Štev. 319,	_
izhaja vsak dan, tudi ob nedeUah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulic« Sv. FrančiSkt AsiSkega št. 20. I. nadstr. — Val dopisi naj se poflijajo uredništvu Usta. Nefranklrana pistna se ne sprejemajo Jn rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci| lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A$i$kega št. 20. Telefon uredniitva in uprave štev. 11-57,
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -......
za tri mesece.....................» »»r:
za nedeljsko izdajo ca celo leto ...... • Jg
za pol leta................ • 260
V frstu, v paiafc, iy.iwwwbra 1916.
Letnik XLU
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....ntm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov .....................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta........ « . . . . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno It upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava iu inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega §t. 20. — Poštnohranllnlčni račun št. 84I.t>5'J
Pregled najnovejši dogodkov.
Italijansko bojišče. — Italijani zgubili
pri Gorici zopet en jarek.
Romunska bojišča. — Boji v dolini Alu-te se ugodno nadaljujejo. Nad 1200 ujetih. Severno Campolunga odbiti močni romunski napadi.	__
Ruska bojišča. — V Gozdnatih Karpatih topovsko delovanje, sicer nikjer važnih
dogodkov.
Zapadno bojišče. — Angleški sunki na črti Mailly—Serre in proti Grandcourtu ponesrečeni. Nemški uspeh v Sailliselu in gozdu St. Pierre Vaast.
Balkanska bojišča. — V Dobrudži in ob Donavi nič novega. V oddelku Cerne zasedli Nemci nove pripravljene postojanke.
Razno. — Henrik Sienkiewlcz umrl Hindenburgovo pismo državnemu kance-larju.	_
Dogodki na morju.
BEROLIN, 15. (Kor.) \Volffov urad poroča: Dne 5. novembra je neki nemški podvodnik 80 pomorskih milj zapadno Malte potopil s torpedom neki sovražen prevozni parnik 12.000 ton, ki je bil spremljan od rušilcev in ribiških parnikov.
Poveliništvo nemških zračnih bojnih sil.
BEROLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, 15. nov. 1916.— Vsled naraščajočega pomena zračne vojne je bilo potrebno, da se vsa sredstva armade na bojišču in v domovini za zračni boj in zračno obrambo združijo v enem službenem mestu. Enotna izgradnja in priprava teh bojnih sredstev se }e poverila poveljujočemu generalu zračnih bojnih sil, in sicer generalnemu poročniku pl. Hdp-pnerju. dosedaj poveljniku neke rezervne divizije.
Austrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta gen. polk. nadvojvode Karla: Boji r.a obeh straneh Sulta in Alute napredujejo ugo^ dno. Ujetih je bilo nad 1200 mož. Severno Campolunga in pri Soosmezo smo zavrnili močne romunske napade. Severno Sulta so izvršili avstroogrski oddelki poizvedovanje na Monte Alunisu. Jugovzhodno Tolgvesa so bili ruski napadi brezuspešni. Na višinah Sestekanesti predstražni boji. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri avstroogrskih četah nobenega važnega dogodka.
Italijansko bojišče. — Nadaljujoč včeraj javljeno akcijo vzhodno Gorice so osvoiile naše čete zopet en sovražen jarek, uiele 60 Italijanov in uplenile dve strojni puški. Fno naših letalskih bro-dovij je izdatno obmetalo z bombami vojaške naprave pri postaji Per la Carnia.
Jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hožcr. fml.
ifemlRo uradno poročilo.
BEROLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan,
15.	nov. 1916, ob 7'45 zvečer.
Z a o a d n o bojišče. — Popoldne so se angleški napadi na obeh straneh An-cre na južnem bregu že izjalovili. Pr: Sailly—Saillisel In Prcssoire se vrše boli
S e d m o g r a š k o bojišče. — Napredovanje naših čet na južni fronti.
BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan,
16.	nov. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta prestolonaslednika Ruprehta: Delni sunki Angležev ob cesti JV\ailly— Serre kakor tudi vzhodno in Jugovzhodno Beaumonta so se izjalovili v boju z ročnimi granatami. Močni napadi proti Grandcourtu so se razbili v našem ogniti. Francozom smo po hudem boiu od hiše do hiše iztrgali vzhodni del Sailiisela. Zvečer je hanove-ranski fizilirski polk št. 33 zavzel z naskokom žilavo branjene francoske jarke na vzhodnem robu gozda St. Pierre Vaast. Ujeli smo 8 oficirjev in 324 mož in uplenili 5 strojnih pušk. Pri včerajšnjih bojih v oddelku Ablaincourt—Pressoire ni pišlo do nobene izpremembe obojestranskih črt. O priliki sovražnega letalskega napada na Ostende je bilo ubitih 39 Belgijcev. Kot povračilo za metanje bomb na mirne lota-rinške kraje smo obstreljevali in obmetall z bombami v zadnjih dneh Nancy.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leonoida Bav.: Ob predmostju Diin-hof (jugovzhodno Rige) smo napadajoči ruski pehotni oddelek pognali nazaj. — Fronta gen. polk. nadvojvode Karla: V južnem delu Gozdnatih Karpatov je obojestransko topovsko delovanje zopet oživelo. Na sedmograški vzhodni fronti so se vzhodno doline Putne izjalovili močni romunski napadi. Severno Sulte so izvršili avstrijski oddelki poizvedovanje na Monte Alunisu. Pri Soosmezo na Oitoškem prelazu so bili romunski sunki brezuspešni. Bojno delovanje severno Campolunga se je povečalo; tudi ob cestah, ki vodijo z Rotenturmskega in Szurduškega prelaza proti jugu, so Romuni žilavo branili domača tla. Mi smo napredovali in ujeli 5 oficirjev in nad 1200 mož.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armada: V Dobrudži manjši bofl sprednjih oddelkov. Romunsko poročilo o zasedenju Bonaščiča je izmišljeno. Na več točkah donavske črte streljanje z obeh bregov. — Macedonska fronta: Naše čete se že nahajajo v pripravljenih novih postojankah v oddelku Cerne. Ob Strumi praske med patruljami.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
BEROLIN, 16. (Kor.) (Ob i0'35 zvečer): Uradno se poroča:
Zapadnobojišče. — Na severnem bregu Ancre se vrši boj pri Beaucourtu.
