Primorski dnevnik SREDA, 17. FEBRUARJA 2016 št. 39 (21.579) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD ® ^M orimorski snort 3 primorskijport —postani naš sledilec DEŽELA - Na 3. strani Zadružne banke v FJK z 8,8 milijardami € Podatki spletnega glasila L'Italia Cooperativa TRST - Na 9. strani STO: oporečniki davkov na sodišču Tristo oseb na seznamu tožilstva GORICA - Na 12. strani Prijeli dva mladeniča s kokainom in nožem Karabinjerji so ju ovadili sodišču TRST - Koncert Battiato in Alice v Rossettiju BEGUNSKA KRIZA - Avstrija na 12 mejnih prehodih ne izključuje pregledovanja potnikov Strožje tudi na Trbižu DUNAJ - Avstrija je uradno potrdila, da bo okrepila nadzor na dvanajstih mejnih prehodih na jugu in vzhodu države. Med temi so tudi Špilj, Gornja Radgona, predor Karavanke, Labot in Pliberk na meji s Slovenijo ter Trbiž in Brenner na meji z Italijo in Reschenpass (Passo Resia) na tromeji z Italijo in Švico. Odločitev, o kateri so razpravljali že vse od izjave, da bo Avstrija omejila število azilantov, ki jih je pripravljena sprejeti na svojem ozemlju, je padla, toda ministrica tudi včeraj ni povedala, kdaj se bo nadzor pravzaprav začel, saj je pritisk na njenih mejah zdaj manjši, iz Italije skoraj ničen. Po poročanju juž-notirolskih medijev pa najnovejši ukrepi avstrijske vlade vključujejo tudi možnost uporabe posebnih enot v primeru nasilnega poskusa prestopanja meje. Na omenjenih mejnih prehodih naj bi torej - če bo potrebno - pregledovali tudi potniški in tovorni cestni in železniški promet. Na 2. strani FJK - Inštitut Ires V FJK v letu 2015 največ zaposlitev za nedoločen čas VIDEM - Po ugotovitvah raziskovalca inštituta Ires Alessandra Russa je Furlanija Julijska krajina lani imela največji porast zaposlovanja za nedoločen čas v Italiji. Število tovrstnih novih zaposlitev se je namreč povečalo za kar 110 odstotkov več kot v letu 2014, medtem ko je italijansko povprečje znašalo 47 odstotkov. Število zaposlitev za nedoločen čas se je v FJK podvojilo: lani jih je bilo 28.569, leta 2014 pa 13.626. Na 3. strani TRST - V okviru izobraževalne ponudbe Na zavodu Žige Zoisa ura zgodovine umetnosti TRST - Melanholija ponedeljkovega deževnega večera je izgledala kot nalašč pričarana za koncert italijanskih kantavtorjev Franca Battiata in Alice v tržaškem gledališču Rossetti. Kantav- torja sta nastopila samostojno, s pesmimi iz lastnega repertoarja, ampak tudi s sklopi skupnih pesmi. Koncert je na poslušalce učinkoval kot skok še zlasti v osemdeseta leta in kot sprehod po originalnem ustvarjanju dveh umetnikov. Na 11. strani Glavnina Slovencev DS za Cosolinija Na 5. strani V Tržiču petnajst 200-evrskih glob Na 12. strani Pogovor z Bloudkovim nagrajencem Renatom Štokljem Na 18. strani Človeška ribica v Postojnski jami izlegla 45 jajčec Na 20. strani GORICA - Število prebivalcev neizprosno upada Goričanov manj kot 35.000 Glede na leto 1970je mesto izgubilo 9000 prebivalcev - Ob nizki rodnosti je vse manj tudi tujih državljanov GORICA - Število prebivalcev goriške občine neizprosno upada že več desetletij. Leta 1970 je imelo mesto 43.918 prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa jih je zavod Istat naštel le 34.844, kar je več kot devet tisoč manj. Osnovni razlog za upadanje prebivalstva tako v Gorici kot v sosednjih krajih je nizka rodnost, upoštevati je seveda treba še vrsto dejavnikov - tudi gospodarsko krizo, ki je bila usodna za številna goriška podjetja. Ker v Gorici ni dela, je v mestu vse manj tudi tujih državljanov. Konec leta 2013 jih je v občini živelo 3321, 31. decembra 2015 pa 3195. Na 12. strani GORIŠKA - Prispevek o migracijskih tokovih Televizija Al Džazira med begunci v Gorici 9771124666007 2 Sreda, 17. februarja 2016 AKTUALNO / AVSTRIJA - Napoved notranje ministrice Nadzor bodo poostrili na dvanajstih mejnih prehodih Špilj, Gornja Radgona, Karavanke, Labot in Pliberk na meji s Slovenijo ter Trbiž in Brenner na meji z Italijo BEGUNSKA KRIZA - Vrh v Bruslju Odločilni dnevi za schengen in EU BRUSELJ - Od danes do petka se bo v Bruslju zvrstil niz sestankov na najvišji ravni s ciljem zagotoviti postopno in usklajeno zaostrovanje nadzora na mejah in zajezitev migracijskega toka v EU. Pred vrhom EU konec tedna bo danes najprej mini balkanski vrh, jutri pa še mini vrh s Turčijo. Prvi cilj unije je postopno in usklajeno zajeziti migracijski tok z zavračanjem oziroma vračanjem nezakonitih migrantov vzdolž balkanske migracijske poti ter v sodelovanju s Turčijo in z odpravo pomanjkljivosti pri nadzoru grške zunanje meje. Drugi cilj je ustrezno porazdeliti begunce med članice unije z uresničevanjem načrta za njihovo premestitev iz Grčije in Italije v druge članice ter s preselitvijo beguncev neposredno iz Turčije. Zaradi težav z zagotavljanjem ustreznega nadzora na grško-turški meji članice unije pozornost vse bolj usmerjajo na drugo frontno črto - mejo med Makedonijo in Grčijo. Večerja pri Tusku Zagotavljanje ustreznega nadzora na meji med Makedonijo in Grčijo bo po pričakovanjih osrednja tema večerje, ki jo danes, na predvečer vrha unije v Bruslju gosti predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Poleg Tuska in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja se je bodo udeležili slovenski premier Miro Cerar, novi hrvaški premier Tiho-mir Oreškovic, srbski predsednik To-mislav Nikolic in makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Po ponedeljkovem sestanku vi-šegrajske četverice, ki so v skupni izjavi med drugim izpostavile načrt B v primeru neuspeha pri zagotavljanju nadzora na turško-grški meji, se krepi bojazen pred zaprtjem meje med Makedonijo in Grčijo z makedonske strani. Od Evropske komisije je po neuradnih informacijah pričakovati jasno sporočilo, da je nesprejemljivo, da bi nečlanica sprejemala dvostransko pomoč za zaprtje meje s članico unije, in da mora biti vsakršna pomoč Makedoniji dopolnilna pomoči Grčiji. V Bruslju ob tem svarijo pred «a la carte» branjem Junckerjevega pisma slovenskemu premierju Cerarju, v katerem je ta podprl pobudo za pomoč Makedoniji pri krepitvi nadzora na meji z Grčiji. Problem pri zagotavljanju ustreznega nadzora na meji je trenutno v tem, da evropska agencija za zunanje meje Frontex ne more nameščati osebja v Makedoniji, zato je komisija predlagala spremembo pravil, ki bi omogočila razširitev Frontexovega mandata. Svarilo Hrvaški Države vzdolž balkanske migracijske poti, ki se bodo udeležile večerje pri Tusku, lahko pričakujejo tudi sporočilo, naj še naprej sodelujejo in usklajujejo ukrepanje ter naj izpolnijo dane zaveze, na primer glede sprejemnih zmogljivosti. Zlasti od Hrvaške v Bruslju pričakujejo več. Država ima namreč za zdaj sprejemne zmogljivosti za le 5000 ljudi, kjer lahko prebežniki ostanejo manj kot 24 ur. Poleg tega je v postopku zaradi neustrezne uporabe evropske zbirke prstnih odtisov Eurodac. Hrvaška in Srbija sta po neuradnih navedbah v minulih mesecih pri soočanju z migracijsko krizo posredovali dve popolnoma različni sporočili, pri čemer tista med njima, ki je članica unije, ni bila bolj pripravljena pomagati. Fragmentacija migracijske poti V primeru zapiranja mej vzdolž balkanske migracijske poti se v Bruslju bojijo, da bi vnetljiv Balkan postal parkirišče za prebežnike, pred čimer je že večkrat opozoril evropski komisar za ši-ritvena pogajanja Johannes Hahn. Bojijo se tudi, da bi to povzročilo frag-mentacijo migracijske poti, tako da bi se ta preusmerila, na primer v Albanijo in Italijo. Mini vrh s Turčijo Jutri opoldne bo pred začetkom dvodnevnega vrha EU še mini vrh enajstih članic unije s Turčijo, ki ga bo gostila Avstrija. Pričakuje se udeležba voditeljev Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Luksemburga, Švedske, Finske, Portugalske, Grčije, Francije, Belgije in Slovenije. Skupina držav, ki se je poimenovala koalicija voljnih za sprejem beguncev neposredno iz Turčije, bo razpravljala zlasti o uresničevanju načrta EU in Turčije, ki v zameno za zajezitev migracijskega toka v Evropo predvideva preselitev beguncev neposredno iz Turčije v članice. Evropska komisija je decembra lani predlagala prostovoljno shemo za preselitev beguncev iz Turčije v EU, tako da bi bil sprejem beguncev pogojen z zmanjšanjem migracijskega toka iz Turčije v Evropo. O možnosti preselitve beguncev iz Turčije v unijo je skupina članic, ki se je poimenovala koalicija voljnih, v različnih sestavah razpravljala že pred decembrskim vrhom ter tudi pred vrhom EU in Turčije konec novembra. Brexit Iskanje rešitev v migracijski oziroma begunski krizi bo po pričakovanjih zasenčilo drugo osrednjo temo vrha unije konec tedna v Bruslju - vprašanje članstva Velike Britanije v uniji. Britanski premier David Cameron se intenzivno sestaja z vsemi ključnimi igralci v uniji, da bi konec tedna zapečatili dogovor o britanskih zahtevah za reformo unije, ki naj bi zagotovil obstanek Otoka v uniji. Britanske zahteve se nanašajo na omejitev socialnih pravic nebritanskih delavcev, odnos med članicami z evrom in brez njega, suverenost članic ter krepitev konkurenčnosti in kleščenje birokracije. Petra Miklavc/STA Italijansko-avstrijski mejni prehod Brenner na arhivskem posnetku LIPNICA - Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je včeraj potrdila, da bodo v Avstriji pri sprejemanju migrantov v državo uvedli urne in dnevne kvote in okrepili nadzor na dvanajstih mejnih prehodih na jugu in vzhodu države. Med njimi so tudi Špilj, Gornja Radgona, predor Karavanke, Labot in Pliberk na meji s Slovenijo ter Trbiž in Brenner na meji z Italijo in Reschenpass (Passo Resia) na tromeji z Italijo in Švico. Odločitev, o kateri so razpravljali že vse od izjave, da bo Avstrija omejila število azilantov, ki jih je pripravljena sprejeti na svojem ozemlju, je padla, toda ministrica tudi včeraj ni povedala, kdaj se bo nadzor pravzaprav začel, saj je pritisk na njenih mejah zdaj manjši, iz Italije skoraj ničen. Kaj več naj bi bilo znano danes. Na avstrijski meji s Slovenijo in Italijo naj bi vsekakor obveljal enak sistem, kot velja na meji med Avstrijo in Nemčijo. V ta namen so na mejnem prehodu Šentilj na začetku tega leta začeli postavljati nov sistem nadzora beguncev, ki med drugim vključuje postavitev ograje, strožji nadzor beguncev in strožje pogoje za vstop v Avstrijo. Po poročanju medijev na Južne Tirolskem pa najnovejši ukrepi avstrijske vlade vključujejo tudi možnost uporabe posebnih enot v primeru nasilnega poskusa prestopanja meje. Na omenjenih mejnih prehodih naj bi torej - če bo potrebno - pregledovali tudi potniški in tovorni cestni in železniški promet. »Moramo biti pripravljeni, če pride do spremembe begunske poti. Zato smo se v vladi odločili, da pripravimo poleg Šentilja še dvanajst drugih mejnih prehodov. In če bo potrebno, če bo prišlo do spremembe begunskih tokov, bomo tudi tam uporabili ta nov koncept,« je povedala ministrica Mikl-Leitnerjeva. Na novinarsko vprašanje, ali bodo gradili še več ograj, pa je ministrica odgovorila: »Če bodo nove ograje potrebne, jih bomo zgradili.« »Ne moremo še naprej nositi glavnega bremena begunskih tokov,» je dodal obrambni minister Hans Peter Doskozil, s katerim si je ministrica Mikl-Leitnerje-va v vojašnici v Strassu ogledala prikaz sodelovanja med avstrijsko vojsko in policijo pri soočanju z begunci. Vojaki in policisti so prikazali dva različna scenarija za zaustavitev pritiska beguncev. Avstrijske oblasti so potrdile, da bodo še naprej koordinirano sodelovale z Italijanskimi in slovenskimi oblastmi. Južnotirolski guverner Arno Kom-patscher je pokazal razumevanje za ukrepe, ki bi lahko seveda negativno vplivale na čezmejno sodelovanje s Tirolsko. »Gre za neljube, ampak potrebne začasne ukrepe,« je dejal. (sta), ak) ITALIJA Istospolne zveze: težave z zakonom RIM - Senat bo morda danes razvozlal proceduralne težave, ki zadevajo zakonsko ureditev istospolnih zvez. Za proceduralnimi se skrivajo politični vozli, saj dejansko levosredinska koalicija ne more sama odobriti tega zakona brez pristanka Gibanja 5 zvezd. Nova desna sredina notranjega ministra Angelina Alfana zakona ne bo podprla, v Demokratski stranki pa še niso premostili razhajanj s t.i. katoliško strujo, ki noče, da bi zakon dovoljeval posvojitve otrok s strani istospolnih parov. DOGOVOR Zamrznitev črpanja naftnih zalog D OH A - Energetski velesili Savdska Arabija in Rusija sta se skupaj z Venezuelo in Katarjem na srečanju v Dohi dogovorili za zamrznitev proizvodnje nafte na januarski ravni. To naj bi pripomoglo k zvišanju cene nafte, ki dosega rekordno nizke cene in v končni fazi najbolj škodi prav Rusiji in Savdski Arabiji. Vendar je vprašanje, ali bo ukrep dosegel svoj namen, saj so analitiki mnenja, da bi morali največji proizvajalci dnevno produkcijo ne le zamrzniti, temveč jo znižati. Zato so se po objavi dogovora med ZDA in Savdsko Arabijo cene nafte za sod zvišale le za 50 cenetov. Poleg tega bo dogovor obveljal le, če mu bodo sledili tudi drugi veliki proizvajalci. »Ukrep je namenjen stabilizaciji trga,« je dejal katarski minister za energetiko Mohamed bin Saleh al Sada, ki je srečanje označil za uspešno. Ministri so na njem preučili razmere na trgu in obete za ponudbo ter povpraševanje. Članice Opeca in druge proizvajalke naj bi »intenzivne pogovore začele skoraj takoj«, je še povedal Sada, ki bo vodil pogovore. Za sod nafte je bilo treba julija 2014 odšteti še več kot 100 dolarjev, letos pa so cene padle tudi pod 30 dolarjev za sod. Približno 70-od-stoten upad cen v zadnjem letu in pol pripisujejo preveliki ponudbi nafte na trgu, skromnemu povpraševanju in zaskrbljenosti glede obetov za rast svetovnega gospodarstva. Nov dejavnik v naftni zgodbi je tudi Iran, ki se je po odpravi mednarodnih sankcij, povezanih z njegovim jedrskim programom, vrnil na svetovne trge. Opec je bil deležen kritik, ker ni zmanjšal proizvodnje nafte, ampak jo je dejansko