedvika Blatnik iz Mežice. Med tekači do 19 let je bil drugi Ivica Volič iz Dravograda, med tekači od 50 do 60 let pa Mežičan Vili Blatnik 7. in Radeljčan Jože Lesjak 11. Skupina štiri h tekačev je nastopi la tudi na uličnem teku v kraju Kapel Krabfeld pri St. Veitu. Kar trije so na progi dolžine 10,2 km zmagali v svojih starostnih kategorijah, in sicer Vili in Hedvika Blatnik iz Mežice ter Alojz Gologranc z Raven. Ravenčan Drago Laznik je bil (seti.
Uličnega teka v avstrijskem Stei nzu se je med drugim udeležilo tudi nekaj tekačev rekreativcev iz naše koroške krajine. V teku na 5 km sta drugi mesti osvojila Andrej Repanšek. član Koroškega atletskega kluba in to v kategoriji do 19 let, ter Niko Pobcržnik iz Dravograda v kategoriji nad 19 let. Med veterankami nad 60 let si je Kazimira
Lužnik iz Slovenj Gradca pritekla 1. mesto na 10 km dolgi progi. Solidne uvrstitve so dosegli tudi Dušan in Zdenka Pavlič ter Janko Rodošek, vsi iz Dravograda.
BELAJ V DRAVOGRADU
Pred vrati je nova kegljaška sezona, saj se bo prvenstvo v vseh slovenskih ligah pričelo že 23- septembra. V I. slovenski ligi bodo tudi v letošnji sezoni nastopale tri koroške ekijse, in to moška ekipa Fužinarja ter ženski ekipi Slovenj Gradca in Korotana s Prevalj. Tudi v medregijski ligi (tretja liga) bosta v bodoči tekmovalni sezoni nastopali ekipi Elektrarne Dravograd in Korotana.
Medtem ko v obeh ženskih prvoligaških ekipah ne bo bistvenih kadrovskih sprememb, pa bodo kegljači Fužinarja štartali v novo prvenstvo nekolikanj oslabljeni. Njihove vrste sta namreč zapustila dva standardna kegljača prve šesterke. Silvo Belaj, zadnja leta eden naj boljših v ekipi, je okrepil kegljaško ekipo Elektrarne Dravograd, medtem ko se je Tone Golob <xlločil prenehati z aktivnim tekmovanjem. V vrste ravenski h kegljačev se je vrnil le Ivan Korošec iz Slovenj Gradca, ki je dve leti nastopal za Dravograjčane.
KOROŠHI ALPINISTI USPEŠNI V ZDA
Koroška alpinistična odprava “Yo.semite’95 “ v sestavi Gregor Lačen, Miro Kaker, Iztok Mihev in Ludvik Golob je na poti v ameriški nacionalni park Vosemite dosegla svoj prvi veliki uspeh z vzponom na “hudičev stolp “ v ameriški zvezni državi Wyoming. Gregor Lačen in Iztok Mihev sta preplezala doslej še nepremagano 25o metrov dolgo smer z oceno A S v “hudičevem stolpu", ki sta jo poimenovala “twiliglu zone”. To je ena najtežjih tehničnih smeri, kar so jih kdajkoli preplezali slovenski alpinisti. Koroška alpinistična odprava je te dni .še vedno v ZDA, kjer načrtuje nove podvige. □

£
0)
£
o
*1
m
un
0) N»
JZ
fU CN . O 5 >0
u3 O
>cn ><
O d2
g ,2
<
2
■ :

Glosirana črna kronika
“Danes je sobota,” mi je med drugim rekel dežurni policist, “Pa je vendarle precej mimo. Le ena manjša prometna praska. Nobenih večjih intervencij. Še sinočnji petkov večer je bil miren.”
Vse lepo in prav, če bi le ostalo tako. Pa vendar, takšno zatišje lahko v sebi skriva tudi kakšno drugo resnico. In tako se je med pogovorom pokazalo to, kar sam - s pomočjo policijski zapisnikov -ugotavljam že dalj časa: tako imenovani “delikti JRM” (javni red in mir - op. pisca), se iz gostinskih lokalov in z ulic selijo v domove, v stanovanja.