S e d m o g r a š K o. — Na južni fronti uspešno prodiranje.
Balkansko bojišče. — Dosedaj jiič novega.
Bolgarsko uradno poročile.
SOFIJA, 16. (Kor.) Macedonska fronta:
V bitoljski nižini je napadel sovražnik po včerajšnjih brezuspešnih napadih s slabimi pehotnimi silami, ki jih je odbil že naš ogenj. V kolenu Černe se le nadaljeval srditi boj ves dan. S protinapadom so vrgle naše čete sovražnika, ki se mu je posrečilo zasesti višino 1212 severno Ce-gela, zopet nazaj. Na mogleniški fronti smo odbili lahke napade sovražnika. Na obeh straneh Vardaria slab topovski ogenj. Dva poizkusa sovražnika, da bi napadel naše prednje postojanke jugozapadno D oj rana, sta se izjalovila. Na vznožju Belašice planine in na fronti ob Strumi običajna kanonada. Ob obrežju Egej-skega morja mir. — Romunska fronta: Nič važnega. _______
S&vraina uradna poročila.
Italijansko uradno poročilo.
15. novembra. — Na trentinski fronti topovsko delovanje in neprestano sovražno gibanje v pasu med dolino Adiže in izvirom doline Asse. Na julijski fronti posamezne topovske akcije ob gornji in dolnji Soči. Na višini Sv. Marka vzhodno Gorice je sovražnik napadel ob jutranjem svitu dne 14. t. m. s tremi bataljoni, ki jih je podpiral topovski ogenj, vzboček naše črte v zvezi s takozvano »hišo dveh sntrek«. Sedem zaporednih srditih napadov so odbile naše čete s težkimi izgubami za sovražnika. Nato je bombardiral sovražnik s številnimi topovi vseh kalibrov postojanko, katere eksponirane jarke so naši popoldne opustili. Na Krasu smo z malimi sunki zopet popravili nekatere kose naše fronte in napravili ujetnike. V noči 14. t. m. so vrgla sovražna letala veliko število bomb na Oglej; dva vojaka sta bila ubita in več žensk in otrok ranjenih. V povračilo so napadla naša brodovja takoj sovražno letališče na Prošeku in tržaške pomole in jili bombardirala z vidnim ugodnim uspehom. Sovražna letala so vrgla par bomb na Gorico in nekatere kraje ob dolnji Soči, ne da bi povzročila škodo ali človeške žrtve.
Rusko uradno poročilo.
14.	novembra. — V ozemlju Upnice dolne in Svisteinikov ob Narajovki poizvedovalne akcije in zelo močen topovski ogenj. V Gozdnih Karpatih so bili napadi sovražnika v ozemlju Javornika in južno Pnjevnjevske gore odbiti. — Romunska fronta: V dolinah rek Trotuz, Oltoz in Tirgului so bili sovražni napadi odbiti. V dolini Alute se je sovražniku s trdovratnimi napadi posrečilo potisniti Romune nazaj. V dolini Sila se je sovražnik polastil vasi Rumbesti. — Fronta v Dobrudži: Položaj je neizpremenjen.
Romunsko uradno poročilo.
15.	novembra. — Severna in severoza-padna fronta: Na zapadni meji Moldave do Slaniške in Oitoške doline smo zasledovali sovražnika preko mej. Ujeli smo 180 mož in uplenili eno strojno puško. Od doline Putne do Predeluza nobene izpremembe. V dolini Prahove slabo topovsko delovanje. V ozemlju Dragoslavele je sovražnik s pomočjo težkih topov napadel vnovič, a je bil povsod odbit. Naše čete so obdržale postojanko. V dolini Alute je dobil sovražnik ojačenja in nas prisilil, da smo se nekoliko umaknili proti ^alastru-culu in Brezoiulu. V dolini Jiu je sovražnik srdito nadaljeval napad. Kljub vsem protinapadom so bile naše čete prisiljene, da so se umaknile na drugo obrambno črto. Ob Cerni nič novega. — Južna fronta: Ob Donavi ob vsej reki obojestranski pehotni in topovski ogenj. V Dobrudži smo zasedli vas Banaščič ob Donavi in napredovali na vsej fronti. V obeh zadnjih dneh je razvijal sovražnik znova posebno delovanje. Sovražna letala so plula nad Turnu Margarele in Zimnioo in ozemljem pri Giurgiu, Tulcea, Campo-lung, Sinaia in Roman in so metala bombe, ki so povzročile tudi škodo. Metala so dalje bombe na glavno mesto in okolico in ubila in ranila mirne prebivalce, predvsem ženske in otroke. Pri tej priliki so vrgla tudi veliko število bomb nad palačo, kier stanuje kraljica s princi. Vendar pa so ti po smrti princa Mircea grad zopet za-
pustili. Posebno včeraj so letali sovražni letalci nad manjšimi mesti in vasmi. Spustili so se tako nizko, da so zasledovali s strojnimi puškami mirno prebivalstvo, ki je bilo na cestah ali na poljih.
HINDENBURGOVO PISMO DRŽAVNEMU KANCELARJU.