še pospešil. To naj bi bila celo njihova taktika, saj naj bi želeli tako s trga izriniti proizvajalce z velikimi stroški, kot so ZDA, ki črpajo nafto z dragimi tehnologijami, npr. iz bitumenskega peska. Rusijo, ki ni članica Opeca, je padec cen nafte zelo prizadel. Njeno gospodarstvo, ki je v recesiji, je namreč močno odvisno od prodaje ener-gentov. Maronijeva desna roka v zaporu MILAN - Zaradi malverzacij v zdravstvu se je včeraj za zapahi znašel tudi nekdanji senator Severne lige in desna roka predsednika deželnega odbora Lombar-dije Roberta Maronija, 49-letni Fabio Rizzi. Zaradi podkupnin, prirejanja razpisov in drugih malverzacij v škodo bolnikov zlasti na področju dobave v stomatologiji, je bilo aretiranih skupno 21 oseb. Rizzi - po izobrazbi je zdravnik - ni mala riba, temveč »oče« zdravstvene reforme dežele Lombardije, zato je v milanski palači Pirelli prišlo do pravega političnega potresa. Ker je to že drugi škandal v zdravstvu v kratkem času (pred štirimi meseci je bil aretiran podpredsednik deželnega sveta Mario Mantovani, tudi on ligaš), je opozicija zahtevala Maronijev odstop. Ta se je včeraj branil, dejal je, da je razočaran in jezen, da pa obtožnica še ne pomeni, da je Rizzi tudi kriv. Več pogodb za nedoločen čas MILAN - Lani je v Italiji delovno razmerje za nedoločen čas sklenilo 764.000 ljudi več kot leto prej, je potrdila raziskava pokojninskega zavoda INPS. Leta 2014 je bil saldo med številom novih zaposlenih in takih, ki so službo izgubili, celo ne-gativev, namreč zaposlenih je bilo ob koncu leta 52.137 manj. Porast pogodb za nedoločen čas pripisujejo novi zakonodaji na področju dela (jobs act), ki predvideva davčne olajšave za delodajalce. Da je temu tako potrjuje podatek, da so največ novih pogodb sklenili decembra lani (dvakrat več kot novembra), kar povezujejo s takratno napovedjo, da bodo olajšave od leta 2016 manj ugodne. Treba pa je tudi dodati, da gre v 41 odstotkov primerov za delo s skrajšanim urnikom. Zaradi nove zakonodaje se je zmanjšalo število začasnih pogodb, zelo pa je naraslo število vavčerjev, teh je bilo lani skoraj 15 milijonov, to je 66 odstotkov več kot leta 2014. Umrl je Butros Gali NEW YORK - V bolnišnici v Kairu je umrl nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali. Star je bil 93 let. Butros Gali, egiptovski politik in diplomat, je bil šesti generalni sekretar ZN in je svetovno organizacijo vodil med januarjem 1992 in decembrom 1996. Rodil se je v krščanski koptski družini, politično kariero si je začel graditi v času egiptovskega predsednika Anvarja el Sada-ta. Med letoma 1977 in 1991 je zasedal položaj egiptovskega zunanjega ministra. Na čelu ZN je bil le en mandat, ki so ga zaznamovali genocid v Ruandi in vojna na območju nekdanje Jugoslavije ter hude krize v Somaliji in na Bližnjem vzhodu. / AKTUALNO Četrtek, 18. februarja 2016 3 FJK - Podatki spletnega glasila L'Italia Cooperativa Zadružne banke z 8,8 milijardami evrov Solidna kapitalska ustreznost - Porast kartic in »home bankinga« TRST - Količina razpoložljivih sredstev petnajstih zadružnih bank, ki delujejo v Furlaniji Julijski krajini, je decembra lani znašala več kot 8,8 milijarde evrov, kar znaša 3,53 odstotka več kot leta 2014. Neposredno zbranih sredstev je bilo več kot 6,2 milijarde oz. 1,15 odstotka več kot leta 2014, posredno zbranih sredstev pa več kot 2,5 milijarde oz. 9,79 odstotka več. Od tega je bilo več kot 1,5 milijarde evrov v okviru upravljanja premoženja varčevalcev, kar znaša 33 odstotkov več kot leta 2014. Podatke je včeraj objavilo spletno glasilo zveze italijanskih zadrug Conf-cooperative L'Italia Cooperativa, povzela pa jih je tudi vsedržavna tiskovna agencija Ansa. Na podlagi omenjenih podatkov so krediti strank znašali 5,4 milijarde evrov in so zrasli za 3,87 odstotka. Od tega je bilo posojil gospodinjstvom 2,2 milijarde, medtem ko je kreditiranje podjetij znašalo 3,17 milijarde evrov, operativna masa pa je dosegla 14,2 milijarde evrov, kar pomeni 3,66-odstoten porast. V teku leta 2015 se je nadaljevalo tudi naraščanje števila slabih kreditov, ki so dosegli 368 milijonov evrov, kar pomeni 20,84 odstotka več POSL. BLAŽINA Določilo za manjšinske časopise RIM - V ponedeljek zvečer je komisija za kulturo in šolstvo poslanske zbornice zaključila obravnavo popravkov k zakonskemu predlogu, ki vsebuje nove norme za javno financiranje založniških dejavnosti. Besedilo je sad dela ožje delovne skupine, v kateri je bila tudi slovenska poslanka Tamara Blažina, in vsebuje, poleg drugega, tudi posebno določilo za manjšinske časopise. »Po večletni kampanji proti javnemu financiranju založništva ter zavrnitvi zakonskega osnutka G5Z je Demokratska stranka predložila letos poleti predlog za-kona-pooblastilo vladi, da preko dekretov spremeni obstoječo zakonodajo (v sklopu katere prejema prispevek tudi Primorski dnevnik) tako glede rekvizitov možnih koristnikov kot tudi glede sistema za porazdelitev prispevkov,« piše v sporočilu poslanke DS. Blažinova je predložila dva amandmaja, ki so ju podpisali tudi predstavniki južnotirolske stranke SVP, v komisiji pa so bili - v dogovoru s podtajnikom Luco Lottijem in večinskim poročevalcem iz vrst DS - preklicani oziroma reformulirani z namenom, da se nudijo še večja zagotovila. V zaključnem besedilu se določilo glasi takole: ohranitev financiranja časopisom - dnevnikom in periodičnemu tisku - ki so odraz jezikovnih manjšin, z možnostjo definiranja specifičnih kriterijev tako glede rekvizitov za koriščenje kot glede mehanizmov za izračunavanje prispevkov. Poslanka ocenjuje, da je ta formulacija pozitivna, še posebej ob ugotovitvi, da ni bilo nobenega nasprotovanja odobreni normi in pričakuje, da bo tako tudi v razpravi v skupščini in nato še v senatu. »Seveda bo potrebno zelo pazljivo spremljati pripravo nadaljnjih dekretov, glede na to, da so bila v zadnjih letih sredstva za ta sektor bistveno zmanjšana,« meni Blažinova. kot leta 2014, ravno tako je zraslo število oslabljenih postavk (639 milijonov evrov oz. 16,69 odstotka več kot leta 2014). Vendar ima deželni sistem zadružnih bank solidno kapitalsko ustreznost kakovostnega kapitala, ki znaša dobrih 18,1 odstotka, kar je precej več od povprečne stopnje ustreznosti italijanskega bančnega sistema, ki je 11,8-od-stotna, pa tudi od minimalne stopnje ustreznosti, ki jo določajo evropske norme in znaša 7 odstotkov. Petnajst zadružnih bank v FJK razpolaga z 242 okenci, več kot 67.000 člani, 1.470 sodelavci ter 349.000 strankami. Konec preteklega leta je število tekočih računov naraslo na 224.000, kar je 3,84 odstotka več kot leta 2014. V porastu je uporaba kreditnih, debetnih in predplačniških kartic (za 4,46, 7,77 oz. 13,49 odstotka več kot leta 2014), za 13,16 odstotka se je povečalo poslovanje preko storitve t.i. »home bankinga«, ki je decembra lani zadevalo 48 odstotkov vseh tekočih računov. Prav tako je naraslo število terminalov Pos za plačevanje s karticami: decembra lani jih je bilo več kot pet tisoč, kar pomeni 10,83 odstotka več kot leta 2014. Sedež Zadružne kraške banke na Opčinah fotodamj@n Zadružne banke v FJK 15 bank 242 okenc 67.000 članov 349.000 strank FJK - Ugotovitve inštituta Ires FJK prednjači po številu zaposlitev za nedoločen čas V lanskem letu jih je bilo več kot 28.000, kar znaša kar 110-odstoten porast VIDEM - Furlanija Julijska krajina je tista italijanska dežela, v kateri je prišlo do največjega porasta zaposlovanja za nedoločen čas. V letu 2015 se je namreč število tovrstnih novih zaposlitev povečalo za kar 110 odstotkov več v primerjavi z letom 2014, medtem ko je italijansko povprečje na tem področju znašalo 47 odstotkov (na drugem mestu je Umbrija s 83,4-odsto-tnim, na tretjem pa Piemont s 76,6-od-stotnim porastom). Do teh zaključkov je na podlagi obdelave podatkov statističnega zavoda Istat prišel raziskovalec Deželnega inštituta za ekonomske in družbene raziskave Ires Alessandro Russo. Število novih zaposlitev za nedoločen čas v FJK se je v preteklem letu več kot podvojilo, saj jih je bilo 28.569, medtem ko so jih v letu 2014 našteli 13.626. K porastu je prispevala tudi sprememba dotedanjih razmerij za določen čas (vključno z vajenci) v razmerja za nedoločen čas (vsega skupaj jih je bilo 13.250 več). Vsekakor v FJK še vedno prednjačijo zaposlitve za določen čas, ki jih je bilo v preteklem letu več kot 68.000 oz. 1,4 odstotka več kot v letu 2014, nadaljuje pa se negativen trend sklepanja vajeniških pogodb: le-teh je bilo lani 23,5 odstotka manj kot v letu 2014, kar samo dokazuje, da se podjetjem ne splača več sklepati take vrste pogodb. Russo pripisuje porast števila zaposlitev za nedoločen čas olajšavam na področju plačevanja prispevkov in novostim, ki jih je uvedel t.i. Jobs Act. Kar 18.430 novih zaposlitev (se pravi 64,5 odstotka vseh zaposlitev za nedoločen čas) je bilo sklenjenih s koriščenjem omenjenih olajšav, medtem ko se je 8.926 razmerij za določen čas spremenilo v razmerja za nedoločen čas. V letu 2015 so v FJK prodali tudi več kot pet milijonov delovnih vavčer-jev, kar znaša 40 odstotkov več kot v letu 2014, s čimer FJK v primerjavi z ravnjo zaposlenosti prednjači v Italiji, medtem ko je na drugem mestu Tridentinska Južna Tirolska. Največ novih zaposlenih je med uradniki, v industriji in trgovini, najmanj pa v gradbeništvu. BOCEN - Obtožba Vlada prezrla zadružni sistem Južnih Tirolcev BOCEN - Na Južnem Tirolskem so jezni na Renzijevo vlado, ki ji očitajo, da v odloku o reformi zadružnih bank ni upoštevala krajevne stvarnosti. Predsednik zveze Raiffeisen Michael Grüner sicer upa, da bodo v dokončni verziji še neobjavljenega odloka upoštevali bančne posebnosti Južne Tirolske. Nanje je pristojno ministrstvo večkrat opozoril tudi predsednik bocenske pokrajinske uprave Arno Kompatscher. »Mi nočemo privilegijev ali posebnega tratmaja, ampak le priznanje naših 47 zadružnih bank,« podčrtuje Grüner. Sistem Raiffeissen vključuje približno tretjino južnotirolskih zadružnih bank, njihov sistem je zelo tesna povezan s krajevnim gospodarstvom. Z zadružnimi bankami so vezane krajevne kmetijske, vinarske in živilske zadruge ter 48 energetskih zadrug, ki proizvajajo električno energijo za sto tisoč družin. Zveza Raiffeisen, poleg bank, združuje 326 zadružnih podjetij ter 13 gospodarskih združenj. Torej pravi gospodarski velikan, ki nosi ime po Friderichu Wilhelmu Raiffeisnu, ki je ob koncu 19. stoletja v Nemčiji ustanovil prvo zadružno banko. ZAŠČITA sandor.tence@primorski.eu Miloš in Stojan Na srečanju v goriškem Trgovskem domu sem podoživljal številna dogajanja, ki so vezana na sprejemanje zaščitnega zakona. Dosti je tudi anekdot. Na nekatere je v Gorici spomnil Stojan Spetič. Neko jutro sva v senatu čakala na dvigalo, ko me je Stojan odrinil in mi zabrusil, naj grem po stopnicah. V dvigalu je bil Gianfranco Fini in Stojan je želel ostati sam z njim. Ne vem, kaj sta si govorila, a njun pogovor ni bil zaman. Kot ni bil brez zveze besedni spopad, ki ga je Spe-tič na hodniku Montecitoria imel z danes pokojnim poslancem Nacionalnega zavezništva Gustavom Selvo. Bila sta kolega na RAI. Tudi to je koristilo, da je desnica, v kateri je sicer imel glavno besedo Tržačan Roberto Menia, nekoliko omehčala opozicijo zaščitnemu zakonu. Spetič in Miloš Budin sta po značaju, temperamentu in političnih vizijah zelo različni osebnosti, ko je šlo za zaščitni zakon pa sta se dopolnjevala. Miloš je kot podpredsednik deželnega sveta predvsem vzdrževal in tkal odnose s tržaško stvarnostjo, Spetič, kije bil dopisnik slovenskega radia in televizije ter tudi vladni pooblaščenec za manjšine, pa je deloval predvsem v Rimu. Iz poslanske zbornice se spominjam njegovih glasnih prepirov s poslancem Union Valdo-taine Lucianom Caverijem, kije v Rimu zastopal stališča Slovenske skupnosti. Tudi med Budinom (v Rim je pogo-stoma prihajal s Cristianom Deganom iz Ljudske stranke) in Spetičem se je večkrat zai-skrilo, na koncu pa sta kot izkušena politika vedno našla neko sintezo. Zame sta bila oba odlična vira informacije, kar je bil tudi poslanec Levih demokratov Domenico Masel-li, poslanski poročevalec našega zakona. Maselli se z mano ni hotel pogovarjati v Transatlanticu (glavnem hodniku poslanske zbornice), ampak na stranskem hodniku. Kot valdeškemu pastorju, ki se začasno ukvarja s politiko, se mu ni zdelo spodobno in moralno razkriti novinarju stvari, o katerih bo na javni seji razpravljala in odločala poslanska zbornica. Masel-lija na volitvah 2001 niso več kandidirali za parlament... TERAN - Spor s Slovenijo o zaščiti vina Hrvaška trdi, da ima soglasje EU za iskanje dvostranske rešitve BRUSELJ - Novi hrvaški kmetijski minister Davor Romič je v Bruslju povedal, da mu je bilo v pogovoru z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom predlagano, naj Slovenija in Hrvaška problem terana rešita dvostransko. K temu je Romič še dodal, da bo Hrvaška nadaljevala komunikacijo s komisarjem in da bodo o tem podrobneje razpravljali na naslednjem sestanku marca. Vprašanje terana je v Bruslju na kratko komentiral tudi slovenski kmetijski minister Dejan Židan. Izpostavil je, da v pogovorih z drugimi državami vse bolj ugotavljajo, da je večina izjemno previdna do načrtovanih posegov Evropske komisije v evropski pravni red z delegiranimi akti. Z delegiranim aktom naj bi namreč komisija nameravala razširiti zaščito terana tudi na Hrvaško, čemur Slovenija odločno nasprotuje. Vedno več držav po Židanovih besedah tudi razume, da je zaščita terana pomembna z vidika vpraša- Slovenski minister Židan nja dopustitve nekega pravila, ki lahko ogrozi tudi druge zaščite. Decembra lani je slovenski minister v Bruslju povedal, da je komisija Sloveniji obljubila posredovanje določenih gradiv Hrvaške v povezavi s teranom. Na vprašanje, ali so te dokumente že dobili, je Židan odgovoril, da so dobili papir, za katerega pa nihče ne more reči, da gre za dokument, in na katerem je vse, kar je pomembno, prečrtano. Zaplet s teranom, ki se je začel spomladi 2013, se je znova razvnel julija lani, ko je Hrvaška presenetila z izjavo, da kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako «teran, hrvaška Istra». Slovenija vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina. V iskanju dogovora je Evropska komisija Slovenijo že pred časom pozvala k dodatnim pojasnilom stališč v povezavi s teranom. Slovenija je nato zahtevala dodatna pojasnila glede gradiv, na katerih temeljijo vprašanja komisije. 