“Vse več in več imamo intervencij sosedov, ki nas kličejo zaradi tega, ker v sosednjem stanovanju nekdo maltretira družino,” pritrjuje dežurni ravenski policist.
“In to zvečine niso tako nedolžne zadeve. Včasih se stepejo in si grozijo tako, kot nekoč v lokalih!”
"Potujoči"
alkohol
Druga zanimiva in seveda zaskrbljujoča informacija je povezana z alkoholom. Ta postaja pravzaprav že kar temeljni vzrok za večino prometnih nesreč na Koroškem. Statistično to seveda ne drži povsem - alkohol se pogosto skriva za kakšnim drugim vzrokom, od vožnje po nepravi strani ceste, do odvzema prednosti, pretesnega prehitevanja ali, če rečemo po domače: “vožnje v jarek...”
Morda toste rekli: “Kaj je pri tem le novega! Korošci pač že od nekdaj radi pijemo in vozimo. Ali morda kar obratno. Vendar! Nova in strah vzbujajoča je količina popitega alkohola ali ugotovljenega alkohola v krvi. Ta je pri vse več in več vinjenih voznikih tolikšna, da bi lahko govorili celo o “količini krvi v alkoholu”, če mi je dovoljeno majhno karikiranje.
“V zadnjem času nosijo zastavo vozniki, ki imajo v krvi kar 4g/kg alkohola in bi po vseh pravilih morali biti vsaj v globoki nezavesti, če ne kaj hujšega. Pa vendarle sedijo za volanom in vozijo,” mi je pripovedoval dežurni policist.
O alkoholu za volanom sem pisal pravzaprav že tolikokrat, da lahko dodam le tole:
če bi že kaj hudega radi naredili sebi, storite to tako, da pri tem ne boste ogrožali druga živa bitja.
Oni dan sem se pri zbiranju gradiva za tokratno črno kroniko, kratek <as zadržal pri dežurnem poluistu na policijski postaji Ravne. Beseda je dala besedo, bil je bolj klepet, kot kaj drugega, a je na dan prišlo vendarle tudi nekaj informacij, ki so vredne podrobnejše obdelave.
Vinjeni za volanom pa ste “splošna nevarnost” in bi vas pravzaprav morali kar “najavljati z zvokom zavijajoče sirene!”
Šola na cesti
V tem času (ki ga zajema tokratna kronika) je spet “izbruhnila šola”, kot radi rečemo. Gre za čas, ko so zlasti ogroženi najmlajši udeleženci v prometu.
“Koroška policija v prvih dneh pouka dosledno izvaja temeljne usmeritve Ministrstva za notranje zadeve v smislu zagotavljanja varnosti najmlajših udeležencev v prometu. V osmih mesecih letošnjega leta se je na Koroškem zgodilo skupaj 57 prometnih nesreč z udeležbo otrok in mladoletnikov. V njih je bilo 19 oseb hudo telesno poškodovanih, 30 pa lažje. Večina poškodovanih so bili potniki v osebnih vozilih”, je med drugim napisano v poročilu koroške prometne policije. Letošnji prvi šolski teden pa je -na srečo - tudi na Koroškem, glede prometne varnosti otrok, minil dokaj mirno. Vsega skupaj se je zgodilo 9 prometnih nesreč, od tega le ena s telesnimi poškodbami. V popoldanskem času tega tedna se je pripetila le ena prometna nezgoda z udeležbo otroka, ki pa ni bil telesno poškodovan.
Dokaj ugodni - vendar še zdaleč ne zadovoljivi - so tudi nekateri drugi podatki. Opravljenih je bilo 3653 radarskih meritev hitrosti,
kršitev pa je bilo 209. To je 5,72 odstotka, kar je veliko ugodnejše v primerjavi z drugimi obdobji v letošnjem letu, ko je ta odstotek običajno 15.
