422
Obrtnija.
Nekoliko o elektromotorjih.
Iste važnosti, kakor za razsvetljavo, je električna moč tudi pri izvrševanji mehaničnih del, ki se tudi ime-nuje prenos električne moči ali električne eneržije. Kakor znano, vrši se ta prenos na ta način, da se električni tok v takozvani elektromotor napelje, ki potem mehanično na zunaj deluje, torej električno eneržijo pretvarja v mehanično.
423
Glavne prednosti elektromotorjev so : najpriprostejša konstrukcija, malo prostora za postavljanje, zelo malo truda pri rabljenju in nizka cena.
Elektromotor obstoji iz valjastega telesa, takozvano dotve, ki mej trdno stoječimi železnimi deli kroži. On nima ne zaklopnic, ne betov, ne krmila, ne mehalnih, ampak samo krožeče dele, torej ne provzroča stresovanja, ne ropota in ker je konstrukcija jako priprosta, je ob-rabljenje, če se o tem sploh govoriti sme, prav neznatno.
Ker so elektromotorji priprosto narejeni, mogoče jih je narediti od najmanjše i1/^ konjske sile) do poljubno največje moči, torej se rabijo lahko ne samo tam, kjer se malo eneržije potrebuje, na pr, pri šivalnih strojih, ampak tudi v velikih tovarniških delih in to tembolj, ker ne samo, da ne povzročajo stresovanja in ropota, tudi dima, smradu in vročine ne povzročajo, vrh tega pa so tudi glede ognja ali eksplozije brez vsake nevarnosti.
Zaradi navedenih prednostij se elektromotor lahko postavi kjerkoli v kaki tovarni, delavnici, stanovanju itd. ne da bi si bilo treba za to kacega posebnega privoljenja.
Posebno pri inštalacijah elektromotorjev v stano-vališčih je treba povdarjati, da se za to ne potrebuje nobenih cevij, ne kakih posebnih podlog in pa zelo malo prostora in sicer komaj četrti del onega, ki je za parni ali plinov motor potreben.
Elektromotorji se torej lahko postavijo na tla ali na stopala, pripno se lahko tudi na strop ali tram ali pa se lahko z dotičnim strojem tudi direktno zvežejo,
Elektromotorji imajo tudi to posebno ugodnost, da je njih poraba jednostavna in lahka zadostuje, da se jih jedenkrat na teden namaže, prav z lahka se spravijo v tir in zopet ustavijo. Zaradi teh lastnostij priporoča se elektromotor prav posebno malim obrtnikom, ker ž njim lahko vsakdo dela brez nevarnosti, ne da bi mu bilo za to treba posebnih vednosti in skušenosti.
Kakor poprej omenjeno, potrebuje se pa elektromotor le četrti del onega prostora, ki ga bi parni ali plinov motor za jednako moč potreboval in ker je konstrukcija priprosta, je umevno, da je elektromotor ceneji, kakor kak drug motor. Zaradi tega je mogoče, da si ga la hko tudi manj premožni omisli in si tako konkurenčno moč povekša, kar se lahko s številkami dokaže.
Povsod in tudi v Ljubljani nahajajo se male ročne obrti, vzemimo, da mora stroj delavec goniti. Tak delavec stane na dan 1 gld. ali vsako uro (pri deseturnem delu) 10 kr., moči pa proizvaja k večjemu za */6 konjske sile, torej velja delo jedne pritine konjske sile vsako uro 10 kr.
Vzemimo pa, da se dela z elektromotorjem. Stroški za napravo elektromotorja z 1/6 konjske sile znašajo 150 gld.
Stroški za električni tok za eno uro cele konjske »ile, ako se motor na leto poprečno 3000 ur rabi  (t. j.
309 delavnih dnij po 10 ur na dan) pa ne več kakor 15 kr. torej stane električni tok za motor 3 1/6 konjske sile le 3 kr. za vsako uro.
K temu računiti je še obrestovanje in amortizacijo po 10 %» ^ar znaša 15 gld. na leto, torej na jedno uro pol krajcarja. K temu prišteti je naposled še trošek za mažo in snaženje, kar^znaša po največ računjeno pol krajcarja na uro.
Jednomerno delo torej stane 4 kr., torej je razlike 10 — 4=6 kr. pri jednomernem delu v primeri z ročnim delom. To znaša pri delu v 3000 urah 180 gld. na leto; z drugimi besedami, elektromotor izplača se poprej nego v jednem letu in potem se 180 gld. na leto prihrani. Še ugodnejši uspehi se dosežejo, ako morata stroj n. pr. dva delavca vrteti ali goniti, ker so potem postranski stroški primeroma še bolj zmanjšajo, kajti elektromotor na pr. z jedno konjsko silo, torej s petkrat večjim učinkom od prejšnjega, stane samo 300 gld.
Poleg teh financijelnih prednostij so pa še druge, ki se ne smejo prezreti. Elektromotor je vsaki čas, po dnevi in po noči, za delo pripravljen, torej njegova poraba ni odvisna od delavskega osobja, kar je gotovo velika prednost. Vrh tega se pa pri elektromotorju lahko štedi, ker, ako je postavljen elektroštevec in se z motorjem ne dela vsaki dan po 10 ur, se plača, kar je ob sebi umevno, le poraba električnega toka za čas delovanja elektromotorja.
Pa ne samo v onih slučajih, kjer se ima ročno delovanje nadomestiti z elektromotorjem, ampak tudi tedaj se le-ta priporoča, ako je med motorji sploh izbirati, kakšen naj bi se napravil, ker so, kakor že gori omenjeno, stroški za  nabavo  elektromotorja v primeri s
stroški drugih motorjev, kakor so: parni, plinov ali pe-trolejni motor,   veliko   manjši,   torej treba tudi manj za
amortizacijo in obrestovanj investovanega kapitala.
Dalje je, kakor že poprej omenjeno, z elektromotorjem prav malo opravila, ne potrebuje se zanj vode za ohlajenje, stroški za mažo in snaženje pa so neznatni.
To, kar se na ta način prihrani, se vse premalo upošteva. Dasiravno je električni tok, ki elektromotor goni, nekoliko dražji, kakor je gonilna moč pri drugih motorjih (par, plin, petrolej), vender elektromotor prav zaradi majhnih postranskih stroškov s temi lahko tekmuje, z drugimi prednostmi da jih visoko nadkriljuje.