BEROLIN, 15. (Kor.) »Lokalanzeiger« objavlja sledeče pismo Hindenburga državnemu kancelarju: »Vaši ekscelenci je znano, kako ogromne naloge zahteva vojna industrija za zmagovit izid vojne. Rešitev delavskega vprašanja je pri tem odločilna iu sicer ne samo glede cilja delavcev, ampak predvsem tudi glede industrijske delazinožnosti. Na občudovanja vreden način je vojno prehranjevalni urad posvetil prehranjevanju delavcev v vojni industriji posebno pozornost Ker pa je prehranjevalni urad zamogel le malo vplivati na izvedbo odredbe, je potrebno edinstveno skupno sodelovanje deželnih osrednjih oblasti in tem podrejenih upravnih in občinskih oblasti. Zdi se mi, da v krogih teh oblasti ne razumejo dovoli, da gre za biti ali nebiti našega naroda in države. Nemogoče je, da ostane naše delavstvo trajno delazmožno, ako se ne posreči, pridobiti zanjo zadostno in pravično razdeljeno množino maščobe. Tako iz premogovnikov v ruhrskem okolišu in Siegerlandu, kakor tudi iz drugih industrijskih okrožij se mi poroča, da se še vedno ni posrečilo doseči zadostne, pravične razdelitve masti. V Siegerlandu je bila baje že več mesecev na razpolago le čisto majhna količina masti. O teh stvareh menda čisto gospodarska ozemlja Nemčije in vodilni možje našega gospodarstva niso zadostno poučeni. Naloga gospodarstva obstoja ne samo v stopnjevanju produkcije, ampak tudi v tem, da se produkte, posebno inast, v največji meri spravi prostovoljno v promet. Z državnim pritiskom se glasom izkušenj doseže le malo, pač pa pričakujem uspeha od obsežne, velikopotezne propagande voditeljev gospodarstva v korist prehranjevanju delavcev vojne industrije. Vse državno urejanje porabe mora biti brez pomena, ako ni razumnega prostovoljnega sodelovanja vseh slojev prebivalstva v mestu m na deželi in ako ni vsak Nemec prepričan o tem, da je to sodelovanje ravnotako domoljubna dolžnost, kakor žrtvovanje življenja na bojišču. Prosim Vašo ekscelenco nujno, da opozorite vse zvezne vlade in upravne in občinske oblasti na resnost položaja in jih pozovete, naj delajo za zadostno prehrano delavcev vojne industrije, naj združijo močne osebnosti vseh strank kot voditelje domače armade k skupnemu delovanju; fu-ror teutonicus naj deluje v domovini pri kmetu, kakor pri industrijskem delavcu in meščanu. Iinain vtis, da so najboljša volja in dejanja naših neprekosljlvo sposobnih uradnikov onemogla vsled prizadevanj, da se pri dolgotrajnih posvetovanjih ugodi pomislekom vseh vrst. Neodločnost je posledica! Vaša ekscelenca naj ne iz-pregleda v tem skrite nevarnosti. Narod hoče imeti krepke, odločne uradnike, potem bo tudi sam močen in pripravljen, da se sprijazni z marsikako nepripravno odredbo.« Državni kancelar je v lastnoročnem pismu zveznim vladam popolnoma odobril ta Hindenburgova izvajanja, ki pomenijo zelo resen apel na čute dolžnosti upravnih oblasti kakor tudi celokupnega gospodarstva. ____
Duma In poljsko vprašanje.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Zopetni otvoritvi zasedanja dume je prisostvoval ves diplomatični zbor. Predsednik Rodzjanko je imel govor, v katerem ie med drugim izvajal: Sovražnik ie že pobit, a se v obupni ogorčenosti še vedno upira in je prepričan o svojem porazu. Govornik je poživljal v tem trenotku, ko se pripravlja zmaga, k še večjim naporom, da se velika stvar osvoboditve sveta ugodno posreči. Predsednik je predlagal dumi, da naj iskreno pozdravi novega romunskega zaveznika. Poslanci so vzklikali živahno romunskemu poslaniku in priredili ovacije tudi zastopnikom zveznih držav. Nato je Rodzianko nadaljeval: Rusija ne bo izdala svojih zaveznikov in bo z ogorčenjem zavrniia vsako misel na separatni mir. Posl. Šidlovski ie prečital imenom naprednega bloka sledečo izjavo: »Duma naj te dni potrdi željo, da naj se nadaljuje vojna do srečnega izida in da je drugačna rešitev nemogoča.* Oovornik ie izjavil končno, da Rusija trdno zaupa svojim zaveznikom, posebno veliki Angliji in je pozdravil poljski narod, ki dobi svobodo le v ozkih zvezah z aliiranci.
PETROGRAD. 15. (Kor.) Ob otvoritvi dume je voditelj poljske parlamentarne skupine, Garusievič, prečital izjavo, v kateri je rečeno: V trenotku, ko je vojna še v polnem teku, ste imeli nemški vlasti predrznost, da ste usodo ne samo Poljske, ampak vse srednje Evrope odločili v naprej kar na svojo pest. Od Nemcev ustanovljeno Poljsko kraljestvo bo v mnogih ozirih odvisno od nemških vlasti. Poljski narod ne bo pritrdil tej nemški rešitvi vprašanja, ki nasprotuje vsem njegovim
stremljenjem. Prosvedujmo krepko proti temu! Bil je Nemec, ki se je poganjal za delitev Poljske, ter je Nemec, ki skuša preprečiti zgodovinsko potrebo združenja Poljakov. Posledice nemškega postopanja groze, da popačijo pravo voijo poljskega naroda. To postopanje gre oči vidno za tem, da povzroči spor med Poljaki in Rusijo ter njenimi zaveznicami, da v očeh civilizovanega sveta opraviči svoje nezaslišano dekretiranje. — »Gotovi smo«, je zaključil Garusievič, »da v tem tragičnem položaju poljski narod ni zapuščen, da postopanje nemških cesarstev ne bo ostalo brez posledic in da se bo poljsko vprašanje rešilo v svoji celoti.«
(Prip. Gre očividno za naročeno delo ruske vlade, ki je bo poljski narod znal oceniti po zaslugi. Ako poljski poslanci ne bi bili zavzeli takega stališča, bi bili pač že na poti v Sibirijo.)