Koroška policija bo s poostreno akcijo nadaljevala vsaj še do konca tega leta in uporaba radarja ter nove laserskega merilnika bo še naprej - zlasti na bolj izpostavljenih predelili - zelo pogosta. Torej ne negodujte, če boste morali pogosteje seči globje v žep - opozorili smo vas! Najpomembnejša pa je seveda varnost otrok.
Mirno kot le kaj!
Že dolgo se ni primerilo, da bi na Koroškem, v zvezi z Črno kroniko, tako mirno. Čeprav to pomeni, da je za nas novinarje, še zlasti pa zame, ki nekatere dogodke rad nekoliko po svoje zašpičim, manj dela in materiala, kot delovno rečemo, nisem zaradi tega nič kaj jezen. Vsaj na področju črne kronike raje ostanem brez dela, kakor da bi se v njem utapljal. Zato bom v glosir-anem delu morda dodal tudi kaj svojega, da bom lahko tudi tokrat bolj veselo končal. Najprej pa vendarle še kaj iz policijskih zapisnikov.
Tekač
Kratko policijsko poročilo: “Neznani storilec je dne 26.8.1995 iz zaklenjene garderobe DTK
Ravne na Koroškem odtujil dve denarnici z gotovino in dokumenti, last N.V iz Šoštanja in M.H. iz Slovenj Gradca ter ju oškodoval za 34.000 tolarjev.”
Kratko nepotrjeno obvestilo. Bojda sta oškodovanca na vrata garderobne omarice prilepila listek s tole vsebino: “Predmeti so last boksarskega prvaka N.V.!”
Ko sta se vrnila naj bi na listku bilo dopisano: “Stvari odnesel tekač na dolge proge N.N!”
Poduk ali morala zgodbe: Niso vsi športniki tudi zares športni
Kopalnica
Policija bi v primeru NN, ki je v dneh od 7.8. do 25.8. iz nezavarovanega skladišča Kograd Dravograd, odnesel 54 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, pravzaprav morala imeti lahko delo.
Odkriti mora le človeka, ki si bo sredi tolega dne veselo prepeval tisto znano: “Kopalnico ima, kopalnico ima...”, in že to imela storilca!
Raste kot konoplja
Tako pravimo za človeka, ki hitro raste. No, pregovor pa ne pove, za kakšno konopljo gre. Morda celo za indijsko. Prav zato je Koroška policija v zadnjem času “intenzivirala aktivnosti” pri odkrivanju nasadov indijske konoplje na Koroškem.
Tako ser na primer 6.9- odkrili in poželi nasad te razstline v Dobji vasi na Ravnah na Koroškem. V njem je bilo kar 478 od 1,5 do 2,5 meua visokih sadik.
Ko bo lastnik prišel na svoje “polje”, bo verjetno mislil, da ima privide še preden je zavžil plodove svoje setve. Morda pa bo policiji celo prijavil, da mu je nekdo požel polje! Pa ga bodo imeli, Cefizlja nemarnega!
Pomoč z neba
V javnost je nedavno prišla vest, da naj bi v policijsko šolo v Tacnu vpeljali še verouk ali nekaj pod-bobnega. K temu bi v svoji rubriki dodal tole šalo, ki ne izhaja iz naših logov, je pa zelo primerna tujdi za nas.
Nekega duhovnika je ustavil policist zaradi prehitre vožnje z avto-
v
Črna kronika
mobilom. Duhovnik se je na vsak način poskušal izviti. Ker je bil prepričan, da nikjer ni bilo radarja, je policista vprašal, kdo mu je povedal, kako hitro je peljal.
Policist, ki je vedel, da ima posla z duhovnikom, je brez besed pokazal navzgor proti nebu.
Duhovnik je zardel in hitro plačal kazen ter odpeljal. Vendar mu vse le ni dalo miru. Po nekaj sto metrih je ustavil, stopil iz avtomo-
bila in pogledal navzgor.
Nad njim je lebdel policijski helikopter!
“Ta šala bi lahko bila tudi moja,” bi verjetno dejal moj prijatelj, “bifedžija” Miran in bi vesel, ker v tem obdobju v njegovem lokalu ni bilo nobenih kršitev JRM, skupaj z Renejem odšel na dunajski zrezek s pomfrijem, fižolovo solato in bučnim oljem.□
TI.