4 1 4 Četrtek, 18. februarja 2016 bbb t rzaska r dnevnik w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu - -----■ ■ V > VI '--'--- I ---- ---------'--'--- Kulturni dom naj postane večnamenski center Pogovori za lastninsko preosnovo stavbe v Ulici Petronio, ki je potrebna obnove Kulturni dom naj postane večnamenski kulturni center, v katerem bo gledališka dejavnost sicer še naprej imela osrednjo vlogo. Da se to zgodi je nujno potrebna, če že ne bistvena, lastninska preosnova stavbe v Ul. Petronio, ki je last nepremičninske družbe Dom, uporablja (brezplačna najemnina) pa jo Slovensko stalno gledališče. O lastninski usodi in namembnosti Kulturnega doma je tekla beseda na sestanku, na katerega je predsednica SSG Breda Pahor povabila predsednika SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Wal-terja Bandlja. Kot piše v tiskovnem sporočilu so se sogovorniki strinjali, »da je treba resno razmisliti o lastninskem vprašanju in preveriti možnosti za prenos od zdajšnje nepremičninske družbe na drugo raven ter pri tem preveriti alternativne možnosti. Zasledovati je potrebno cilj, da bodo lahko v Kulturnem domu računali na javno finančno podporo za prenovo, saj je zob časa močno načel osrednjo tržaško slovensko kulturno ustanovo.« Za lastninsko prihodnost stavbe se menda obeta več rešitev. Možno je, da bi lastnik neposredno postalo gledališče, interesenti pa ne izključujejo ustanovitve »ad hoc« nepremičninske družbe samo za stavbo v Ul. Petronio. O vprašanju lastnine Kulturnega doma se govori že dosti časa, padlo je več zamisli in predlogov, ki pa so vsi ostali na ravni besed in obvez. Potrebo po rešitvi tega vprašanja je v intervjuju našemu dnevniku pred nekaj meseci izpostavil upravitelj družbe Dom Dušan Košuta, da je treba stvar na nek način rešiti je bil govor na zadnji seji deželnega sveta SKGZ, ki je bila namenjena kulturnim domovom v sklopu krovne organizacije. Očitno je na tem področju prišlo do vsaj načelne uskladitve stališč med SKGZ in SSO z namenom, da se odprta nepremičninska vprašanja rešujejo »v paketu«. V sporočilu o srečanju na sedežu SSG namreč piše, da »ob dejstvu, da potekajo resne priprave za ureditev in večjo uporabnost narodnih domov pri Sv. Ivanu in v Ul. Filzi ter Stadiona 1. maja, je potrebno, da bodo v prihodnje potekala redna usklajevanja med raznimi subjekti. Pri tem bo morala sodelovati tudi družba Dom, ki je sedanja lastnica Kulturnega doma. To usklaje-valno delo naj privede do primernih rešitev za vse štiri centre, po zgledu Tržaškega knjižnega središča.« Pa-horjeva, Pavšič in Bandelj so podprli zamisel ovrednotenja prostorov Kulturnega doma tudi za umetniško-li-kovno dejavnost, predvsem v smeri dela in potreb društva za likovno umetnost KONS. Srečanje je nudilo priložnost še za oceno zdajšnjega stanja v našem gledališču in sprememb, tudi statutarne narave, ki bi zadostile potrebam vsedržavne zakonodaje in same gledališke dejavnosti. To najbrž tudi pomeni, kot je svoj čas v našem dnevniku dal precej jasno razumeti Ban-delj, da SSO po dogajanjih, ki so sledila odhodu predsednice Maje La-pornik, razmišlja o »vrnitvi« v vodstvene organe SSG. (st) Kulturni dom v Ul. Petronio bo najbrž kmalu zamenjal lastnika fotodamj@n trst - Včeraj močno poslabšanje vremena Burja, mraz in dež Burja se je tudi včeraj »poigrala« z zabojniki za odpadke fotodamj@n trst - Izsledili moška in žensko Veleblagovnica Coin: dve tatvini, tri aretacije Tržaška veleblagovnica Coin na Korzu Italia je očitno prava vaba za kradljivce. Ka-rabinjerji so včeraj v okolici trgovine zasledili 34- in 47-letnega slovenskega državljana, ki naj bi po besedah osebja trgovine iz nje odšla z ukradenimi oblačili. Pod jopami slovenskega para so možje postave res našli več ukradenih oblačil v skupni vrednosti 800 evrov. Eden od njiju je imel s seboj tako elektronsko napravo (podobno jammerju), ki oddaja elektromagnetne impulze in moti kontrolne naprave ob izhodu, kot tudi orodje za odstranjevanje varnostnih magnetov z oblačil. Karabinjerji, ki so se zatem odpravili v trgovino Coin, da bi formalizirali prijavo kraje s strani pravnega zastopnika trgovine, pa so naleteli na tatico tokrat. 53-letna italijanska državljanka je namreč s proizvodov za osebno nego odstranila varnostne magnete in skušala neopazno oditi iz trgovine. Karabinjerji so jo s pomočjo varnostnikov iz trgovine ustavili ravno ob izhodu. 47-letnega Slovenca so prijavili na prostosti, njegovega 34-letnega »kolego« pa pospremili v koronejski zapor, medtem ko so ženski odredili hišni pripor. Poimenovanje policijskega pola po Luigiju Vitulliju Policijski pol v Ulici Mascagni pri Sv. Soboti, kjer imata svoj sedež policijski ko-misariat in prometna policija, bodo v soboto ob 11. uri slovesno poimenovali po policijskem inšpektorju Luigiju Vitulliju, ki je umrl med streljanjem v Naselju sv. Sergija 4. decembra 1999. Ob tej priložnosti bodo policisti začasno zaprli Ul. Mascagni (že od 10.30 dalje). Slovesnosti se bo udeležil tudi italijanski šef policije Alessandro Pansa. Gasilci so bili včeraj polni dela, tako kot se pač dogaja, ko na Tržaškem zapiha burja. Samo v popoldanskih urah, ko je dosegla nad 100 kilometrov na uro, so posegli kakih dvajset krat, da bi s cestišča odstranili v glavnem vejevje, ki ga je burja lomila ali ponekod celo drevesa, ki jih je podirala. Največ težav je bilo v Ulici de Marchesetti, kjer je drevo zgrmelo na cesto in so ga morali gasilci požagati, da bi promet lahko spet nemoteno stekel. Podobno se je pripetilo v Škednju, k sreči tudi tukaj ni bilo nobene škode in niti ranjenih, so potrdili z gasilskega poveljstva. Na cesto so s streh padali strešniki, z oken pa ponekod celo naoknice, da o zabojnikih za odpadke, ki so »plesali« po ulicah, sploh ne govorimo. Občina Trst je medtem objavila sporočilo, da je zaradi močne burje že včeraj v popoldanskih urah odredila zaprtje občinskih vrtov vse do današnjega dne, ob poldne. V večernih urah se je burja še okrepila in dosegla tudi 120 kilometrov na uro, temperatura pa je dodatno padla. Na Krasu je lebdela nevarnost sneženja, ponekod pa tudi poledice. Do nočnih ur pa živosrebrni stolpec ni zdrknil pod ničlo. Deželna Civilna zaščita je vsekakor opozorila na nevarnost zlasti na Vzhodnem Krasu. V tej zvezi je včeraj popoldne podjetje Acegas začelo posipavati ceste na Vzhodnem in Zahodnem Krasu s soljo, prav tako pa je na re-brih v gornjih mestnih predelih pustilo večje količine soli, da bi jih občani po potrebi lahko koristili proti poledici. Nadalje sta bili dve ekipi civilne zaščite v pripravnem stanju za morebitne posege ob poslabšanju vremena. Po napovedih vremenoslovcev bo danes zjutraj močno deževalo, burja pa naj bi pojenjala šele v popoldanskih urah in se dokončno umirila. trst - Sobota Protest zaradi shoda Forza nuova Neofašistična stranka Forza nuova je za soboto, 20. februarja, napovedala »marš« po mestnih ulicah. Shod je ostro obsodilo združenje Trieste antifascista e anti-razzista (Antifašistični in proti-rasistični Trst). To ni nič drugega, kot provokacija, ki jo je treba zavrniti, kot je treba zavrniti sam obstoj skrajno desničarski fašističnih strank, kot je Forza nuova, je zapisalo v tiskovnem sporočilu in napovedalo: »Mi bomo na ulicah, v dokaz, da naše mesto zavrača rasistične in ksenofobne izpade ter se ne vdaja znanemu izzivanju z gesli in prenapetimi dejanji, ki jih ponuja skrajna desnica.« »V mestu ne more biti plodnih tal za tiste, ki so bili že pahnjeni na smetišče zgodovine,« je še zapisalo združenje Trieste antifascista e antirazzista, in najavilo, da »se bomo v soboto množično srečali, da bi še enkrat podkrepili vrednote antifašizma in protirasizma.« Leto usmiljenja uvaja predavanje Claudie Koll V stolnici sv. Justa se drevi ob 20.30 začenjajo tradicionalna postna srečanja, ki jih prireja tržaška škofija pod imenom Katedra sv. Justa; letos so posvečena Letu usmiljenja. Nocojšnja gostja bo igralka Claudia Koll (na sliki), ki bo spregovorila o svoji osebni izkušnji zbližanja z Bogom oz. o svoji navezanosti na katoliško cerkev (Usmiljeni oče in nadobudni sin). Sledil bo koncert mladinskega orkestra sv. Justa, ki ga vodi maestro Jacopo Brusa. Podčastnik skočil na tata in ga ustavil Tržaški karabinjerji so včeraj v mestnem središču aretirali 29-letnega romunskega državljana M.T.I. zaradi kraje. Moški brez stalnega bivališča, ki je že večkrat imel opravka s pravico, je vstopil v trgovino v Ulici Milano in izkoristil trenutek nepazljivosti upraviteljice, da ji je ukradel torbico, ki je bila položena ob blagajno, in zbežal. Dekle se je pognalo v beg za njim, ga dohitelo in zagrabilo torbico, vendar se je moški s silo rešil njenega prijema in se pognal po Ulici Valdirivo. Pot si je utiral med pešci, med katerimi pa je bil tudi podčastnik tržaške pristaniške kapitanije, ki je skočil nanj in ga zaustavil, dokler ga niso dohiteli še karabinjerji. Romunski državljan se je počutil slabo, tako da so ga odpeljali na urgenco katinarske bolnišnice, od koder so ga potem pospremili v koronejski zapor. Torbico so vrnili lastnici. / TRŽAŠKA Sreda, 17. februarja 2016 5 TRST - Priprave na primarne volitve v levi sredini Vsi vodilni Slovenci v DS na strani Roberta Cosolinija Tamara Blažina: podpora županu ne pomeni, da sem proti Francescu Russu Slovenska komponenta Demokratske stranke se ne bo vpletala v primarne volitve za izbiro tržaškega županskega kandidata, vsi vodilni Slovenci v stranki pa so se v osebnem imenu opredelili za Roberta Cosolinija. Vključno s podpredsednikom Pokrajine Igorjem Dolencem, ki se je v soboto v Ter-gesteu udeležil uvodnega »predvolilnega« shoda Francesca Russa. O primarnih volitvah, ki bodo skoraj gotovo v nedeljo, 6. marca, je tekla beseda na predsinočnji skupščini Slovencev v DS, katere se je udeležil tudi Co-solini. Povabljen je bil kot aktualni župan preden je Russo zahteval primarne volitve. Cosolini je na skupščini v openskem Domu Brdina govoril predvsem o delu mestne uprave, ki so jo med drugim pohvalili župana Zgonika in Doline - Monica Hrovatin in Sandy Klun - ter deželni svetnik Stefano Ukmar, ki je koordinator slovenske komponente. Vsi trije so napovedali podporo Cosoliniju, kar je v imenu strankine zahodnokraške sekcije naredil tudi tajnik Jurij Zeriali. Ukmar je naglasil, da Slovenci zelo cenijo županova prizadevanja za preporod Trsta in njegovega gospodarstva, pri čemer je izpostavil ukrepe za staro pristanišče. Deželni svetnik je tudi govoril o občutljivosti, ki jo Cosolinijev občinski odbor izkazuje do Slovencev. Podporo Cosoliniju je v tiskovnem sporočilu napovedala poslanka Tamara Blažina. Tudi ona, enako kot Ukmar, pozitivno ocenjuje opravljeno delo občinske uprave, ter pozdravlja županovo odločitev, da pristane na primarne volitve. To sicer odpira vrsto vprašanj, saj se je strankino vodstvo, kot znano, z zelo široko večino opredelilo proti notranjim volitvah, ker je leva sredina že podprla Cosolinijevo kandidaturo. Podpora županu ne pomeni nasprotovanje senatorju Russu, s katerim je slovenska poslanka delila številne bitke. »Cenim senatorjeve sposobnosti in občutljivosti, ne soglašam pa z njegovimi zadnjimi potezami,« piše Blažinova, ki noče, da bi se primarne volitve prelevile v neke vrste referendum za ali proti mestni občini. Poslanka računa, da se bo DS enotno potrudila za uspeh primarnih volitev in nato za zmago na junijskih pravih volitvah. (st) Vsi, ki so spregovorili na skupščini DS, so se opredelili za Roberta Cosolinija fotodamj@n TRST - Volitve Russo izbral geslo: Ni prepozno Senator Francesco Russo je izbral geslo za marčevske primarne volitve leve sredine: Ni prepozno. V tiskovnem sporočilu je zapisal, da ni prepozno za primarne volitve, saj jih je Demokratska stranka razpisala po vsej Italiji za 5. marca. Dodal je še pet različic: ni prepozno »imeti korajžo povedati resnico«; ni prepozno »ponovno govoriti občanom in jim prisluhniti«; ni prepozno »končno dobiti rešitve za stare probleme«; ni prepozno »povedati Debori Serracchiani in deželnim svetnikom, da je mestna občina priložnosti in ne problem za Furlanijo; ni prepozno »spremeniti staro pristanišče v dragulj Sredozemlja. OBČINSKE VOLITVE - Predlog slovenske komponente DS Kandidata Repini in Iscra Cosolinijeva zmaga na primarnih volitvah bi v SSk okrepila vlogo Igorja Švaba Valentina Repini in Matej Iscra bosta na junijskih volitvah kandidirala za tržaški občinski svet. Za njuni kandidaturi se je odločila slovenska komponenta Demokratske stranke, zadnjo besedo pa bo formalno imela strankina pokrajinska skupščina. Repinijeva, ki bo kandidirala kot neodvisna, je kulturna delavka, zaposlena je v Slovenskem stalnem gledališču, kjer odgovarja za organizacijo. Openc Iscra je diplomiral iz sociologije in je rajonski svetnik na vzhodnem Krasu. V DS je vstopil takoj ob ustanovitvi, svoj čas je bil pokrajinski koordinator njenega mladinskega gibanja. Kandidaturi je na skupščini slovenske komponente DS predlagal koordinator Stefano Ukmar. V prihodnjih dneh bo komponenta evidentirala Valentina Repini, Stefano Ukmar in Matej Iscra fotodamj@n svoje predloge za kandidaturo (ali kandidature) za miljski občinski svet. Županska kandidatka leve sredine Laura Marzi je v intervjuju za naš dnevnik izrazila željo, da bi bile slovenske kandidature ne le odraz Slovenske skupnosti, temveč tudi DS