Ruski državni svet.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Ruski državni svet je zopet pričel svoja posvetovanja, ki jih je otvoril predsednik Golubev z govorom, v katerem je naglasa!, da se morajo vse misli naroda in vsa njegova prizadevanja pečati z narodno obrambo. Član državnega sveta Šebeko je prečital izjavo k poljskemu vprašanju, v kateri pravi, da ponujajo krvave roke starodavni Poljski sedaj napačno neodvisnost. Toda poljski narod se ne bo dal premotiti po nevredni i^ri. Poljsko vprašanje bo rešeno po Rusiji in njenih zaveznikih. Šče-glevitov je imenom desnice zbornice izjavil, da ni besed za izraženje ogorčenja, ki jih občuti vsakdo pri pogledu bridke izkušnje, ki jo nalaga Poljski grozoviti, vse svetosti uničujoči sovražnik. V teh dneh izkušnje mora vitežki poziv, ki ga je izdal generalissimus na ukaz carja dne 14. avgusta 1914 na Poljake, zopet vzplamteti v srcih vseh Poljakov, ki se nahajajo v sovražnem taboru. Takrat je zadomel prvi pravi klic, ki je poživljal Poljake, da naj se zrdužijo pod žezlom ruskega carja. Dogodki prvega vojnega leta so onemogočili organizacijo Rusko-Poljske. Kljub temu je dobila Poljska na ukaz carja samoupravo občin. Poljaki naj se rešijo vsake sumnje, da je bilo njihovo vstajenje namenoma zavlačevano. Avstro-nemška proklamacija neodvisnosti Poljske je za Poljake pot v grob, pot, ki bi jo morali napraviti še po potokih krvi. Njihova sreča je v rokah Rusije kot rodnega branitelja Slovanov. Rešitev poljskega vprašanja je odvisna le od velikodušne dobrote ruskega carja. Drugi govorniki so se izrazili v podobnem smislu. Koncem seje je minister za notranje zadeve, Protopopov, podal izjavo vlade napram govorom, tičočim se poljskega vprašanja.
Ruski protest proti ustanovitvi Poljske.
HAAG. 16. (Kor.) Glasom večernih listov imajo ruski diplomatični zastopniki ukaz, da notificirajo protest Rusije proti ustanovitvi poljskega kraljestva. Ruska vlada konstatira ničnost tozadevne proklamacije, nadaljno pripadnost poljskih provinc ruski državi in nadaljni obstoj prisege prebivalstva ruskemu carju.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Diplomatič-nim zastopnikom Rusije je bilo naročeno, da vladam, pri katerih so poverjeni, izro-če naslednji protest: »Moja vlada mi naroča, da naslednje naznanim Vaši ekscelenci: Prezirajoč mednarodno pravo, so avstro-ogrske in nemške vojaške oblasti v Varšavi in Lublinu ravnokar izdale proglas, iK) katerem naj bi rusko-poljske province v bodoče tvorile posebno državo. Ruska vlada protestira proti temu činu, ki pomenja novo kršitev mednarodnih pogodb, ki ste jih bili Nemčija in Avstro-Ogrska slovesno potrdili s svojo prisego, ter ga proglaša ničevim. Ugotavljam, da province kraljestva Poljskega niso prenehale biti sestaven del ruske države in da so njihovi prebivalci vezani s prisego zvestobe, ki so jo prisegli carju mojemu vzviše nem u gospodu.«
KOPENHAGEN. 16. (Kor.) Z ozirom na nove razmere na Poljskem je ruski ministrski predsednik Sturmer konferiral z angleškim in francoskim veleposlanikom nad eno uro. Po konferenci se je angleški veleposlanik izrazil napram nekemu žur-nalistu, da je Nemčija poceni ponudila Poljakom malo kraljestvo. Na vprašanje žur-mJista, ali so Poljaki sami zadovoljni s tenu ie odgovoril veleposlanik, da po njegovem mnenju to ne odgovarja dejstvu.
t HENRIK SIENKIEVVICZ.
BERN, 16. (Kor.) Kakor poroča »Bund«, Je včeraj zvečer v Veveyu umrl za srčnim mrtvoudom slavni poljski pisatelj Henrik SIenkiewicz.
Henrik Sienkiewicz, psevd. Litvos, se je rodil 1. 1S46 v Woli Okrzejski na Ru-sko-Poljskem. Študiral je v Varšavi, nakar je dalje časa potoval po Ameriki in Afriki. Ze njegove prve novele in slike so vsled realističnega orisa, posebno narodnih tipov in potem vsled izrazitega in pravega čustva vzbudile splošno pozornost; toda kmalu je posvetil svoje moči preteklosti in ustvaril veliki poljski zgodovinski roman, trilogijo »Z ognjem in mečem«, »Potop« in *Pan Woidijewski«. Vsi ti ro-
mani opisujejo dobo kozaških in švedskiti bojev in zavzetje Kamienca po Turkih (1648—1872). Po kratkem odmoru je izdal Sienkiewicz svoj najznamenitejši psihološki roman »Brez dogme«. Rodbinski roman »Rodbina Polaneških« je istotako splošno znan med Slovenci. Mednarodno pa je zaslovel Sienkie\vicz posebno s slavnim krščanskim romanom iz Nerono*-ve dobe *Quo vadiš«. Sienkievvtczeva dela so prestavljena v vse kulturne evropske jezike. Naj omenimo še, da jc dobil ta slavni poljski pisatelj pred leti tudi No-blovo pisateljsko nagrado.
t Veleposlanik Tschirsky.