V opomin
Objavljanje fotografij prometnih n a.sreč ima predvsem preventivni značaj in naj bi predvsem povzročilo, da bi se ljudje ob njih zamislili in ne morda pasli radovenost ali celo naslajajo. Zato tokrat ne objavljamo nolx;nih podrobnejših podatkov, marveč zgolj nekaj fotografij prometnih nezgod iz letošnjega poletnega obdobja. O večini ste lahko tako ali tako kaj več izvedli že iz drugih javnih občil.
Foto: arhiv UNZ Slovenj Gradec
Kriminalisti UNZ Slovenj Gradec slovijo po najboljši raziskanosti kriminala v državi. Njihov zadnji uspeh: 6066 tablet ekstaze (ecstasy)#zaseženih Nemcu in dvema Mariborčanoma. Naše čestitke!!!
Na sliki: plen, vreden na črnem trgu 300 000 mark
SLOVENJ GRADEC
Te/.: 0602 41 818, 41 245,
fax: 0602 42 600
Otroci
prvič na cesti
Kot oče šoloobveznega otroka menim, da je primerno, da tudi ostali očetje in matere pomislijo na to, kako obvarovati življenje svojega otroka, ko gre prvič v šolo kot prvošolec ali kot predšolski obveznik. Vemo, da otroci nimajo določenih izkušenj v prometu in da so njihove reakcije na približajočo se nevarnost sila omejene. Potrebno je torej vzgojiti ga v duhu pravilnega obnašanja v prometu že doma. S svojim
Vaš Prepih
vzorom in seznanitvijo z primernimi potmi v šolo lehko že doma vplivamo na to, da se bo naš otrok varno vrnil iz šole oziroma prišel do nje. Tudi za voznike lx) na cestah sprememba. Do sedaj brezskrbno vožnjo onemogočajo skupine šolarjev, ki se pomikajo v šolo ali iz nje. Pomislimo torej, da je med njimi tudi naš otrok oziroma, da smo bili nekoč tudi mi taki udeleženci v prometu, ko bomo drveli po cesti v bližini šolskih poti. Mogoče nam je tudi kdo od voznikov takrat rešil življenje, ko je ravnal tako, kot nam narekuje zakon: da moramo biti še posebej pazljivi do starejših, otrok in invalidov.
Ob cestah bodo, kot vsako leto, panoji opozarjali voznike na šolske otroke. Vozniki, ne vzemite teh obvestil za vsakdanja in zamislite se, koliko lahko pripomorete k ohranitvi mladega življenja z vzgojo doma, z obnašanjem v prometu kot pešci ali kot vozniki osebnega ali kakšnega drugega vozila.
Rado Jeromel
POLICIJI
DATI
PRAVICE
Navajam dogodke, ki se godijo po naših krajih vedno pogosteje: uničuje se državna in privama imovina. dogajajo se stvari, da si star človek ponoči več ne upa ven. Ogromno je kraj, vljamljanj, posilstev - strašno!
Pa se sprašujem, je to naša slovenska pomlad’
Obsojati ne mislim v celoti, saj imamo še poštene, inteligentne ljudi.
Govoril sem z mnogimi policisti, saj sem zadolžen to stran Koroške za KKZ -krščansko kulturno zvezo. In policisti so mi izjavili sledeče: “Če udarim, fizično kaznujem, sem ob službo. Velikokrat se nam posmehujejo, nas izazivajo,” navajajo službene osebe.
Ali ni sramota, da ljudje, ki skrbijo za varnost, nimajo pravice kaznovati? Če te osebe prijavijo, se nekaterim pač oprosti, ker so morda v sorodu z uglednimi ljudmi, in se jiih ne kaznuje oz. se jih ne sme. Kako dolgo bomo še dopustili takšno sramoto? Kaj si misli tetka Evropa, o kateri tako bajno sanjamo, da nam bo servirala piščančke in pečenke na mize, mi bomo pa samo papkali? Kako se motimo!