ter levice na sploh. SSk medtem za svoje volilne odločitve čaka na razvoj dogajanj okrog primarnih volitev v levi sredini. Deželni tajnik Igor Gabrovec je izrazil željo, da bi notranje volitve zaob-jele ne le DS in levo sredino, temveč tudi levico. To bo sicer zelo težko izvedljivo, saj je Zveza levice že zdavnaj napovedala svojo kandidatno listo in svojega županskega kandidata. Morebitna zmaga Roberta Cosolinija na primarnih volitvah bi v SSk nedvomno politično okrepila občinskega svetnika Igorja Švaba, ki je v zelo dobrih odnosih z županom. Švab je bil pred petimi leti izvoljen na kandidatni listi DS. SSk ima v sklopu levo-sredinskega zavezništva »na mizi« nekaj volilnih opcij, vključno s sodelovanjem v občanski listi, medtem ko bi bil samostojni volilni nastop zaradi številk precej tvegan. (st) TRST - Poročilo o najemnem trgu Najemniška stanovanja pri nas cenejša kot drugod V naši regiji ima Trst po novem primat v oddajanju stanovanj s sporazumnimi na-jemniškimi pogodbami, ki prinašajo prihranek tako za najemnika, ki plača nižjo najemnino od tržne cene, kot tudi za najemodajalca, ki mu pripada nižja obdavčitev prihodka od oddajanja v najem. Pri nas so samo lani pod takšnimi pogoji oddali 70% vseh stanovanj na najemnem trgu, kar je za 27% več od italijanskega povprečja. Na splošno gledano je število sporazumnih najemniških pogodb na državni ravni v stalnem porastu, lani je to število celo preseglo svobodne najemniške pogodbe. To izhaja iz poročila o najemninah za leto 2015 agencije Solo Affitti, ki se je specializirala izključno za najemniška stanovanja. Sporazumna najemnina je razširjena tudi v Firencah (75% vseh najemnih pogodb) in Rimu (71,4%), tega tipa najemniške pogodbe za stanovanja pa skoraj ne poznajo v Potenzi in Milanu; v obeh mestih overijo le pet odstotkov tovrstnih pogodb. Nasprotno od splošnih podatkov v Trstu opažajo trend upadanja najem-niških pogodb (leta 2015 -1,9%). In medtem ko se cena najemniških stanovanj po petletnem krču v številnih italijanskih mestih dviguje, to ne velja v Trstu, Palermu, Trentu in Rimu. Slednje mesto je po višini najemnine drugo najdražje v Italiji (povprečna najemnina znaša 809 €), takoj za Milanom (916 €), v Trstu pa dobimo stanovanja po izredno ugodnih cenah, saj v povprečju zapravimo 469 € mesečno, kar je 45 € manj od državnega povprečja. In če na koncu pogledamo še želje najemnikov stanovanj, ugotovimo, da je v Furla-niji Julijski krajini največ povpraševanja po trosobnih stanovanjih (v 38,8% primerov), sledijo dvosobna stanovanja (32,5%), nekaj ljudi zanimajo garsonjere (15%), še manj zanimanja pa beležijo za štirisobna stanovanja (13,8%). Čisto za konec pa še podatek, da v Trstu primerno najemno stanovanje stranke iščejo od dva do tri mesece, kar je v sorazmerju z državnim povprečjem. TRST - Slovenski klub in Skupina/Gruppo 85 Kako postati Slovenci ... Nocojšnja predstava v okviru meseca slovenske kulture v mestu - Preteklo nedeljo sprehod po mestu Vabilu Slovenskega kluba in Skupi-ne/Gruppo 85, ki sta prejšnjo soboto priredila sprehod po sledeh slovenske prisotnosti v Trstu, se je odzvalo lepo število ljudi. Okrog 40 radovednežev se je v družbi vo-dička Patrizie Vascotto spustilo z griča sv. Justa v staro mesto, Cavano, mimo Velikega trga vse do Ponteroša in spotoma spoznavalo večkulturno tržaško zgodovino. V sklopu niza Kultura ponovno v središču -mesec slovenske kulture v mestu, ki ga društvi prirejata v želji, da bi tudi Neslovenci spoznali delček slovenske tržaške kulture, bo v nedeljo, 21. februarja, še drug voden ogled; zbirališče bo tokrat ob 10.30 na Trgu svobode (Piazza Liberta) pred spomenikom cesarice Sissi, odvijal se bo mimo frančiškanske četrti, Trga Oberdan ter Ulic Coroneo in San Francesco. Še prej pa bo nocoj na vrsti gledališče: v klubskem prostoru Slovenskega stalnega gledališča bo ob 20.30 na sporedu komični monolog Kako postati Slovenci v 50 minu- Patrizia Vascotto (desno) je vodila sprehod po sledeh slovenske prisotnosti v Trstu tah. V dobri uri trajajoči predstavi bosta igralec Daniel Dan Malalan in harmonikar Boštan Zavnik popeljala publiko med številne odtenke slovenskosti z intenzivnim jezikovnim tečajem, slovenskimi šegami in navadami. Predstava je posvečena vsem tistim, ki si želijo spoznati slovensko kulturo in Slovence z različnih koncev in krajev in premorejo nekaj avtoironije. Zabavo zagotovlja tudi posrečen videodialog med glavnim likom in Alessandrom Mizzijem. Predstava je popolnoma dvojezična. Vstopnina 6 €. 6 Sreda, 17. februarja 2016 TRŽAŠKA / TRST - Od danes do nedelje Goldonijevi Grobjani v Rossettijevem gledališču Poezija Martwe morze (Mrtve vode) mladega poljskega avtorja Jaku-ba Kobie je zmagovalka letošnjega, že dvanajstega mednarodnega mladinskega pesniškega in gledališkega natečaja Castello di Duino (Devinski grad), ki ga prireja tržaško združenje Poesia e solidarieta in uživa podporo Unesca; na tekmovanju, ki se ga vsako leto udeležujejo mladi pesniški talenti pod 30. letom starosti, je poljski pesnik osvojil tudi kolajno predsednika Republike Italije. Letošnja izvedba je bila posvečena nastanku oz. rojstvu: prvo nagrado, ki jo je podelila žirija, je osvojila italijanska avtorica Angelica Barona iz Sondria s pesmijo Tenerezza e indaco, druga nagrada je romala v Nikaragvo Rafaelu Antoniu Zaledonu Amadorju, ki si je s poezijo o štirih bombardiranjih v oddaljeni vasi zagotovil 500 evrov, tretjo nagrado pa je prejela bo-lonjska pesnica Stefania Marchese. Ehizogie Emmanuel Iyeomoan iz Nigerije si je zaslužil priznanje, ki ga podeljuje tržaški Unescov center, medtem ko so priznanje Alut podelili bosanskemu poetu Edinu Rikalu s svojim Strijelacem (Ostrostrelec); pa še to, plaketo poimenovano po preminulem članu žirije Sergiu Pencu so podelili Včeraj danes Koncert odpade M Izleti Glasbena matica obvešča, da današnji koncert, napovedan za 18. uro na sedežu v Ul. Mon-torsino 2, Svetli akordi klavirja z nastopom učencev v okviru projekta EPTA in pogovor z muzi-kologom Primožem Kuretom odpade zaradi bolezni slednjega. [I] Lekarne Prizor iz Goldonijevih Grobjanov Od danes bo v veliki dvorani Rosettijevega gledališča gostovala komedija I rusteghi (Grobijani), eno najuspešnejših del Carla Goldonija in eno neomajnih mejnikov italijanske književnosti, zato dokaj pogosto uvrščeno v repertoar stalnih gledališč: tokrat ga je postavilo Stalno gledališče iz Veneta, za katero je v Benetkah rojeni in delujoči Goldoni pač domači avtor. Režiser predstave je Giuseppe Emi-liani, ki ga ljubitelji gledališča v Trstu že poznajo, saj je nekajkrat sodeloval z La Contrado, od koder ima tokrat tudi sodelavca, avtorja glasbene kulise Massimi-liana Forzo. Giuseppe Emiliani je Goldonijevo komedijo postavil v luči tradicije; štirje naslovni junaki, premožni beneški meščani, so predstavniki konservativne miselnosti, medtem ko so ženske uspešne nosilke novega, kot dokazuje tudi scenografija Federica Cautera, ki je pronicanje novega ponazoril s sivino zadnje scene, ki se polagoma umika barvam, tako da na koncu v ozadju zablestijo razkošne beneške palače. Predstava spada v osrednji dramski abonmajski program; na sporedu bo do nedelje, 21. februarja. DEVIN - Pesniški natečaj Castello di Duino Prva nagrada pesniku iz Poljske Shannon Magri iz Cremone. V gledališki sekciji, za katero so morali letos udeleženci poskrbeti za monolog oz. dialog med dvema likoma, je prvo nagrado prejela Tržačanka Giuliana Tumia. Udeleženci natečaja se bodo med 15. in 20. marcem mudili v Trstu, kjer se bodo udeležili Praznika književnosti in poezije; nagrajevanje bo seveda potekalo na Devinskem gradu. Izkupiček publikacije, v kateri bodo objavljene poezije zmagovalcev, bodo organizatorji namenili Fundaciji Luchet-ta Ota DAngelo Hrovatin. Danes, SREDA, 17. februarja 2016 SILVIN Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 12.41 in zatone ob 3.51. Jutri, ČETRTEK, 18. februarja 2016 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 36/75 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giu-lia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Op-čine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Brunner 14 - 040 764943, Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmau-ra 11 - 040 812308, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Ei Turistične kmetije [H Osmice Čestitke Danes praznuje okroglo obletnico rojstva naš dragi JUSTI. Zdravja in zadovoljstva v krogu svojih najdražjih, mu želita Marija in Pavla z družino. Danes praznuje naš dragi JUST okrogli rojstni dan. Zdravja, sreče in še veliko lepih dni mu želimo Luciana, Viviana, Igor, Mara in Valentina. Primorski ne laže... tudi če jih ne izkaže JUSTI ZERJAL 80 let slavi, vse najboljše do 100 in še naprej tak kot danes si, ti klapa '36 želi. 80 let danes praznuje naš dolgoletni in aktivni član JUSTI. Vse najboljše, polno zdravja še naprej mu želi VZPI ANPI sekcija Dolina - Mač-kolje - Prebeneg. Danes v Dolini praznuje 80. rojstni dan dragi JUSTI. Vse najboljše in še na mnoga leta mu želijo Danilo, Milka in Miranda. Naš JUSTI je pridno in požrtvovalno leta nabiral in danes jih 80 je zbral. Da bi še dolgo čil in zdrav v naši družbi praznoval! Na zdravje, Ju-sti iz Doline, ti kliče Klapa s k'ntine. U Kino ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. www.primorski.eu] AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Mozes - Il pesce e la colomba«; 17.45, 21.40 »1981: Indagine a New York«. FELLINI - 16.30, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.10 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »L'ultima parola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.40, 21.00 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.50, 14.50, 15.45, 16.45 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 17.00, 19.10, 20.45 »Deadpool«; 18.40, 21.20 »Dedek uide z vajeti«; 13.30, 15.15 »Medo s severa«; 18.00 »Očka proti fotru«; 19.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 17.40, 20.40 »Povratnik«; 16.00, 18.10, 20.20 »Razgibano življenje samskih«; 13.40 »Soba«; 20.00 »Zoolander 2«; 13.40, 15.30, 17.15 »Čas za sneg«; 14.30, 16.15 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.40 »Il viaggio di Norm«; 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Single ma non troppo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Zoolander n. 2«; 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Il sentiero della felicita«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.30 »Marlene Kuntz - Complimenti per la fe-sta«; 16.30 »Il viaggio di Norm«; 16.40, 19.10, 21.40 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 18.30 »Reve-nant - Redivivo«; 16.30, 19.00, 21.30 »Single ma non troppo«; 16.40, 17.50, 20.00, 21.10 »The hateful eight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »The hateful eight«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Zoolander n. 2«; Dvorana 3: 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Remember«; Dvorana 5: 17.30, 22.10 »Single ma non troppo«; 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča vsem, ki se mislijo vpisati na našo šolo, da je št. me-hanografske kode TSPM02000T in da je tajništvo na razpolago vsak dan za pomoč pri vpisu preko spleta. Vpisovanje se zaključi 22. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.ves-nabrezina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. Loterija 16. februarja 2016 Bari 75 80 43 71 14 Cagliari 81 48 33 79 19 Firence 12 26 10 5 25 Genova 77 86 61 53 72 Milan 28 90 74 89 6 Neapelj 52 67 81 22 57 Palermo 30 60 40 54 42 Rim 14 22 20 26 30 Turin 54 85 5 12 60 Benetke 21 45 41 80 87 Nazionale 49 55 32 4 46 Super Enalotto Št. 20 2 10 27 34 38 40 jolly 72 Nagradni sklad 49.095.863,89 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 19.080,54€ 552 dobitnikov s 4 točkami 280,20 € 21.063 dobitnikov s 3 točkami 22,18 € 315.192 dobitnikov z 2 točkama 5,00€ Superstar 46 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 28.020,00 € 80 dobitnikov s 3 točkami 2.218,00 € 1.416 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.871 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 18.739 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Sreda, 17. februarja 2016 7 II Prireditve TS360, ZTT IN MLADIKA v sodelovanju z Občino Dolina vabijo na kavo s knjigo. Predstavili bodo publikacijo »Na prehodu. Študija za razumevanje stičišča fliša in karbonatnih kamnin ter vpliva slednjega na uporabo kamna v gradnji«, ki je nastala v sklopu evropskega projekta čezmejnega sodelovanja RoofOfRock, ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije. Sodelovali bodo avtorji publikacije in predstavnik dolinske občine. Danes, 17. februarja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan 7 v Trstu. ALEKSANDER PECA - Vloga podob. Razstavo v miljskem muzeju Cara prirejajo Občina Milje, DSMO K. Ferlu-ga in društvo Juliet. Otvoritev bo v petek, 19. februarja, ob 18.15. Razstava bo na ogled do 13. marca med 17.00 in 19.00 od torka do nedelje, med vikendi pa tudi med 10.00 in 12.00. OBČINA DOLINA, SKD France Prešeren iz Boljunca in Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela vabijo ob priliki Prešernovega dne na koncert novomeškega simfoničnega orkestra glasbene šole Marjana Kozine, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. SKD I. GRBEC, OŠ I. Grbec - M.G. Ste-pančič in Škedenjsko kulturno društvo vabijo na Dan slovenske kulture, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18.30 v prostorih SKD I. Grbec, Škedenjska ul. 124. Večer bodo oblikovali OŠ I. Grbec - M.G. Stepančič, gledališki igralec Gregor Geč, ŽPZ I. Grbec z dirigentko Silvano Dobrilla ter slavnostna govornica Tatjana Rojc. DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. SPD MAČKOLJE vabi ob kulturnem prazniku na prireditev »Obzorja ustvarjanja«. Ob petju ženske vokalne skupine Jezero in društvenega pevskega zbora ter ob misli in slikah Deziderija Švare se bomo srečali v soboto, 20. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z GM in Klubom prijateljstva vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. februarja. Nastopili bodo učenci Glasbene Matice, reci-tator Tomaž Susič, MlPZ Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Band-lja, tenorist Marko Kobal ob spremljavi citer in MlVS Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc. Priložnostno misel bo podal dr. Renato Štokelj. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. LARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled gledališke komedije v tržaškem narečju »Scondariole« v izvedbi skupine I Zercanome, v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v nedeljo, 21. februarja, ob 10.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma »Pogum« (Brave, sinhroniziran v slovenščino, 2014). Vabljeni člani in člani društev Zskd. Vstop prost. DSI vabi v ponedeljek, 22. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, ob 20.30 na srečanje s publicistom Julijem Bertoncljem na temo Odkrivajmo preteklost, da gradimo prihodnost. S PUŠKO IN KNJIGO - predstavitev knjige ob prisotnosti avtorja Boža Repeta bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Vse-državnega združenja partizanov Italije A.N.P.I in Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Predstavil jo bo Gorazd Bajc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja La-pornik. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert Komornega zbora Dekor v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v svetoivanski cerkvi. Dirigira Sebastjan Vrhovnik; nastopata še Tomaž Sevšek (orgle) in Domen Marin-čič (viola da gamba). KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja, ob petkih in sobotah od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 11.00 do 12.00, popoldne pa od 16.00 do 18.00. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. S Poslovni oglasi S Mali oglasi MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001. PRODAM anteno za satelitsko predvajanje po dobri ceni. Tel. št. 040814212 (v večernih urah). RESEN MOŠKI išče delo kot izdelovalec aluminijastih oken in vrat ali kot varilec železa. Tel. št. 327-7409432. V NAJEM iščem vinograd. Tel. št.: 338-5098764. □ Obvestila MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 3358045700. NŠK obvešča, da bodo danes, 17. februarja, vsi oddelki zaprti zaradi urejanja knjižničnega gradiva. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.3018.15. Začetek: danes, 17. februarja. Info in prijave na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. SEKCIJA VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance ter sekcija VZPI-ANPI za Barkovlje prirejata sekcijski kongres danes, 17. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. SKD LIPA iz Bazovice vabi na četrto predavanje Marije Merljak o zdravi prehrani z naslovoma: »Preprečimo utrujenost in izboljšamo imunski sistem« in »Preprečimo alergije in se-neni nahod s pekočimi živili«. Srečanje bo danes, 17. februarja, ob 19.00 v Bazovskem domu. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od danes, 17. februarja. Info in prijave na www.me- lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 18. februarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni! RAJONSKA SVETA za Zahodni in Vzhodni Kras prirejata javno srečanje o velikem sovražniku Krasa Ailant-husu v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. FOTOVIDEO TRST80 organizira tečaj fotografije za začetnike. Več na www.trst80.com ali info@trst80.com. Prijave na tel. št. 329-4128363. Vabljeni! ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, popoldne v Narodnem domu stekel niz osmih likovnih delavnic za osnovnošolce, ki jih bo vodila ilustra-torka in grafična oblikovalka Dunja Jogan. Info in obvezna predhodna prijava na jogan.dunja@gmail.com ali na tel. št. 040-9896153. SEKCIJA ANPI-VZPI za Naselje Sv. Sergija - Sv. Ano - Kolonkovec vabi člane in prijatelje na 13. kongres, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija, Ul. Di Peco 7, pri Sv. Sergiju. SKD SKALA IN SKD ANAKROUSIS vabita na plesne zabave. Prvi večer bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v prostorih gospodarske zadruge Skala v Gropadi št. 82, z glasbeno skupino »Piccolo Orchestra«. Info in prijave na tel. št.: 331-1711096 (Egon) ali 3356387134 (Saško). Vabljeni! SEKCIJA VZPI ANPI ZGONIK prireja sekcijski kongres v soboto, 20. februarja, ob 17.00 na sedežu KD Rdeča zvezda, Salež št. 66. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. Info: 3483968222 (Miloš.) SEKCIJA VZPI-ANPI Trebče vabi člane, da se udeležijo 13. kongresa, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 14. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na Praznik včlanjevanja v soboto, 20. februarja, ob 18. uri. Na sporedu mala in velika presenečenja. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina). SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina - Mačko-lje - Prebeneg vabi svoje člane, da se udeležijo sekcijskega kongresa, ki bo v sredo, 24. februarja, v društveni dvorani Valentin Vodnik v Dolini ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres v petek, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu pri- ložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo enkrat tedensko ob torkih od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih od 17.00 do 18.00. Za info in predvpis na tel. št. 349-6483822. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. Prispevki Ob 40. obletnici smrti Marčela Siege daruje družina 150,00 evrov za KK Bor. V spomin na drago Bogomilo Doljak darujeta Lino in Franja 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Ob rojstnih dnevih pokojnih staršev Danile in Adolfa daruje Meri Pertot 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na moža Renata Bulgarellija in svaka Učija Caharijo daruje žena Pierina 35,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Walterja Puriča daruje Marica Kocman Škabar 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. Zadnji pozdrav dragi sestrični Bogomili ter iskreno sožalje Nadji, Petru ter Sandri z družinami izreka Ivo Kralj z družino Ob izgubi drage Bogomile sočustvujemo s svojci Bojana, Edi, Charlie, Joy, Egon, Martina z družinami, Darja z Lauro in teta Marija Ob izgubi mame Bogomile izreka hčerki Nadji in sinu Petru ter vsem svojcem iskreno sožalje Vaška skupnost Praprot Ob izgubi Bogomile Doljak izrekamo družini in ostalim sorodnikom občuteno sožalje. Godbeno društvo Nabrežina Ob slovesu gospe Bogomile Doljak se klanjamo njenemu spominu in izrekamo vsem svojcem občuteno sožalje. Fantje izpod Grmade t Mirno je zaspal naš dragi Stanislav Guštin Pripadnik 3. prekomorske udarne brigade Žalujoči Tatjana, Vojko, Vitomir in Tina Pogeb bo v petek, 19. februarja. Pokojnik bo ležal v kapelici na pokopališču na Colu od 12. do 13. ure. Sledila bosta pogrebni obred in pokop. Repen, Bazovica, 17. februarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo Vanka, Nives, Lojzko, Tanja in Sandro Dragi Vitomir, tebi in družini izrekamo naše občuteno sožalje ob izgubi nonota Stanota. Tvoji pri podjetju Betonfer Ob izgubi dragega očeta Stanota Guština, bivšega partizana, izreka hčerki Tatjani in družini iskreno sožalje Sekcija VZPI-ANPI Repentabor ^ Nepričakovano nas je zapustil Giordano Tul Za njim žalujejo prijateljica Maria, bratranci Danilo, Romano, Palmira, Erminio, Giannino in Anita ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v petek, 19. februarja, od 12.00 do 13.20 v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 12.30 v cerkvi v Mačkoljah. Mačkolje, 17. februarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Za dragim Giordanom žalujejo prijatelji Nevio, Claudio, Milko, Severino, Edi, Giorgio, Milan, Dario, Mirko, Vilko, Boris B., Boris K., Egidij, Nino, Franco in Berto M. Zadnji pozdrav sosedu Jordanu Sergio, Vesna in Basilia Ob izgubi dragega Giordanota Tula izrekamo ženi Mariji in svojcem iskreno sožalje vsi pri SKD Primorsko 8 Sreda, 17. februarja 2016 TRŽAŠKA / TRST - Včeraj na Tehniškem zavodu Žige Zoisa Ura zgodovine umetnosti s kritikom Sašo Quinzijem Priprava na ogled razstav v Vili Manin in Veroni - Dijaki v ponedeljek vodili nižješolce po Muzeju Revoltella Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa se zgodovina umetnosti sicer ne poučuje, kar pa ne pomeni, da se z omenjeno panogo na tej šoli ne ukvarjajo. Zgodovini umetnosti se namreč že dalj časa posvečajo v obliki projekta, ki spada v okvir vzgojno-izobraževalne ponudbe zavoda in obsega predvsem obisk odmevnih razstav svetovno znanih umetnikov. Tako bodo v kratkem dijaki zavoda Zois obiskali kar dve razstavi: že ta petek se bodo podali v Vilo Manin pri Passarianu na ogled razstave znanega katalonskega umetnika Joana Miroja, prihodnjega 24. februarja pa bodo odšli v Verono na ogled razstave, ki je posvečena obdobju t.i. post-impresionizma v Evropi skozi dela treh velikanov svetovne umetnosti: Nizozemca Vincenta Van Gogha in Pieta Mondriana ter Francoza Georgesa Seurata. Ogled razstav terja tudi določeno pripravo, zato so včeraj dopoldne na šoli gostili umetnostnega kritika in kustosa goriških Pokrajinskih muzejev Sašo Quinzija, ki je dijakom orisal like omenjenih umetnikov ter obdobje, v katerem so delovali. Začel je z realizmom s francoskim slikarjem Gustavom Courbetom ter nadaljeval z impresionizmom in tokovi, ki so temu sledili, prav tako je orisal vpliv, ki so ga Miró, Van Gogh, Seurat in Mondrian imeli na zgodovino umetnosti. Vedno v okviru projekta spoznavanja zgodovine umetnosti, v tem primeru pa tudi pobud ob letošnjem vpisovanju za prihodnje šolsko leto, pa se je v ponedeljek dopoldne pet dijakov zavoda Zois (dva dijaka smeri za upravo, finance in marketing ter trije s smeri za gradnjo, okolje in teritorij) prelevilo v muzejske vodiče in vodilo dijake tretjega letnika nižjih srednjih šol Srečka Kosovela z Opčin in Frana Levstika s Proseka na ogled Muzeja Revoltella. Tudi v tem primeru so se dijaki na vodenje pripravili s predhodnim obiskom muzeja. Na podlagi takratne razlage vodičke in poznejše raziskave so pripravili slovensko besedilo, ki so ga potem uporabili pri vodenju open-skih in proseških nižješolcev po Muzeju Revoltella. Pri tem so si najprej ogledali stari del palače, kjer so nižješolcem orisali tudi življenje barona Pasqualeja Revoltella in obdobje, v katerem je živel in deloval, nato so jim predstavili dela nekaterih umetnikov, kot so Lojze Spacal, Zoran Mušič, Gio Pomodoro, Lucio Fontana in Emilio Vedova. (iž) l&äSjfr slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50. MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika DANES, 17. februarja, ob 20.30 v Klubskem prostoru SSG v sodelovanju s Slovenskim klubom in Skupino 85 v okviru Kultura ponovno v središču I www.teaterssg.com Gostovanje Saše Quinzija je služilo kot priprava na bližnji obisk razstav v okviru projekta spoznavanja zgodovine umetnosti Na Trgovinski zbornici se je včeraj začel že sedmi sejem poklicev, ki ga pripravljata Deželni šolski urad in podjetje Aries (Trgovinska zbornica). Sejem obiskovalcem na enem mestu ponuja pomoč pri odločitvi o nadaljnjem šolanju ali nadaljnji poklicni poti, organizatorji pa so v zadnjih sedmih letih svetovali kar 4300 dijakom. Včerajšnjega prvega sejemskega dne, ki se bo nadaljeval jutri od 9. do 14. ure, so se udeležili dijaki različnih tržaških poklicnih zavodov in nekaterih licejev, slovenske šole pa so zastopali dijaki liceja Slomšek in poklicnega zavoda Štefan. Okrog 250 dijakov je celo jutro pridno zbiralo informacije o predmetniku na izbranih fakultetah in o zaposlitvenih možnostih po končani fakulteti. Predavatelji so predstavili različne študijske programe, od inženirstva, arhitekture, prava do medicine, biologije, kemije in drugih naravoslovnih programov. Predstavniki fakultet, različnih organizacij, med katerimi je sicer tudi SDGZ, in samostojnih poklicev so pri izbiri nadaljnje izobraževalne poti mladim svetovali, naj se odločijo za tisto, kar jih veseli, za tisto, o čemer bodo z veseljem sami poglobili znanje tudi zunaj študij- skega procesa, in na ta način vstopili na trg dela, četudi traja malo dlje pri iskanju službe. Obiskovalci so slišali tudi, da medkulturne kompetence in znanje jezikov še vedno štejeta, brez informacijske tehnologije pa se tako ali tako ne da uspeti v nobenem poklicu. Poseben poudarek je sejem namenil tudi poklicem, ki jih dijaki lahko začnejo opravljati po končani višji srednji šoli. »Sejem je odlična priložnost za nabiranje informacij,« sta ocenila dijaka tehničnega zavoda Volta, ki si bosta po končani šoli začela iskati službo. V drugi dvorani Trgovinske zbornice smo srečali dijake, ki še ne vedo, ali bi raje študirali arhitekturo ali inženirstvo. Eden od dijakov je povedal, da mu je sejem poklicev pomagal do odločitve, da pa arhitektura vseeno v teh časih ni prava izbira. Jutrišnjega sejma poklicev se bodo udeležili dijaki treh licejev; Oberdan, Prešeren in Galilei. Obiskovalci bodo podobno kot sovrstniki včeraj zbirali informacije o nadaljnji karier-ni poti. Naj povemo, da so organizatorji sejma za jutrišnjo predstavitev poklicev prejeli največ prijav za informativno srečanje o študiju medici- Srečanje o evropski prostovoljni službi Na sedežu Europe Direct tržaške občine (Ul. Procureria 2/a) bo danes ob 15. uri informativno srečanje posvečeno evropski prostovoljni službi. Gre za enkratno priložnost, ki jo Evropska unija nudi mladim od 17. do 30. leta starosti, da preživijo v tujini 2 do 12 mesecev, med katerimi se bodo lahko posvečali kaki prostovoljni dejavnosti. Evropski prostovoljci in bivši prostovoljci bodo nudili praktične informacije o tej službi, njenem pomenu