DUNAJ, 16. (Kor.) Korespondenca Wit-helm poroča: Ministrski predsednik dr. Koerber se je še včeraj zvečer zglasil .v poslopju nemškega veleposlaništva, da izrazi sožalje avstrijske vlade povodom smrti nemškega veleposlanika pl. Tschir-skega.
DUNAJ, 16. (Kor.) Še včeraj v poznt večerni uri je bilo truplo veleposlanika Tschirskega prepeljano iz sanatorija Lo\v v poslaniško poslopje, kamor je prispel sprevod ob 11 ponoči. Vsi gospodje veleposlaništva in osobje so pričakovali krsto in jo spremili do mrtvaškega odra, kjer so obstali globoko ginjeni.
DUNAJ, 16. (Kor.) Cesar Viljem jc poslal vdovi Tschirskega sožalno brzojavko, v kateri izraža iskreno sožalje in izjavlja, da je zgubil s pokojnikom zvesto vdanega prijatelja in služabnika svoje hiše, ki se je z največjo vdanostjo posvetil vedno stavljenim mu nalogam, in ki mu ohrani vedno hvaležen spomin.
CESARJEVA BOLEZEN.
DUNAJ. 17. (Kor.) \Vilhelmova kore-siKMidenca javlja: Ostanek katarja se kakor pri prejšnjih enakih kataraHčnih afek-cijali, trdovratno vzdržuje, kar pa nikakor ne vpliva na običajno delovanje cesarjevo. Cesar je danes sprejel kneginjo Elizabeto \Vindischgraetz, prvega dvornega mojstra kneza Montennovo, generalna ad-jutanta, generalna polkovnika Paara in Bolfrasa in ogrskega deželnobrarnbnega ministra, generalnega polkovnika Hazaja.
VVILSONOVA AKCIJA V PRILOG MIRU.
AMSTERDAM. 15. (Kor.) »Financial Times« poročajo iz Ne\v Yorka, da za notiranje kurzov na borzi vpliva zelo vest, da ukrene V/ilson v kratkem definitivne korake, da doseže mir. Govori se, da namerava povabiti vse vojskujoče se države, da naj odpošljejo zastopnike h konferenci v \Vashington, kjer bi vse stranke predložile najmanjše zahteve, da se pripravi pot za drugo konferenco, kjer bi se razpravljalo o pravnih mirovnih pogojih. \Vilson baje ne misli predlagati premirje.
LONDON, 15. (Kor.) »Daily Telcgraph« poroča iz Newyorka: \Vashingtonski ker-respondent ne\vyorške »Evening Postx javlja svojemu listu, da bo zamogel pričeti Wilson v par mesecih, mogoče že tekom zime, s svojo mirovno akcijo. »Ne\vyork Tribune« javlja, da se pristaši \Vilsona iskreno trudijo vzbuditi vtis, da se peča Wilson z mirovnimi načrti.
VVilsonov kabinet ostane neizpremenjen.
KOELN, 15. (Kor.) Iz VVashingtona se poroča, da ostane Wiisonov kabinet neizpremenjen, ako bodo hoteli člani ostati v njem.	_
Nov konflikt med Mehiko in Ameriko?
LONDON, 15. (Kor.) »Times« poročajo iz Washingtona: Vsled poročil, da je general Villa v Parrailu umoril več Ameri-kancev, se smatra položaj v Mehiki za zelo resen. Splošno se domneva, da bo potreben oborožen nastop WilsoiK>ve vlade z močnimi silami.
Letalski napad na Kairo.
KAIRO, 13. (Reuter. — Kor.) Pri današnjem zračnem napadu je bilo ubitih 14 oseb, med njimi štirje Evropejci, in 25 ranjenih. med njirni štirje Europejci.
Nemka v Italiji ustreljena zaradi špijonaže.
LUGANO, 15. (Kor.) Italijanski listi javljajo: Neka Nemka, katere soprog je pred italijansko vojno bil veleindustrijalec v Livornu. je hotela zapustiti Italijo. Mejna policija jo je imela na sumu in je baje, ko jo je preiskala, našla pri njej spezijske trdnjavske načrte. Na to so žensko pred nekaj dnevi v Comu ustrelili, (in da je bila ustreljena miss Carell, je bilo nekaj strahovitega.)
»Tiroler Soldatenzeltung« je v svoji 23.
številki, ki je izšla 12. t. m., objavila naslednje nadaljevanje	^	. -
pričetih v
svoji Številki, ki je izšla 8. novembra t. I. pod naslovom »Slovenski irredentizem«. Članek se glasi:
II.
»Obe merodajni slovenski politični stranki ste bili liberalna ali radikalna stranka (v kateri je zmernejšo smer po-
Stran a
»EDINOST41 štev. 31».
V Trstu, dne 17. noi'embra 19In.
nJ reform! pod Beckovim ministrstvom | (izriodreni po vojni) zelo glasno sklicevali
imela politično vodstvo. Poleg teh dveh na to. »Slovenec« je (seveda ko se je leta
Srank druge niso prihajale v poštev.
Iasilo liberalne stranke je bil, kot že mej omenjeno, »Slovenski Narod«, klerikalne pa Slovenec-. Človek ve dovolj, ce se spomni neverjetnih izgredov teh 'dveh listov. Vsekakor pa se mora pripomni da imajo* listi, četudi so glasfla pomičnih strank, navadno neko prosto polje, v katerem morejo uganjati svojo lastno politiko; in v njihovi naravi je, da je jrabljajo v meri poostrenega radikalstva.