Evropa vidi naše bogastvo, mi pa smo žal pri tem slepi. Nekako smo se že navadili, vse prodati tujcem, samo da bodo nekateri srečno in lepo živeli.
Nas ni nič sram, da vse to dopuščamo? Mar nimamo več vesti?
Zgodilo se je na morju. Štirinajstletna deklica je vinjena kričala: kdo mi plača za pivo, pa se mu vdam! Pa res ni čudno, da bodo naši otroci dobili različne bolezni: kdo bo za vse to odgovarjal? Naša vestna policija je pri tem nemočna. Kako dolgo ji še ne bomo dali polne pravice? Če bi se brutalnost smela takoj kaznovati, verjemite, velika lxt razlika, mir bo in varnost naše mlade slovenske spomladi zagotovljena.□
Viktor Levovnik
STO LET
ROZALIJE
ODER
V Koroškem domu starostnikov v Črnečah je bila v soboto, 9-septembra, prijema slovestnost, na kateri so slavili stoti rojstni dan njihove varovanke Rozalije Oder iz Mislinje. Vodstvo doma je na slovestnost povabilo tudi svojce slavljenke, med nje pa sta prišla tudi župan občine Mislinja Mirko Grešovnik in predsednik Društva upokojencev Mislinja Stane Jeseničnik. V Koroškem domu starostnikov so Rozaliji spekli trinastropno torto, katero je jubilantka razrezala in ji ob njej tudi nazdravili. Na sliki: Župan občine Mislinja Mirko Grešovnik izroča jubilantki šopek cvetja in ji čestita za visok življenski jubilej.□	FJurač
Župan občine Mislinja čestita Rozaliji Oder za 100. rojstni dan
Qazvedrib
PREBIVALEC
BALKANSKE
DRŽAVE
PARADIŽ,
EDEN
AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK
□UBITELI
KAVE
PRAVO ME ITE RINE
KRAJ PRI TRŽIČU
IME VEC NORVEŠKIH KRAUEV
MANJSKI KRAJ V ŽUŽEMBERKU
EDVOARD
DALADIER
MIKLAVC
ANDREJ
MESTO NA OTOKU KAPRERA
DOLGO REPA TROPSKA PAPIGA
VODNI PTIČ, TEMNE BARVE
RAJKO
RANR.
OVINEK,
OKUUK
SHEAKSPE-ROV KRAU
STANKO
ARNOLD
PERZIJSKA MERA ZA ŽITO
ME
PISATEUICE
PEROQ
POKRAJINA V PAKT STANU
OGRAJENA
ČRNSKA
SLOVENSKI
SKLADATELJ,
VASILU
ELEKTRIČNA
MORSKA
RIBA
JEZERO V ETOPUI
MAJHNA
CEV
HIMALAJSKA
KOZA
TOVORNA
ŽIVAL
ZORANA
ZEMLJA
JAZ
(LATINSKO)
NAJMANJŠE
TROMESTNO
ŠTEVILO
REKA V
švia
SRBSKO M. ME
VZDEVEK
IGRALCA
POLIČA
VOJAŠNICA
KONEC
MOLITVE
BORIS
TREKMAN
ČLOVEK, KI SE NE UMIVA
SADNO
DREVO
KEMUSKI SMBOL ZA NIK EU
NAJ STAREJŠI DREVORED BIBUJE V LATINŠČINI
NIZEK ZENSKI PEVSKI GLAS
FEREDŽI
PODOBNO
OBLAČILO
Huda jeza
Francka sredi noči prebudi moža in mu pravi:
-	Vstani in pojdi zapret okno, zunaj je mrzlo.
-	Misliš, da bo zunaj topleje, če ga grem zapret, se razjezi mož.
Govornik
Učitelj vpraša učenca:
-	Kako se imenuje človek, ki govori tudi tedaj, ko ga noče nihče poslušati?
-	Učitelj, na ves glas odgovori učenec.
Ni res
Prijatelj vpraša Milana:
-	Je res, da so ti trikrat vzeli vozniškega zaradi alkohola?
-	To pa ni res.
-	Da ni, kolikokrat pa?
-	Štirikrat.