in prednostih, ki jih taka izkušnja nudi. Kdor bi se srečanja rad udeležil, naj se javi po elektronski pošti na naslov mat-tia.vinzi@comune.trieste.it. Več informacij je na voljo na spletni strani europedirect.comune.trie-ste.it. Gorniški filmi: protagonistka speleologija V gledališču Miela bo drevi ob 18. uri zaživel drugi večer gorni-škega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja združenje Monte Analogo. Večer bo tokrat posvečen izključno speleologiji, se pravi jamarstvu: na platnu se bo zvrstilo enajst posnetkov (zlasti italijanske produkcije) o podzemnem svetu, ki se bo potegovalo za peto nagrado Hells Bells Speleo Award. Gost večera bo speleolog in alpinist Andrea Gobetti, ki je posnel številne naravoslovne dokumentarce in filme. Novi glasbeni talenti V tržaškem Verdijevem gledališču bo koncertno društvo drevi ob 20.30 gostilo dvojico mladih glasbenic, ki si uspešno utira pot na evropski glasbeni sceni - Julio Hagen (violončelo) in Chiaro Opalio (klavir). Izvajali bosta skladbe Beethovna in Šo-štakoviča. Volk v vzhodnih Alpah fotodamj@n ne, veliko zanimanje vlada tudi za poklic fizioterapevta in inženirja, precej dijakov pa bo prisluhnilo novinarju Cristianu Deganu, ki bo predstavil lastnosti novinarskega poklica. Za tiste, ki pa bi radi vedeli več o pisanju dobrih prošenj za točno določeno delovno mesto, naj še povemo, da bo danes od 15. do 17. ure v Trgovinski zbornici na to temo predaval namestnik direktorja podjetja Aries Francesco Auletta. Sanela Čoralič V mestnem naravoslovnem muzeju (Ul. dei Tominz 4) bo jutri ob 18.30 srečanje posvečeno volkovom v vzhodnih Alpah, o katerih bo spregovoril izvedenec Duccio Berzi. Raziskovalec se volkovom na Apeninih posveča že 30 let in meni, da je sobivanje z njimi čisto mogoče. Vstop je prost. Dolina: slovenski kulturni praznik z Novomeškim simfoničnim orkestrom Občina Dolina, Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela iz Trsta in SKD France Prešeren iz Boljunca prirejajo ob priliki slovenskega kulturnega praznika koncert Novomeškega simfoničnega orkestra, ki deluje v sklopu glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta in šteje skoraj sto glasbenikov. Orkester vodi maestro Sandi Franko, v vlogi solistov se bosta predstavili Manja Slak na violini in pevka Ana Čop. Dogodek bo v petek 19. februarja 2016 v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu ob 20. uri. Priložnostno misel bo podal režiser Marko Sosič. / TRŽAŠKA Sreda, 17. februarja 2016 9 TRST - Somišljeniki gibanj za STO, ki ne plačujejo davkov Tristo oporečnikov na seznamu tožilstva Državno tožilstvo v Trstu je prejelo seznam z imeni in priimki 303 Tržačanov, ki nočejo plačevati davkov in denarnih kazni, pa tudi takih, ki so na sodišču izjavili, da na tem ozemlju ne priznavajo italijanskega pravosodja. Informacijo je sporočil sam vodja gibanja Svobodni Trst Roberto Giurastante, ki v tiskovnem sporočilu piše o »proskripcijskem seznamu tistih, ki se upirajo nezakonitim italijanskim davkom«. Seznam z dobrimi tristotimi domačini naj bi tožilstvu poslali s pokrajinskega sedeža Agencije za prihodke in iz izterjevalne agencije Equitalia. Šlo naj bi za sklop preiskav, ki jih na račun pripadnikov gibanja za Svobodno tržaško ozemlje (STO) vodi tožilec Federico Frezza. Ta je za več članov raznih gibanj za STO (nekoč so bili vsi člani Svobodnega Trsta, nakar je prišlo do bolečega razkola in naknadnih odcepitev) že zahteval sojenje, ker naj bi med neko demonstracijo zaprli vhod v staro pristanišče. V tem primeru pa je govor o neplačevanju davkov in oporečnikov, ki se nočejo pokoriti italijanski zakonodaji ter davkariji. Gibanje Svobodni Trst je večkrat javno pozvalo somišljenike, naj ne plačujejo davkov, češ da je Trst še vedno sestavni del STO in da je prisotnost italijanskih oblasti na tem ozemlju nelegitimna (na osnovi 10. priloge k pariški mirovni pogodbi iz leta 1947). Več ljudi se je temu gibanju pred leti (ko je bilo še enotno) približalo ravno zaradi takih pozivov in obljub, nekatere so davki že močno bremenili, drugi so to bitko enostavno hoteli izkoristiti. Dejstvo je, da se je delež zglednih in ubogljivih davkoplačevalcev na Tržaškem znižal, zdaj pa si seznam domnevnih nepokornih ogledujejo na tožilstvu. Giurastante trdi, da je Italija v vseh povojnih letih neupravičeno nabirala davke v Trstu, omenjeni občani pa naj bi povsem upravičeno zahtevali ponovno vzpostavitev zakonitosti. Dejavnost tožilstva in Agencije za prihodke je označil kot »jezno reakcijo v slogu diktatorskih režimov«. Sprašuje se, ali bodo itali- Roberto Giurastante in del seznama nepokornih davkoplačevalcev (imena niso razvidna), ki ga je sam poslal medijem janske oblasti v prihodnje udarile »tudi po 2000 državljanih, ki so opozorili, da so volitve, ki jih v STO uveljavlja Republika Italija, nezakonite«. Predsednik gibanja Svobodno ozemlje Andrej Rupel se le delno strinja: »Ljudje s teh seznamov so svojčas prostovoljno javili italijanskim organom, da so državljani STO ter da jih (nas) je treba obravnavati kot take. To, da tistih 300 ne plačuje davkov , se ne da preveriti in je nekoristno za doseganje cilja uveljavitve določb mirovne pogodbe. Davke je treba namreč plačati, le da mora denar ostati na ozemlju STO.« Rupel trdi, da državljani STO niso davčni utajevalci. Na vprašanje, ali tudi njegovo gibanje spodbuja neplačevanje davkov, je odgovoril: »Davke je treba plačati, obstaja pa cela vrsta davkov, ki se jih ne da terjati na ozemlju STO. Opozicija je mogoča, a naj se vsakdo zaveda, da za to ne zadošča generičen podpis na kos papirja ... « Svobodno ozemlje se zavzema za drugo strategijo - priznanje državljanstva STO, ki prinaša suverenost: »To je mogoče z izpolnitvijo prošnje NVO Triest (NGO). (af) ZGONIK - Uprava ponudila umetnikom brezplačno razstavljanje v občinskih prostorih »Mecenska« podpora Seznam razstav ■ v* • na obam v Zgoniku 2016-2017 2016 Nivea Mislei (februar) Gianfranco Ceri (marec) Gianna Viezzoli (april) Vocchi Nives (maj) Robert Kozman (junij) Evgenija Gruden (julij) Lucio Perini (avgust) Diego Valentinuzzi (sept.) Univerza za vse starosti (okt.) Tullio Fantuzzi (november) KZ Alpen Adria (december) 2017 Paolo Bonifacio (januar) Loredana Verni (februar) Renato Manuelli (marec) Claudio Sivini (april) Pino Giuffrida (maj) V preteklih tednih sta se pridružila še Chiara Coslovich (junij) in Giorgio Vaselli (julij). Srečanja na zgoniški občini se je včeraj udeležilo tudi veliko umetnikov, ki bodo v prihodnjih mesecih razstavljali svoja dela fotodamj@n Umetniki so v zgoniški občinski upravi našli imenitnega sogovornika oziroma lahko bi rekli pravega »mecena«. Občina je namreč oktobra lani objavila razpis, s katerim je povabila umetnike iz širše okolice oz. pokrajine, naj vložijo prošnjo, če želijo brezplačno razstavljati v občinskih razstavnih prostorih. »Šestnajst umetnikov - mladih in manj mladih, Slovencev in Italijanov - se je odzvalo našemu vabilu. Občinska komisija za kulturo je preverila njihove prošnje oz. ponudbe in naposled sestavila zajeten koledar razstavnih dogodkov, ki segajo vse do prvih mesecev leta 2017,« je novinarjem, zbranim včeraj na Občini, povedala domača odbornica za kulturo Katrin Štoka. Pojasnila je, da je občinska uprava želela umetnikom ponudili priložnost, da se predstavijo širši publiki. Številni izmed teh so se včeraj udeležili srečanja na Občini in izrazili svoje zadovoljstvo nad dobrodošlo pobudo. Koledar razstavnih dogodkov je na začetku februarja uvedla razstava Bar-kovljanke Nivee Mislei, ki tačas v Zgo-niku razstavlja bakrene reliefne slike. Marca pa bo na svoj račun prišla fotografija, kateri se posveča Gianfranco Ce-ri. Odbornica Štoka je pojasnila, da gre za umetnike, ki se med seboj razlikujejo po stilu in tehniki ustvarjanja, tako da bo ponudba skozi leto pestra in nikakor dolgočasna. Pojasnila je, da bo vsaka raz- stava okvirno na ogled mesec dni in da bo vsak prvi četrtek v mesecu posvečen slovesni predstavitvi novega ustvarjalca oziroma njegovih del. Razstave bodo na ogled v delovnem času občinskih uradov, se pravi od ponedeljka do petka dopoldne, ob ponedeljkih in sredah pa tudi do 17. ure. Zgoniška občina je vedno gostila razstave, odslej pa se bo v razstavnih prostorih redno kaj dogajalo, je dodala županja Monica Hrovatin. Poudarila je še, da bodo med razstavljavci tudi malčki iz domače osnovne šole, saj želi Občina spodbuditi kreativnost in radovednost že v mladih letih. Sara Sternad DAVKI IN STO Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Igranje z ognjem Vsakdo ima svoje ideje in jih lahko svobodno izraža; ta je ena od prednosti življenja v demokratični državi. 21. člen italijanske ustave pravi: »Vsi imajo pravico, da svobodno izražajo svoje mišljenje ustno, s pisano besedo in v katerikoli drugi obliki.« Na podlagi tega lahko seveda vsakdo sodeluje v kakršnikoli politični ali drugačni kampanji. Tudi tisti, ki so prepričani, da živijo v Svobodnem tržaškem ozemlju (STO), v avstro-ogrskem cesarstvu, Ilirskih provincah, Beneški republiki, Padaniji ali Indiji Koromandiji. Svoboda izražanja je sveta; kršenje zakonov pa je popolnoma druga zadeva. Ko človek pod pretvezo političnega prepričanja ne plačuje davkov, zapade v nevarno igro, iz katere se bo težko izvlekel brez posledic in ki ga bo verjetno drago stala. Tožilstvo je prejelo seznam s 300 imeni in priimki ljudi, ki ne plačujejo davkov in nočejo poravnavati svojih dolgov, ker trdijo, da so italijanski davki v Trstu nezakoniti. Morda se ti ljudje, med katerimi je gotovo tudi več tržaških Slovencev, zavedajo, da se igrajo z ognjem; ali pa se ne. Vemo, da je k prvotnemu gibanju za STO marsikdo pristopil prav zaradi nepričakovano in nerazumljivo visokih davkov, s katerimi so lokalne uprave obremenile njihove hiše in zemljišča: njihovo vodilo ni bilo politično, temveč osebno-fiskalno. Davki imajo v nekajletni zgodbi o »obujanju« tržaške državice pomembno vlogo, čeprav dober del aktivistov iskreno verjame v obstoj STO in davčnih prekrškov ne spodbuja. Namesto da bi se ljudje z omenjenega seznama pod težo obdavčitev poslužili drugih poti, so takrat prisluhnili piskačem, ki so jim v kraških in mestnih lokalih s čarobno piščaljo obljubljali svetlo prihodnost brez davkov in obvez, polno poslov in denarja: Trst kot Singapur. Kdor je spodbujal množično neplačevanje davkov, ima seveda velike odgovornosti, s posledicami pa se bodo žal soočili posamezniki, ki so njegovi piš-čali sledili. ŠKEDENJ Kdaj bo ■ v v* skupscina o železarni? Zupan Roberto Cosolini je v ponedeljek sprejel predstavnike Odbora 5. december, ki je 31. januarja priredil demonstracijo proti onesnaževanju železarne. Na srečanju so razpravljali o organizaciji javne skupščine, na kateri bosta Cosolini in občinski odbornik za okolje Umberto Laure-ni odgovarjala na vprašanja občanov. Primerno dvorano bo ponudila občinska uprava, zataknilo pa se je pri datumu. Zupan je predlagal 10. ali 12. marec, odbor pa je zahteval, da se skupščino priredi pred primarnimi volitvami v vrstah leve sredine. Odbor se bo pred dokončno odločitvijo posvetoval s člani prek spleta oz. socialne mreže facebo-ok. 1 0 Četrtek, 18. februarja 2016 TRŽAŠKA peterlinova dvorana - Prešernova proslava Slovenske prosvete in DSI »V dobi Telemahov, Odisejevih sinov« Mladi nagrajenci »Ali res vemo, kaj vse je kultura in - bolj pomembno - kaj to ni? Kaj nam pomeni, biti kulturni?,« se je na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev v Pe-terlinovi dvorani spraševal slavnosti govornik Jernej Šček. Po uvodnem pozdravu Marija Mavra je mladi šolnik in kulturni delavec podrobneje analiziral sam pojem kulture. Poudaril je, kako mora vsak dan v šoli iskati in utemeljevati razloge za svojo, človeško prisotnost: »Nove generacije paradoksni "vse" že imajo: imajo informacije, blagostanje, topla oblačila in polne pomnilne kartice. Nimajo pa socialnih vzornikov, vzgojnih stebrov.« Po Ščekovem mnenju živimo v dobi Telemahov, Odisejevih sinov. Nove generacije ob obali gledajo na morje in čakajo, kot Telemahi ali Godoji, da se nekaj, nekdo, njihov Oče vrne domov. Z morja pa se vračajo le fragmenti, zlomljeni drobci, krhki in zdelani mornarji, poraženi očetje, reveži, propadli režiserji, prekerni učitelji, migranti, odpuščeni delavci. »Največ nam lahko o človeku, stvaritelju lastne usode še vedno pove ključna etapa zgodbe zahodne misli. Obdobje humanizma in renesanse.« je še poudaril Jernej Šček. Petrarca, Pico, Alberti, Ficino in drugi veliki možje so hlastali po rodovitnem zraku zato, ker so verjeli v ustvarjalnost človeka, ki je svoboden, odgovoren in dostojanstven. Napočil je torej že skrajni čas, da specifiko avtonomije Slovencev v Italiji ozavestimo preko teh očal: »Mudi se, da bomo našim ljudem omogočili in jih spodbujali v to, da v delovno, socialno in kulturno življenje vstopajo pokončno, skozi vhodna vrata!