PESMI Tone Kuntner RESNICA (ti si moja sekira in ti si moj angel Daruh) Joj, če si lačen, si čisto drugačen in čisto drugače gledaš na svet. Ti imaš prav. Tvoja misel je zdrava in prava je borba, ki jo bojuješ. V PREDMESTJU V predmestju so stare črne barake. Po prašnih cestah prideš v predmestje. Ko se v predmestju dani, odhajajo matere in očetje z doma. Otroci še spijo in sanjajo še o božični potici.-------- 1183 Potem jedo riž, ki že od zjutraj stoji v pečnici. In ko se v predmestju noči, se vračajo tihi in polni ljubezni. Tam, pravijo, da je veliko ljubezni in da je kruh presveta stvar. UDARIL SI Udaril si kot da si kravo prodal in vem, saj ne boš priznal, bilo ti je strašno hudo pri srcu. Naš dom je bil lep, pod hribom, med jablanami in naša pšenica je bila lepa. Takrat si nam rekel: da vam bo lepše, otroci. Okoli, okoli je cvetel osat. Zdaj vem: nisi se bal socializma, bal si se vetra z državnih njiv. GORICA Gorica je tvoje življenje, blatno in žalostno kakor po toči, je tvoja tolažba in tvoje upanje 1184 In kolneš in moliš in z upanjem komaj odplačaš svoj davek, v kleti ti le še tolažba ostane. STOPr V BRAZDO Stopi v brazdo bos, ko so te ceste izmučile in ljudje. ko si že večkrat preklel ljubi svet, ko si šel zopet ljubezni iskat in si še komaj prišel do reke. Stopi v brazdo bos, kot če si stopil za plugom očetovim. JE FANT Je fant plaho ptico ujel in ji povedal ljubezen in ji povedal ljubezen: ljubim te, ljubiš me, jaz sem tvoja svoboda. In jo je spustil v svet. Je ptica čez hribe zletela, daleč čez hribe zletela, bog ve če pride nazaj. 1185 OJ DUŠA PESNIŠKA Naše gorice so ilovnaie, oj ilovnate In zlata je kapljica z naših goric, oj duša pesniška, zlata in čista. I Doma bi ostal, da nisi se bal dedine svojih očetov, težke in stokrat preklete dedine. Tako bi spoznal, da je življenje vredno živeti, četudi za kos rženega kruha. Do trde noči bi oral in kosil, sekal in vozil do trde noči. Potem bi še stopil k živini, v hlev ali pa v kleti pretakal pijačo-------- ali bi vozil v zadrugi traktor. Pa nisi ostal, svoj svet si izdal in svoje ljudi in pravijo ti: velika živina. 11 Iz zemlje bi rasel tvoj svet, trden in zdrav in resničen in rože bi cvele in rože bi cvele. Pa bi nabral jih, pa bi razdal jih kot svojo ljubezen dekletu, mami, očetu, 1186 bratu in sestram, vsem, ki te imajo radi, vsem, ki jih imaš rad ali popotniku daleč na cesti. Saj rože so kakor lepa beseda, rože so kakor odprto srce. III In bil bi močan, oj močan in ne bi čakal obljubljeni dan enakosti in svobode in ne bi pisal žalostnih pesmi in jalovih člankov v časopis. Kadar bi šlo za pravico, bi udaril s pestjo ali s krampom in ne bi bil sam. Imel bi veliko, veliko prijateljev. 7*5* 1187