1910. stališče župana Hribarja smatralo za omajano in je bil zaokret potreben tudi v interesu stranke) napadal liberalce zaradi srbotilskega stališča, po umoru nadvojvo-de-prestolonaslednika je imel dr. Šusteršič na nekem zborovanju siovenske ljudske stranke oster govor proti Srbiji in ob drugih prilikah ni redkoma svaril v smislu u-rnerjenosti. Tudi trijaHzem, ta prej omenjeni program preorijentacije Avstrije, je teoretično v nasprotju s srbofilskimi
rfdUJjiist; v i»i -1 i	^ii^feci ir.uiumjna. ------------ -	- - .
e se pa pri tem, in to smo vide«, stvar stremljenji, dasiravno je delo za njega ________ s„ ^„„„t,« nrf^nir^iiip v resnici bila oripreea za sr
/aja že do izdajstva države, in stranka _ vedno ne prisili svojega lista, da bi se brzda), potem se more le misliti, da ne smatra tega za zločin.
V resnici veliko vodilnih politikov ni ravnalo drugače kot časopisje. !iribar Jupan ljubljanski in voditelj liberalne stranke, je leta 1910., torej v času. ko srbska in črnogorska politika že zdavnej niste bili nič drugega kot priprava za napad na Avstrijo, poslal kralju Nikoli po-klonitveno brzojavko ob njega kronanju in je dve leti pozneje čestital belgrajskemu županu na srbski zmagi na Kosovem z besedami, da je srečen, da doživlja veliki Slovanski dan, o katerem je sanja! v mladosti.
Ker zgodovina slovanskih narodov (treba je le misliti na postajanje ogromne ruske vlasti) izkazuje vse drugače velike in uspešne dneve, se nanaša ta »veliki dan« naravno salo na upanja Srbov, ki so že tedaj širokoustno oznanjali vsemu svetu, da potem ko bo odpravljena Turška, pride na vrsto Avstrija in da pot preko Kosove-ga vodi v Ljubljano. Dobro se strinja s tem, da je Hribar nekaj tednov pozneje ustanovil neki »Slovanski klub«, ki so ga morale oblasti razpustiti, ko so prišle na to, da je sklenil s srbskimi mesti dogovore, da bi se slovenski zdravniki profesorji in inženirji odpravijalivkraljestvo. — Ta človek je bil tako drzen, da je ponovno najhujše napadal v občinskem svetu in parlamentu vojaštvo in dal proti neprilično državi zvestim ljubljanskim Nemcem po svoji stranki zasnovati krvave izgrede 1. 1908., ki so dali nekemu ruskemu listu (Novoje Vremja) povod za pripombo, da je sedaj treba le še pol leta, da se Nemci odrinejo od Adrije. Če se posreči to, potem je iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Bosne v malo desetletjih ustvarjena Lombardija. ki je godna za odpad. — Danes je konfiniraij in interniran, ko že leta 1910. vlada ni potrdila njegove zepetne izvolitve za ljubljanskega župana. Ker pa ni izključeno, da se pri nas zopet pojavi tak Človek v politiki, bo dobro, da se zapomni ta kratki izvleček njegovega delovanja.
Na tak, ničesar se strašeč način kot je nastopal Hribar in marsikateri še radikalnejši, toda podrejen njegov strankm pristaš, ni nastopal noben drug vodilni slovenski politik. Vkljub temu pa nikjer ne manjka dvoumnosti, ki po stanju stvari tudi niso bile več. Klerikalni politiki (in med njimi tudi taki z znanimi imeni) so se tekom balkanske vojne prav tako zavzemali za Srbijo, kot voditelji liberalnih Slovencev ; z vseh strani so skušali Srbom izkazovati ljubezen in jih podpirati. Neki klerikalni voditelj na nekem strankarskem zborovanju na Jesenicah je zahteval, da se »zmagovito prodiranje balkanskih Slovanov« ne sme zadrževati, fc nastopal za pripustitev Srbije k morju in jo je tako izpodbuial k trdovratnosti v zahtevi, ki bi bila že tedaj pomenjaia vojno za Avstrijo. Isto je storil neki drug klerikalni voditelj v delegacijah. Da, še meseca marca leta 1914. je imel eden teh voditeljev pred jugoslovanskimi delavci govor, v katerem je skuša! delat? razpoloženje za entento, dočim je drugi celo dva meseca pozneje govoril v istem smislu! Odločilna razlika Je, kedaj se dogaja kaj takega; izražanje želja o smeri, ki naj jo krene politika napram inozemstvu v globokem miru je nekaj Čisto drugega, kot pa v časih največje napetosti zagotavljati sovražne vnanje drŽave, da morejo v notranjosti monarhije računati na soglaSanje. Tako izkušeni politiki nc delajo kaj takega rz netaktnosti in ne da bi preudarili, kako so morale njihove besede učinkovati zunaj Avstrije!