« Na ponedeljkovi proslavi so prišli do izraza različni načini umetniškega izražanja. Zapele so pevke mladinske vokalne skupine Bodeče nežice pod vodstvom Mateje Černic. Pravo stalnico predstavljata literarni natečaj revije Mladika in priznanja Mladi oder, ki sta letos dosegla že 44. in 41. izvedbo. Pri ocenjevanju literarnih prispevkov strokovna komisija ni imela lahke naloge, saj kot je dejala urednica Nadia Roncelli, je morala izbirati med 125 prispevki. Prvo nagrado za prozo je prejel Tomo Podstenšek iz Maribora. V kratki zgodbi Sreča revežev se je z veliko mero humorja lotil razmer današnje Romunije in naivnosti socialno šibkejših ljudi. Drugi na zmagovalskem odru je bil Primož Vresnik z novelo Bog igra z želežniškimi tiri klavir, tretja pa Manka Kremenšek Križman z novelo Žalovanje. Prva nagrada na pesniškem področju je za razliko od vseh ostalih, ki so romale v matično Slovenijo, odpotovala na Dunaj. Slavil je Lev Detela s ciklusom pesmi Svetloba nad pušča- fotodamj@n Jernej Šček fotodamj@n Paolo Tanze (levo) in Fabrizio Polojaz Matej Gruden (levo) in Iztok Cergol fotodamj@n vo. Razmišljanja z različnimi vsebinami je postavil pod skupni krajevni imenovalec sinajske puščave. Druga je bila Nina Pečar s ciklusom pesmi pod psevdonimom Oljka, tretji pa Franjo Fran-čič, ki je svoj cikel pesmi podpisal kot Lorca. Odlomke iz nagrajenih del so prebrali člani Radijskega odra. Z nagradami Mladi oder želi Slovenska prosveta ovrednotiti uspehe igralcev, režiserjev in ljubiteljev odrske umetnosti na Tržaškem v preteklem letu. V Gorici bo počastitev tamkajšnjih ustvarjalcev s strani Zveze slovenske katoliške prosvete potekala kasneje. Priznanja sta v ponedeljek podelila Marijan in Nejc Kravos. Med najmlajšimi učenci in nekoliko starejšimi dijaki so se veselili na osnovni šoli Alojz Gradnik z Repentabra, osnovni šoli Fran Milčinski s Katinare, nižji srednji šoli Fran Levstik na Proseku in na zavodu Žiga Zois. Poplačan je bil tudi trud gledaliških skupin: Mala tržaška kabaretna banda, mala gledališka šo- la Matejke Peterlin, lutkovna skupina Ladjica iz Devina, igralska skupina MOSP-a, igralska skupina Tamara Petaros, mladinska dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba, igralska družina Slovenski oder ter predstava Utri(n)ki Iztoka Cergola in Mateja Grudna. Vesna Pahor trst - Nedeljski »flash mob« One Billion Rising na Verdijevem trgu Ples proti nasilju nad ženskami Miroljubnega protesta ob glasbi, plesu in branju se je kljub dežju udeležilo kakih 150 žensk - Zaplesale so na notah pesmi Break the Chain H^H priložen videoposnetek Dež ni ustavil udeleženk miroljubnega plesnega protesta proti nasilju nad ženskami fotodamj@n vzhodni kras - COŠ P. Tomažič in Trubar-Kajuh Obisk učencev v Vrbi Ogledali so si Prešernovo rojstno hišo in tudi Prešernov gaj in spominski muzej v Kranju Pretekli petek so se učenci celodnevne osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč in OŠ Trubar-Kajuh iz Bazovice in Gro-pade odpeljali v Vrbo, da bi si skupaj ogledali rojstno hišo Učenci in učenke pred rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi pesnika Franceta Prešerna. Nato so se odpeljali tudi v Kranj, kjer smo obiskali Prešernov gaj in Prešernov spominski muzej, kjer je pesnik bival med letoma 1846 in 1849. Dež nas ne bo ustavil! Nad 150 žensk je v nedeljo na tržaškem Verdijevem trgu kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram zaplesalo proti vsaki obliki nasilja in zapostavljanja žensk. Tako kot v več sto državah sveta je tudi v Trstu na dan zaljubljencev zaživel flash mob One Billion Rising, pravi miroljubni protest ob glasbi, plesu in branju. Udeleženke in udeleženci so v sprevodu štartali z Goldonijevega trga in svoj »revolucionarni« pohod zaključili na Verdijevem trgu, kjer so zaplesali na notah pesmi Break the Chain, ki je postala že prava himna boja proti nasilju. Koreografijo so številni vadili po posameznih mestnih društvih, ki so pristopila k pobudi, koraki pa so bili objavljeni tudi na spletu in vsaka udeleženka-udeleženec je lahko sam vadil doma. Na Verdijevem trgu so se za mikrofonom oglasili tudi člani kulturnega društva La fabbrica delle follie, ki je bilo soorgani-zator pobude. Opozorili so, da ljubezen ne prizanaša pretepanju in žaljenju: kar se prevečkrat dogaja za domačimi stenami, je nedopustno. Zato so potrebne tudi take pobude, ki lahko morda dokažejo žrtvi nasilja, da ni sama in da lahko računa na tesno in široko mrežo podpore. Dogodka sta se udeležili tudi tržaška podžupanja Fabiana Martini in koordinatorka stranke Sel Sabrina Morena. / KULTURA Sreda, 17. februarja 2016 1 1 trst - Koncert v gledališču Rossetti Prisrčna Battiato in Alice TRST - Melanholija ponedeljkovega deževnega večera je izgledala kot nalašč pričarana za koncert italijanskih kantavtorjev Franca Battiata in Alice. Celovečerni dogodek je potekal v tržaškem gledališču Rossetti in je predstavljal, če izvzamemo preddogodek v mestu Carpi, prvo etapo turneje po Italiji, ki se bo zaključila aprila v Palermu. Franco Battiato je namreč pevec in glasbenik s Sicilije, na katero je navezan, kar izhaja iz njegovih pesmi. Na ponedeljkovem koncertu je tako zapel tudi pesem v domačem narečju. Tako Battiato kot Alice (gre za umetniško ime, njeno pravo ime je Carla Bissi) sta v Italiji in po Evropi zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat se je začelo tudi njihovo skupno ustvarjanje, ki jih je pripeljalo do dodatnega uspeha, še zlasti po udeležbi na Euro-songu leta 1984. Letošnja turneja deluje kot homaž močni povezanosti med Francom Bat-tiatom in Carlo Bissi, ki se ni razgradila niti v obdobjih, ko nista sodelovala. V znamenju sodelovanja, ampak tudi dveh ločenih in uspešnih ustvarjalnih poti, je potekal ponedeljkov koncert. Kantav-torja sta nastopala samostojno, s pesmimi iz lastnega repertoarja, ampak tudi s sklopi skupnih pesmi. Dve uri in pol trajajoč koncert, med katerim je nabito polno gledališče Ros-setti prisluhnilo tridesetim pesmim, je na poslušalce učinkoval kot skok še zlasti v osemdeseta leta in kot sprehod po originalnem ustvarjanju dveh umetnikov, še zlasti Battiata. Na odru je vse pesmi spremljal godalni orkester Ensemble Symhony Orchestra in drugi glasbeniki. Poslušalci so tako lahko prisluhnili pesmim, ki sodijo v zakladnico italijanske lahke glasbe, kot so Battiatove La cura, Cuccurucucu, Summer on a solitary beach, Centro di gravita permanente, Bandiera bianca, Sentimento nuevo, ali Alicejevo pesem Per Elisa. Koncert je dajal ponekod vtis, da gre za marketinško potezo, ki je skušala potegniti s poti pozabe še zlasti pevko iz Forlija. Franco Battiato - njegovih sedemdeset let mu ni fizično prizaneslo - je zapel vse pesmi s sedečega položaja. Pesmi dveh pomembnih ustvarjalcev italijanskega kulturnega okolja pa ostajajo ušesom dopadljive ter ponekod izjemno aktualne, saj ne izgubljajo svojega šarma, ki ga je marsikdo včasih enačil s pretiranim izumetničenim intelektualizmom. Tudi danes vsi iščemo namreč, po več kot tridesetih letih, »stalno težišče, v katerem nam ne bi bilo treba spreminjati mnenja o rečeh in stvareh«, kot pra- vi pesem Centro di gravita. Emblemati-čna je tudi pesem Bandiera bianca, ki pravi: »Kako težko je biti umirjeni, medtem ko se okrog nas vsi prepirajo,« da sploh ne omenjamo »tolikih neum- nih kokoši, ki se prepirajo za prazen nič.« Koncert se je zaključil s pesmijo, ki velja za najprepoznavnejšo sled sodelovanja Franca Battiata in Alice: I treni di Tozeur. Pesmi, ki pripoveduje o nostal- Franco Battiato in Alice na tržaškem odru fotodamj@n giji oz. melanholiji v skoraj čudežni tu-nizijski puščavski oazi Tozeur je popolnoma prevzela občinstvo. Med koncertom je minil tudi ponedeljkov naliv. Martin Lissiach Umrl režiser Jože Pogačnik LJUBLJANA - V noči na torek je po dolgotrajni bolezni umrl filmski in televizijski režiser Jože Pogačnik. Med njegovimi znanimi filmi sta Grajski biki in Kavarna Astoria. Bil je prejemnik več nagrad, med njimi Badjurove in Šti-glicove nagrade za življenjsko delo, berlinskega srebrnega medveda in beneškega srebrnega leva. Pogačnik se je rodil leta 1932 v Mariboru, študiral je režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Najprej se je ukvarjal s filmsko kritiko, kasneje pa se je uveljavil kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del. Bil je soustanovitelj Društva slovenskih režiserjev, ki mu je lani kot prvemu prejemniku podelilo Nagrado Franceta Šti-glica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Slovenski begunci LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so sinoči odprli gostujočo razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945. Fotografije razkrivajo zgodbe okoli 6000 Slovencev, ki so nekaj let preživeli v begunskih taboriščih v Avstriji in bili kljub hudim razmeram in pomanjkanju dejavni na področju kulture, šolstva in obrti. gorica - Koncert Carmina balcanica v Kulturnem domu posvetili Arsenu Dediču Balkanski spektakel GORICA - Koncert s pomenljivim naslovom Carmina balcanica in s podnaslovom Aghe/Voda/Uje je v soboto naletel na veliko zanimanje tudi v goriškem Kulturnem domu. Gre za glasbeno-pripovedno prireditev, ki je dan prej gostovala v furlanskem Tal-massonsu, a je svojo krstno uprizoritev v nekoliko različni preobleki doživela na lanskem Mittelfestu v Čedadu. »Oče« res lepega koncertnega dogodka je vsestranski glasbeni mojster Valter Sivilotti iz Vidma, ki je s svojo neusahljivo glasbeno žilico postavil temelje nepozabnim koncertom na meji in drugim odmevnim prireditvam. Poleg Mittelfesta je pobudo za Carmino balcanico podprla tudi deželna gledališka ustanova ERT v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom ter s Kulturno zadrugo Maja. Prireditev se je pričela z enomi-nutnim videoposnetkom nastopa lani preminulega hrvaškega pevca Ar-sena Dediča na odru Kulturnega doma leta 2006. Njegov takratni nastop je sodil v niz štirih koncertov ob obletnici smrti italijanskega kantavtorja Sergia Endriga. Arsenu Dediču, ki je Navdušenje na odru Kulturnega doma kd bil velik prijatelj Kulturnega doma, je bil posvečen koncert Carmina balcanica, kar je polna dvorana pozdravila z dolgim in občutenim aplavzom. V svojih uvodnih nagovorih sta pri- Zgoničan Matej Emili zlat v Begunjah BEGUNJE - Razposajenost in Veter nosi pesem mojo sta Avsenikovi uspešnici, ki sta prinesli veliko sreče štirinajstletnemu harmonikarju Mateju Emiliju. Na 10. mednarodnem tekmovanju za nagrado Avse-nik 2016 v Begunjah je namreč prejel zlato priznanje. Mladi mojster diatonične harmonike je doma iz Zgonika, a obiskuje glasbeno šolo v Škofijah, v razredu Andreja Gropajca. Letos se je odločil za preizkus v »kraljestvu« diatonične harmonike, kjer se je pomeril s tekmovalci, ki so prihajali iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Italije. Žirija, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik ml., Lorenz Pichler in Jože Burnik, je Mateju podelila kar 96 točk za izvajanje v slogu Avsenikovega izvirnega načina igranja. Organizatorji tekmovanja poudarjajo, da je »edinstve- nost in poseben pomen prireditve, da se samo na tem tekmovanju izvajata in ocenjujeta stil in tehnika igranja na harmoniko, ki sta najbližji Avse-nikovemu stilu.« (rop) jateljstvo s tem nepozabnim hrvaškim umetnikom potrdila predsednik Kulturnega doma Igor Komel in glavni pobudnik koncerta Valter Sivilotti. Pred mikrofon sta stopila tudi predsednik ERT Alessandro Malcangi in umetniški vodja Mittelfesta Franco Calabretto. Oba sta bila mnenja, da bi to prireditev, ki je zahtevala veliko napora in je združila umetnike s celotnega Balkana, kazalo prenesti tudi v druge kraje, tako v Italiji kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije, posebno še v Sarajevo. Povedala sta tudi, da so s Carmino balcanico želeli povezati ljudi in kulturne tokove, ki se iz naših krajev raztezajo do Albanije in Makedonije. V poldrugo uro trajajočem koncertu so se prepletali prozni teksti in pesmi, ki so kot osrednjo misel imele vodo. Voda kot vir življenja; voda, ki teče in odteka, a ostane vedno enaka; voda, ki nas odžeja in poskrbi, da nam s svojim prijetnim žuborenjem polepša dan. In prav beseda »žubori, žubori,« ki jo je v svoji pesmi prispeval pesnik Miroslav Košuta, se je kot refren pojavljala v raznih trenutkih dolgega koncerta, ki je posredoval zelo različne glasbene zvrsti. Začelo se je s skoraj psihedelično glasbo, ki je občasno prehajala v živahne balkanske ritme, se na trenutke pomaknila v svet šansona in žanre, ki so blizu glasbenih balad. Skratka, glasba za vsak okus, ki so jo prispevale štiri odlične pevke: Elsa Martin iz naše dežele, Tatjana Mihelj iz Nove Gorice, Maja Sar iz Sarajeva in Dorina Leka iz Tirane. Prepletali so se razni jeziki in razni pristopi do kulturnih izročil Balkana. Odlično se je v pesmi solistk vključil tudi šestdesetčlanski mešani zbor dežele FJK, ki ga vodi zborovodja Cristiano Dell'Oste. Omeniti velja zelo lepo pesem Reka, ki jo je za to priložnost napisal slovenski kantavtor Vlado Kreslin in jo je zapela Tatjana Mihelj. Ta je zapela tudi pesem, ki jo je kot zadnjo pred smrtjo napisal Arsen Dedič. Glasbena plat pa je bila zaupana sedmerici rok glasbenikov -z Valterjem Sivilottijem na klaviaturah, pa tudi v vlogi »vodje« koncerta. Vsa pohvala gre pevkam in zborovskim pevcem, ki so z lahkoto prehajali iz jezika v jezik, iz ritma v ritem. Monica Masolo pa je vlogo pri-povedovalke besedil o vodi opravila v različnih jezikih, s tem, da so se prevodi v italijanščini pojavljali kot nadnapisi. Ob koncu res lepega glasbenega večera se je predsednik Kulturnega doma Igor Komel zahvalil vsem nastopajočim, Valterju Sivilottiju je v znak petnajstletnega sodelovanja in prijateljstva izročil keramični grb goriškega hrama kulture. (vip) 1 2 Sreda' 17- februarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorski.eu gorica - Lani je občina izgubila 270 občanov, v zadnjem desetletju preko 1300 Število prebivalcev padlo pod 35 tisoč Goriška občina postaja vse manjša. Ne govorimo seveda o njenem teritorialnem obsegu, ampak o upadanju števila prebivalcev, katerih število se iz leta v leto neizprosno znižuje. Negativni demografski trend potrjujejo najnovejši podatki zavoda Istat, ki so jih obdelali pristojni občinski uradi: 31. decembra 2014 je v Gorici imelo stalno bivališče 35.114 ljudi (16.854 moških in 18.260 žensk), konec lanskega leta pa 34.844 (16.748 moških in 18.096 žensk), torej 270 manj. V zadnjem desetletju je goriška občina izgubila 1351 prebivalcev, primerjava z letom 1970 pa je naravnost boleča: takrat je Gorica štela 43.918 prebivalcev, preko 9000 več kot danes. Osnovni razlog za upadanje prebivalstva je nizka rodnost, upoštevati pa je treba tudi druge dejavnike -zlasti staranje družbe, izseljevanje in gospodarsko krizo, ki je močno prizadela Gorico. Novorojenčkov je bilo lani 246 (trije otroci