-To je pa že višek nesramnosti! Takoj počepni, da ti dam zaušnico!

Razlika
Martin pravi sodelavcu Marjanu:
-	Ne delaj se pametnega, kot da si šef te delavnice, med vama je pa le neka razlika!
-	Da, pri osebnem dohodku, odvrne Marjan.
Važič
Gazeli opazujeta slona pri pitju vode, pa pravi ena: -Važič!
-Zakaj? vpraša druga.
-Vedno pije na slanico...
Misli
Mladoporočenca se pogovarjata, pa pravi on:
Počasi bova morala misliti na kakšnega otroka, draga.
Ja dragi, samo misliti pa ne bo dovolj...
Z.Š.
Objave
aa&)M<s@3>M8
Kupim kombinirani štedilnik na plin in elektkriko s pečico. Telefon:
©85 292
Takoj zaposlimo natakarico.
©55 236
Za stroške cepljenja prodam nemškega ovčarja, starega leto dni.
© 85 292
Za 2500 tolarjev prodam ročne igrice. Prodam tudi knjigo Kofetki. Cena po dogovoru.
©58 086
Prodam vino in grozdje rizling ter šipon. Cena po dogovoru. ©069 75 357
Redno zaposlimo dve osebi na področju Koroške.
Prednost imajo bivši akviziterji! Pogoja: osebni avto in telefon. Vse ostale informacije po tel. (mobitel) 0609-626-004 Gospod Ravnjak Tomislav, Esenkova 2, Žalec, 63310 ©063 713 535
Menjam enosobno stanovanje v prvem nadstropju, z balkonom, za večje na Ravnah - Javornik.
©33 057
BERITE PREPIH
Borza dela
OBJAVA POTREB PO DELAVCIH
Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje
STRUGAR : za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, rok prijave 18.09.1995.
FRATAR Jožef - Hygal, Mariborska cesta 143, Dravograd
GOSPODINJSKA POMOČNICA : poklic - tekstilno konf.tehnik, šivilja, delovne izkušnje: skrbnost, natančnost, poštenost...
Rok prijave 18.09.1995.
MLAKAR Božo GOSPOD1NSTVO, Robindvor 22, Dravograd.
DR.VET.MEDICINE: poklic Dr.veterinar, delovni čas dopoldan, rok prijave 18.09.1995.
KOROŠKI VETERINARSKI ZAVOD DRAVOGRAD, Otiški vrh 169, Dravograd
UČITELJ GLASBE: akadm.glas.prf., za nedoločen čas, popoldne, rok prijave 18.09.1995.
UČITELJ FLAVTE: akam.gl.pr.pih., popoldne, rok prijave 18.09.1995.
GLASBENA ŠOLA RADLJE OB DRAVI, Koroška cesta 16, Radlje ob Dravi.
5 POMOŽNIH GRADBENIH DELAVCEV: Rok prijave 18.09.1995. GRADIS - GRADBENIŠTVO DOBJA VAS, Dobja vas 125, Ravne na Koroškem.
3	ČISTILCE: Rok prijave 18.09.1995.
KRIVOGRAD ROMAN KEMIČNA ČISTILNICA, Janeče 19, Ravne na Koroškem.
VOZNIK VILIČARJA: Rok prijave 25.09.1995.
SLOVENSKE ŽELEZARNE - STO RAVNE, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
AVTOMEHANIK: Rok prijave 18.09.1995.
REŠEVALNA SLUŽBA KOROŠKE RAVNE NA KOROŠKEM, Ob Suhi 11, Ravne na Koroškem.
NATAKARICA: Rok prijave 18.09.1995.
PUNGARC Vlado GOSTIŠČE KANINA, Žerjav 2, Črna na Koroškem.
UČITELJ: Rok prijavej8.09.1995.
OSNOVNA ŠOLA MEŽICA, Partizanska cesta 16, Mežica.
GRADBENI DELAVEC: Rok prijave 25.09.1995.
KUSTER BOŠTJAN - GRADBENIŠTVO, Trbonje 42 Slovenj Gradec.