Radikale! so se večinoma ponašali s svojim srbskim mišljenjem; klerikalci vsekakor nikdar. Ce pravi klerikalni poslanec dr. Krek n. pr. »____ S slovenskim jezikom pridete do Črnega morja! Ena kri, en jezik, ena dežela!« in bi moral odgovarjati za to, bi brezpogojno izjavil takoj, da ni mislil nič drugega, kot je dejal celo deželni glavar dr. Šusteršič: ... Stremeti moramo po trijaiizmu, t. j. po tem, da stopi zra\ en Avstrije in Ogrske še tretji enakopraven činitelj, . _ pod žezlom habsburške dinastije.« In če bi deželni glavar dr. Susteršič kedaj mogel reči kaj podobnega k temu, kar smo citirali po ur. Kreku, bi se zopet mogel sklicevati na druge besede dr. Kreka, ki so tako pod br.e, kot besede dr. Šusteršiča, na katere se je skliceval dr. Krek. Na drugi strani bližnje meje pa ni bilo govora o jugoslovanski državi pod habsburškim vodstvom, temveč o Veliki Srbiji, ki je hotela jugoslovanske dele Avstro - Ogrske pritegniti k sebi, kakor hitro bi se bila čutila dovoli močna za to. Kljub ter.iu pa se je storilo vse, da bi se ojačiia Srbija, da bi se njeno > zmagovito prodiranje« obvarovalo vmešavanj in Avstrija v tem oslabila z obstrukcijo, preprečenjem vojaških predlog in z.ii.smavaim v notranjosti; če se je to tudi matralo za trijaiizem, — mi ne
smatramo.	.	.
Ne trdimo, da se je godilo to z jasno /.o voljo Nikakor nočemo zamolčan, da, hoteli bi bo sodba pravilna, celo poudarit? ik 50 se klerikalna stranka m njem
uresničenje v resnici bila priprega za sr-bofilsko stremljenje. Da se vidi to v pravi luči, se mora slovenska politika premofri-vati v zvezi s slovanskim kulturnim gibanjem.«
Božič o čolnih bolnišnicah.
Usoda je določila, da bodo narodi Avstrije že tretjič praznovali božič, lepi praznik miru v vojnem hrupu. S tožno skrbjo se mude naše misli pri naših vrlih bratih, ki so v za silo opremljenih vojnlli bolnišnicah prikovani na bolniško postelj in ravno na sveti večer, ko se rodbina zbere v ljubem domačem krogu, še# bolj težko pogrešajo domače oskrbe. Rdeči križ hoče zato vsakega posameznika razveseliti z majhnim božičnim darom in mu tako vsaj za kratek čas izbrisati iz spomina pretrpljene nezgode.
Ker ogromne naloge vojne stavijo tako velike zahteve na finančna sredstva Avstrijske družbe Rdečega križa, da za nameravana božična darila ni na razpolago dovolj sredstev, se družbeno vodstvo o-brača na vse z iskreno prošnjo, da bi ta camen Rdečega križa po svojih močeh podpirali z denarnimi darovi.
Vsakdo naj bi se s podpisanjem te akcije deloma oddolžil ranjenim bojevnikom^ saj smo vsi dolžni toliko hvaležnosti junaškim sinom Avstrije.
Denarni darovi naj se naslove zveznemu vodstvu Avstrijske družbe Rdečega križa. Dunaj I., Milchgasse 1.
Dunaj, 14. novembra 1916.
Zvezno predsedništvo Avstrijske družbe Rdečega križa._
Poziv.
podpisujte 5. uojno posojilo!
Vnovič se država obrača do državljanov s pozivom, naj ji stavijo na razpolago svojo finančno moč, da se na vseh frontah u-spešni boj preti sedaj pomnoženemu številu njenih sovražnikov dovede do konca.
Kdor počeše 5. vojno posojilo, okrepi državno moč in s tem gotovo pripomore, da se vojna prej srečno dokonča.
Tudi z osebnega stališča stori nekaj koristnega, ker s tem nabavi papir, ki mu ob prvovrstni varnosti nudi redko visoke o-bresti.
Zato podpisovalci 5. vojnega posojila ne izpolnijo samo patrljotične dolžnosti, nego si tudi zagotovijo zelo ugodno naložitev ka pitala, ki jim bo sedaj kakor posebno tudi pozneje v času miru v največjo korist.
Z zaupanjem se torej zanašata, da se prebivalstvo Primorja, ki je že pokazalo toliko razumevanja za prejšnja posojila, tudi tega prav živo udeleži.
Naj noben prebivalec tega mejnega o-zemlja ne pozabi, da pred vsem varuje lastni dom in lastno blaginjo, če da državi to, kar ona potrebuje, da vojno zmagonosno dGkonča.
Torej naj povsod, v mestih in po vaseh, vsakdo po svoji moči podpiše 5. vojno posojilo! Tudi najmanjši podpisani znesek bo dobro došel in bo prispeval k dosegi vzvišenega cifia. Trst, meseca novembra 1916. C. kr. namestnik: Dr. baron FRIE5-SKENE 1. r.
Domaže wastl
Češko - budjeviška restavracija (Bosškova uzorna češka gostilna v Trsta) se nahaja v ul'sl delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte; Slovenska postrežba in slovenski jedilni li&iL
:: MALI OGLASI::
□□
m rai«ajyo po 4 atol. besedo. Maitoo tiskan« besede te ra*u- j LJ najo enkrat red. — Najmanjša 1 : pristojbina mnaia 40 atotink. .
□□
MffJVIlNnfHVH slavnemu občinstvu, da sem nužnu21 JUDI prevzel hlev v ulici Fabio Se rero št. 4 (Stari senen trg). Hlev ie na razpolago vsakemu. Priporoča se Vinko Živec. 743
Via
žeJe/nino, kovino, volno, bombaž in rab\jen papir po primerni ceni. Olmo II. M:col.	742
DDtrnfofDOP 0,j?Te\ bylAkoTe iD ^oholore
rCIIUIBJCVCf sode plaćam po visoki ceni..— Kure t, Scttefontane 1.	744
FOtOtHf
vtev. 10.
Anton Jer ki 6 posluje zopet v svojata ateljeju t Trstu. Via delle Poste
24«*
Ho debelo somo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, rasni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, •lsktrifine srstiljke, baterij«, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado* žlice, razua rezila, robei, mrežiee sa brk«, pletenine, srajco, spodnje hlače, ogledala.
NfffteAffffl J6 več kvintalcv čokoladinega na-' nupruuaj domestba „Maršner" in 5 vagonov
dalmatinskega vina. Naslov pove laser
Edinosti.
oddelek
(O
MnHotograflčni atelje
Trst. ulica del Rivo št 42 (pritlKje) Trst
• j Izvršuje vsako fotografih no delo I i kakor tudi razglede, posnetke. J notranjost lokalov, porcelanaste ♦♦♦♦i plošče za vsako v rs t. spomenike. tttl* POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKI FOTOGRAFIJ« m Radi udobnosti gusp. naročnikov sprejema naročbe in jih iz-vršuje na domu, ev. tudi znnaj mesta po najzmernej3ih cenah.
BI i
Trst, ui. del M štev. 42
ustnike, razne glavnike^ zaponke .Patent Knopfe" in drugo prodaja J4JLJSVj. ulica & Nleolo »te v. 19	2«
1*1?a vsake vrste kupuje prva alovecska trgu-irUfUje Tina, Jakob Margon. Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.!	722
mlina ■■■■■■■■■■■■■■■■amumm
lete U
Trst - Via Stadion 10 - Trst
| Odprt od 8*2 zvečer naprej
I ceno: i.orste K Z. H. vrste Ki.
■■■■■■■BHBEaBHBaBaiaBBBMUHI
S
Lepo fiariLoniko za vojake v boju ie
poslala gospa Antonija Slavlkova 17. peš-polku. Dbbil jo je oddelek pijonirjev. Fantje se uajprisrčnejše zahvaljujejo gospej, ki jo jim je poklonila, kakor vsem, ki so prispevali za njo. Ne samo, da imajo lepo zabavo, hvaležni so tudi za skrb onih, ki se jih spominjajo in jim tako lajšajo težko službo, ki so jo dolžni svoji domovini.
Potres. Pomorska opaezovalnica, v Trstu je zabeležila včeraj zjutraj slaboten potres, čigar središče je bilo oddaljeno približno 500 kni. Začetek potresa je bil ob 7 uri 36 min. 15 sek., največje gibanje tal 0'015 mm ob T37., konec potresa ob T49 zjutraj.
Mestna zastavljalnica. V soboto, 18. t. m., se bodo od dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca decembra 1. 1$14. pa bele listke serije 136 in sicer od št 79.801 do štev. b2.400. — Isti dan popoldne od 3% do 7 se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca decembra leta 1915. na rdeče listke serije 138, bi sicer od štev. 219.101 do št. 220.400.
Milim li
Ljubljana, Prešernoua ulica šf. 3.
Največja slovenska
hranilnica
Koncemleta 1915 j« imela vlog.....K 48,500.000
Rezervnega zaklada.........* 1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
prosimo slovenskih, hrvatskih IN čeških knjig za naše ranjene IN BOLNE junake ter za one v okopih. - postjejo naj se v - - narodni dom v trstu - -
Povodom obletnice nastopa vlade Njegovega Veličanstva se vrši 2. decembra v stolni cerkvi pri Sv. Justu slovesna služba božja s Tedeumom.
Namestnik baron Fries-Skene se je s svojega službenega potovanja na Dunaj včeraj povrnil v Trst.
Inicua ulic v Istri. Da počaste zapoved-nika vojske na Soči, gospoda generalnega polkovnika Svetozarja Boroevića pl. Bojne, so istrske občine Baška, Materija, Kastav in Punat imenovale po njem po eno ulico, a občina Volosko - Opatija trg na sedežu občine. Na sporočilo o tem je gosp. .	o. — generalni polkovnik odgovoril s sledečim
jugoslovanska država pismom predsedniku deželne upravne ko-~ " misije Istre, dvornemu svet. Lasciacu: Vaše blagorodje zahvaljujem najprisrčne-je nit dobrotnem sporočilu o počaščen ju, izkazanem od nekoliko istrskih občin vojski na Soci, ter Vas prosim, da rzvohte izročiti občinskim zastopom mojo najiskre-nej*> zahvalo za njihovo pairijotično čut-stvovanje Boroević, g. p. i r.
DAROVI.
Darovi, došli cesar, komisarju. Tvrdka
Fonda 6t Comisso K 40 in omizje »Feuchte £cke» v hotelu Volpich K 30 za vdove in sirote padlih vojakov. Alojzij vitez pl. Bernetich-Tommasini in soproga K 30 v korist organizaciji oskrbnic vodniških sirot. Vodstvo siovenske mestne ljudske šole v Rojanu K 30 36, nabranih med učenci tekom meseca oktobra, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico v korist organizaciji oskrbnic vojniških sirot. Dr. Rihard Tevlni K 20 in tvrdka rratelh Pemma K 20 v korist zdravniške postaje. Julij Greger in soproga Bronija Greger K 30 za vdove in sirote padlih Tržačanov, Fani M. Rodocanachi K 30, za vdovo in sirote padlih vojakov. Karel M. Canius in Klara Canius iz Poreča K 30 za Rdeči križ.
brez odbitka. Hranilnica je pnpilan&o varaa
in stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5 */4 °/0 obrestim in proti najmanj 1 °/0 oziroma s/4 % odplačevanju na dolg.
Danes dan prodale
M, WEISS
tors© 7—9
V štiridesetletno 5 'I* % mm®rt. driivne posoiiid
i K 92 netto o^ K S9*— nsm, naprej 2) 1. lunUa 1922. plačljive državne zakladnice
& K 96.— netto sprejema
Žlvnostenska banka pedr. v
Via Ponterosso 7 in Via Har. Ter. 20 v lastni palači
Tozadevna pojasnila se di|@