4	POMOŽNE DELAVCE: Rok prijave 25.09.1995.
KUKOVIČ Martin AVTOPREVOZNIŠTVO KUKOVIČ, G. DOLIČ 37.
POLJEDELEC: urejanje zelenic, vzdrževanje, delovni čas deljen, rok prijave 25.09.1995.
B & 1 HUKOLLI d.o.o.. Glavni Trg 18, Slovenj Gradec.
MONTER OGREVALNIH NAPRAV: Rok prijave 18.09.1995. JUVAN MARIJAN - INSTALACIJE IN MONTIRANJE OGREV.SIS-TEMOV, Mislinjska Dobrava 103.
PRODAJALEC: Rok prijave 18.09.1995.
ŠILIH IGOR - KRONA CENTER, Legenska cesta 34, Slovenj Gradec.
NATAKAR: Rok prijave 25.09.1995.
ZODIAK d.o.o.. Glavni Trg 18, Slovenj Gradec.
BLAGOVNI KNJIGOVODJA: Rok prijave 18.09.1995.
JOHNSON CONTROLS - NTU d.o.o.. Pod Gradom 1, Slovenj Gradec.
SAMOSTOJNI FINANČNI REFERENT: Rok prijave 18.09.1995. CMP d.o.o. CONSULING, MARKETING, PRODUKTION, Celjska cesta 45.
^Marnosi
MOTOTEMPO
Prevalje
PRIDRUŽITE SE VELIKI DRUŽINI VOZNIKOV ii alito šoli MOTOTEMPO Prevalje:
© ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju © ker se boste naučili Voziti Varno, Varčno in okolju
prijazno
© ker smo šola prijaznih ljudi
© rezervirajte si prosto mesto in ceno
teL: 22-879, 21-028
VLJUDNO VABLJEN/ !
KoroSka cesta 2 62360 RADLJE OB DRAVI SLO
Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098
ilJS mit
VAL RADIA RADLJE
Mi«#»*
V***1
(JO*'*


5?®©it®\ys300Q	iip®ao
TPS3iisa is®sa!?iMi[s©®	®a^®®siii®
m> gradnja Poslovno športnega kompleksa Traberg na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) se zaključuje
©> neprodanih je le še dvanajst poslovnih prostorov s kvadraturo od 40 - 75 m2, namenjenih za butične in druge prodajalne, urarstvo, advokaturo, trafiko, zavarovalništvo in druge storitvene dejavnosti.
Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Meža 3, Dravograd, oz. po telefonu št 0602 83 073, 83 446.

1ÉK
nmnižic možne cene OBinzinjEnecn pohištva m ugod
Al KREDITAI PRODAJAI POGOJI
O 20% popu/l ob golovin/kem plcičilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero
;r

OPREMA
Tovarna oblazlnlanaga pohlltva 623M Slovani Oradoc, Pod aradom 4 Tolofon (0402) 42 091; »oJafalu 42 153
HOM
OPREMA
Tovarna oblazlnlonoga pohlltva 62340 Slovonj Oradoc, Pod gradom 4 Tolofon (0602) 42 051; tolofalu 42 153
j 3 H . ^
d : 1
rnSmr
SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144
NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674
noYfl opRcmn - norem gradcc
BOUTIQUE PRIZMA	■=>	GALERIJA PRIZMA
Trg 4. julija 43	r-K	Glavni trg 29
Dravograd	t-v	Slovenj Gradec
Tel.: 84 - 739	O	Tel.: 42 - 861
- ročne ure "LORENZ"	O	VELIKA PONUDBA ZLATEGA
- izdelki iz kristala in kristalina		IN SREBRNEGA NAKITA
- izdelki iz domače in umetne obrti		
- umetniške slike	i—K	ZA ZLATI NAKIT TUDI DO
		30% POPUSTA
PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO	e>	- uhani od	2.400,00 SIT
DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO	r	- prstani od	6.700,00 SIT
PRILOŽNOST	■=>	verižice ou	h.oiaj,uu oi i obeski že za 1.050,00 SIT
PLAČILO NA DVA ALI TRI OBROKE