so se rodili v občini Gorica oz. na domu, 233 v drugih občinah Furlanije - Julijske krajine ali drugod po Italiji, 10 v tujini), umrlo pa je 487 občanov. Saldo je torej negativen (-241). Število rojstev je bilo še nižje leta 2014, ko so v Gorici našteli 218 novorojenčkov, umrlo pa je 462 ljudi. Skoraj devet odstotkov goriških prebivalcev je starejših od 80 let. Sto svečk je lani upih-nilo 18 občanov, najstarejši je dopolnil 108 let. Mladih do 20. leta je približno 16 odstotkov vseh goriških prebivalcev. »Nizka rodnost je žal posledica napačne družinske politike, pa tudi pomanjkanja dela; mladi si z veliko težavo ustvarjajo družino,« pravi občinski odbornik Alessandro Vas-cotto, ki po drugi strani opaža, da si je znalo veliko mladih Goričanov zavihati rokave in poiskati nove mož- gorica Aretirali tri mlade tatove V avtomobilu zasegli varilnik Karabinjerji iz Tolmeča so aretirali tri mlade tatove, med katerimi je eden mladoleten. Pripisujejo jim odgovornost za več vlomov v Tolmeču, Villi Santini, Paluzzi in še nekaterih krajih na Videmskem. V hiše so vlamljali tudi s pomočjo varilnika. Gre za mladeniča po rodu iz Romunije, mlado Goričanko in mladoletnega Goričana. Karabinjerji so jih prejeli prejšnjo noč pri Buttriu, medtem ko so se vračali proti Gorici. Pred tem so z varilnikom neuspešno skušali odpreti avtomatski blagajni avtopralnic v kraju Aro-dola Nuova v občini San Giorgio di Nogaro in v kraju Paparotti pri Vidmu. V avtomobilu so imeli razno vlomilsko orodje, varilnik in nekaj oblačil. Karabinjerji preverjajo, ali so odgovorni še za nekaj drugih tatvin, ki so jih sile javnega reda obravnavale v severnem delu videmske pokrajine. nosti za zaposlitev. »Priložnost je zlasti razvoj goriškega turističnega potenciala,« meni odbornik. V Gorici se v zadnjih letih zlasti iz gospodarskih razlogov niža tudi število tujih državljanov. Konec leta 2013 jih je v občini živelo 3321, 31. decembra 2015 pa 3195. Med njimi je 1570 moških in 1625 žensk. V register matičnega urada občine so lani vpisali 1000 ljudi, izbrisali pa so jih 1029. V drugo italijansko občino se je leta 2015 iz Gorice preselilo 633 ljudi, v tujino pa 125 občanov. V Gorici je skupno 16.985 družin, v 1592 družinah živi vsaj en tuj državljan, brezdomcev je enajst. Mladoletnih tujih državljanov je 694: 44 izmed njih se je rodilo leta 2015. Aleksija Ambrosi Pogled na del goriškega mestnega središča tržič - Zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov Petnajst 200-evrskih glob V mestnem središču sta jih naložila nova okoljska pomočnika - Kmalu zgibanka v treh tujih jezikih V enem mesecu sta nova okoljska pomočnika naložila petnajst 200-evrskih glob zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov v tržiškem mestnem središču. Med petnajstimi oglobljenimi je trinajst posameznikov oz. gospodinjstev, dve pa sta gospodarski podjetji. Med kaznovanimi so večinoma italijanski državljani, ki živijo v mestnem središču. Okoljska pomočnika sta globe naložila, potem ko sta na vreče z odpadki nekajkrat nalepila opozorila, da odpadki niso primerno sortirani. Ker so se kršitve nadaljevale kljub opozorilom, sta okolj-ska pomočnika kršilcem naložila globo. Občinski odbornik Fabio Gon pojas- njuje, da sta okoljska pomočnika na delu že štiri tedne, vendar sta vse globe naložila v zadnjem tednu. »Nimamo namena kaznovati občanov, ampak jih informirati. Če se pa kršitve nadaljujejo, smo seveda prisiljeni nalagati kazni,« pravi Gon in pojasnjuje, da okoljska pomočnika lahko odpirata vreče z odpadki in na ta način - na primer s pomočjo naslovov pisem ali drugih pošiljk - ugotovijo identiteto tistih, ki se niso držali pravil za sortiranje smeti. Doslej sta okoljska pomočnika obiskala številne stanovanjske bloke v mestnem središču, kjer odpadke zbirajo v zabojnikih, poleg tega sta obiskala tudi več trgovin, kjer sta lastnikom pojasnila, ob katerih dneh pristojne smetarske službe odnašajo odpadke izpred domov. Občani zelo pozitivno sprejemajo okoljska pomočnika, saj so razumeli, da si z njuno pomočjo občina prizadeva za čistejše okolje. Da bi priseljencem pomagali pri razumevanju pravil o sortiranju odpadkov, bo podjetje Isa Ambiente zgibanko, ki je doslej na voljo v italijanščini in slovenščini, prevedlo v angleščino, bengalščino in srbščino. Med uporabniki bodo razdelili tudi vreče za sortiranje odpadkov, saj si želijo, da bi se Tržičani čim prej odvadili uporabljati črne plastične vreče, ki so prepovedane. bumbaca gorica Mladeniča s kokainom in nožem Kokain Goriški karabinjerji so v prejšnjih dneh med nočnim poostrenim nadzorom prometa v Ulici Colobini ustavili za pregled dokumentov dostavno vozilo tipa Opel combo. Voznik je karabi-njerjem izročil vozniško dovoljenje; tehnični pregled na avtomobilu je bil opravljen, tudi zavarovalnina je bila poravnana, vendar je bil voznik med pregledom dokumentov vseeno izredno napet. Ker je podobno veljalo tudi za potnika, so se karabinjerji odločili, da oba pospremijo v svojo vojašnico. Po osebni preiskavi so ugotovili, da je imel voznik avtomobila, 21-letni Goričan G.M., pri sebi en gram kokaina, ovitega v ce-lofansko folijo. Zaradi tega so ga karabinjerji ovadili goriškemu sodišču zaradi posesti mamil za osebno rabo. Potnik, 21-letni A.F. iz Krmina, pa je imel pri sebi 10-centimetrski žepni nož; karabinjerji so ga ovadili zaradi posesti orožja. Mamilo in nož so zasegli. Goriški karabinjerji so dvojico izsledili med nočnim poostrenim nadzorom, med katerim posebno pozornost namenjajo preprečevanju tatvin in preprodaji mamil. Karabinjerji pozivajo Goričane in prebivalce ostalih občin v pokrajini, naj pokličejo na interventno številko 112, ko opazijo katerokoli sumljivo osebo ali vozilo. S takojšnjim posegom je veliko lažje izslediti storilce kaznivih dejanj, pojasnjujejo karabinjerji. gorica - Novinar Laurence Lee poročal o možni preusmeritvi migracijskega toka Al Džazira med prebežniki Afganistanski in pakistanski državljani prihajajo v Italijo, ker imajo v Nemčiji »prednost« sirski begunci Središče za prosilce za azil v Podturnu, kjer so Zdravniki brez meja postavili bivalne kontejnerje (levo); prebežniki med učenjem italijanskega jezika (desno) verovzhodno Italijo, zaradi poostritve pravil sprejemanja beguncev v Nemčiji pa naj bi se vse več prebežnikov začelo preusmerjati iz Slovenije proti Italiji. Lee se je pogovoril z nekaterimi af- ganistanskimi in pakistanskimi državljani; v Italijo so prišli, potem ko so ugotovili, da imajo v Nemčiji »prednost« sirski begunci. Britanski novinar si je ogledal središče Zdravnikov brez meja v Gorici in centre za prebežnike v nekaterih vaseh na Goriškem, kjer naj bi se po njegovih besedah pritoževali, da je »že toliko Af-ganistancev kot italijanskih državljanov«, kar seveda ne drži. Dopisnik Al Džazire je za izjavo zaprosil koordinatorja Zdravnikov brez meja v Gorici Yannicka Julliota in prostovoljca Fabrizia Foschinija, snemanje je potekalo tudi na nekdanjem mej- nem prehodu pri Solkanu. Humanitarne organizacije, pravi Lee, postopno krepijo svojo prisotnost, begunci pa prek Fa-cebooka seznanjajo svoje prijatelje z možnostmi, ki se jim tukaj ponujajo. Po njegovih informacijah naj bi postopek za pridobitev azila pri nas trajal le štiri mesece, pri čemer Lee pripominja, da »niso niti Nemci tako učinkoviti«. Novinar zaključuje z oceno, da bi se lahko Italija spomladi znašla pod pritiskom novega vala migrantov, ki bodo vanjo prihajali tako z juga (prek Sredozemskega morja) kot z Balkana. (ale) / GORIŠKA Sreda, 17. februarja 2016 13 tržič - Bandelj (SSO) pri županji Silvii Altran Predlogi in pričakovanja Srečanje na tržiškem županstvu Na tržiškem županstvu je včeraj tekla beseda o ovrednotenju slovenske prisotnosti v Laškem in še zlasti v ladje -delniškem mestu, ki je skupaj z Ronka-mi vključeno v območje izvajanje zaščite. Tržiško županjo Silvio Altran je prvič uradno obiskal deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, srečanja so se udeležili tudi predstavniki raznih slovenskih ustanov in društev iz Laškega, in sicer predsednica društva Tržič Lucia Germani, predsednik društva Jadro Karlo Mucci in predsednica Združenja staršev iz Romjana Damiana Kobal. Walter Bandelj je tržiško županjo pozval, naj bo občina čim bolj dovzetna za potrebe Slovencev iz Laškega, naj jih vključuje v svoje kulturne in druge prireditve. Deželni predsednik SSO je posebno pozornost namenil občinski spletni strani, na kateri pogreša slovenščino; opozoril je tudi, da tržiška občina podobno kot tudi ronška prejema prispevke iz zakona 38/2001, vendar zaostaja za Ronkami še zlasti, kar se tiče vidne dvojezičnosti (pri tem je treba povedati, da v Tržiču čakajo na izplačilo prispevka za leto 2012). Bandelj je opozoril tudi na pomanjkanje šolskega avtobusa, ki bi peljal otroke v nižjo srednjo šolo v Doberdobu, medtem ko je predsednica društva Tržič Lucia Germani pojasnila, da si že več let prizadevajo za poimenovanje ulice ali javnega mesta po Srečku Kosovelu. Predsednik društva Jadro Carlo Mucci je poudaril, da bi bilo treba tudi v Tržiču namestiti kako dvojezično tablo - po zgledu Ronk. Županja se je obvezala, da bodo potrebam slovenske narodne skupnosti namenili več pozornosti, zagotovila je tudi, da se bodo čim prej zavzeli za poimenovanje ulice po Kosovelu. Med obiskom so Bandlja spremljali tudi trije pokrajinski predsedniki SSO - Franka Padovan za Goriško, Ric-cardo Ruttar za Videmsko in Igor Švab za Tržaško; v delegaciji je bil poleg nekaterih goriških predstavnikov SSO tudi član deželnega izvršnega odbora Ivo Corva, ki je povedal, da so v okviru evropskega projekta Inri, ki zadeva zeleno ekonomijo, zelo dobro sodelovali s tržiško občino in da si zato želijo še nadaljnjega sodelovanja. V prihodnje se bo sicer tržiška županja Silvia Altran morala poglobiti še v eno vprašanje, ki je vezano na zaščito slovenske narodne skupnosti. Gre za letošnji referendum o združitvi občin Tržič, Ronke in Štarancan. Tržiška in ronška občina sta že vključeni v območje izvajanja zaščite, na njunem območju so sedeži raznih slovenskih organizacij, v Romjanu sta tudi šola in vrtec s slovenskim učnim jezikom. V Štarancanu slovenska prisotnost ni tako opazna, ven- dar tudi v tej občini živi nekaj Slovencev. Slovenski kulturni in družbeni delavci iz Laškega se sprašujejo, kaj bo s štarancansko občino v primeru združitve z občinama Ronke in Tržič. Se bo bonaventura območje izvajanje zaščite razširilo tudi na Štarancan? In kaj bi to sploh konkretno pomenilo? Med referendumsko volilno kampanjo bo treba najti odgovore tudi na ta vprašanja. gorica - Msgr. Alojzij Cvikl Jutri pod lipami mariborski nadškof Protagonist jutrišnjega Srečanja pod lipami bo ugledni gost, v Gorico namreč prihaja mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Zasluge za obisk slovenskega nadškofa v posoškem mestu ima duhovnik mariborske nadško-fije, sicer pa goriški rojak Franček Ber-tolini, ki bo na večeru z nadškofom tudi vodil pogovor. Msgr. Alojzij Cvikl je slovenski jezuit, med leti 1995-2001 je bil tudi provincial slovenske province, nakar je postal rektor papeškega kolegija Russi-cum v Rimu. Rojen je v Celju, jezuitsko prakso je opravljal v Turinu, študiral na Gregoriani v Rimu, kjer je prejel tudi diakonsko posvečenje, podiplomski študij je opravil v Bruslju, jezuitsko formacijo pa dokončal v Pa-dovi. Leta 2010 je bil poklican, da prevzame mesto začasnega ekonoma mariborske nadškofije v času finančne krize in uspelo mu je, da je sklenil sporazum z upniki. Marca 2015 je bil imenovan za mariborskega nadškofa. Izbral si je geslo Iz teme bo zasvetila luč. Msgr. Alojzij Cvikl je tudi predsednik slovenske Karitas, ki je lani beležila 25. letnico ustanovitve. Iztočnic za pogovor tako res ne bo zmanjkalo. Na večeru bo govor o slovenski Cerkvi in vlogi katoličana v slovenski in zahodni družbi, pa tudi o svetem letu usmiljenja, o prehojeni poti, o postu, o papežu Frančišku in pastorali, delu z mladimi in izzivih današnjega časa ter seveda o mariborski nadškofiji. Nadškof Cvikl bo v Gorico prišel že popoldne. Ob 18. uri bo daroval večerno mašo v cerkvi Svetega Ivana. Srečanje pod lipami bo jutri ob 20. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Večer prirejata v skupnem sodelovanju goriški hram in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Po večeru z mariborskim nadškofom se bodo Srečanja prekinila do 31. marca, saj bodo v postnem času, kot vsako leto, predavanja v Močni-kovem domu, za katera skrbi skupnost družin Sončnica. Msgr. Alojzij Cvikl gorica - V petek predavanja Slov.I.K.-a Evropa - konec obdobja razuma? Na Slov.I.K.-u se nadaljuje ciklus srečanj na temo Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum. Namen ciklusa je osvetliti manj medijsko razvpite, a kljub temu izjemno pomembne vidike, ki postajajo v sodobnem svetu vse bolj aktualni in relevantni. Prvo srečanje - predavanje filozofa in islamologa Raisa Al-Dag-histanija z univerze v Munstru - je bilo decembra lani; januarja letos je bilo v dvorani ZKB na Opčinah še drugo srečanje, in sicer s sociologom in politologom Primožem Šterbencem z Univerze na Primorskem. Tretje srečanje pa bo na sporedu v petek, 19. februarja, v Trgovskem domu v Gorici. Predavala bo prof. Svetlana Slapšak, ki je svetovno uveljavljena intelektualka: klasična filologinja, jezikoslov-ka in antropologinja. Že od 80. let dalje se posebej zanima za študij spolov, balkanologijo in miselne tokove sodobnih evropskih družbenih procesov. S teh področij je imela že vrsto predavanj na znanih svetovnih univerzah in inštitutih. Predavanje Evropa - konec obdobja razuma? se bo dotaknilo osrednjih miselnih zagat sodobne evropske družbe in kulture. Evropa predpisov ali Evropa idej, se sprašuje predavateljica. Ne eno ne drugo, meni: ni sistema, ki bi ga prepoznali v predpisih, in ni prepoznavnih idej. Ne gre samo za to, da EU ni bila sposobna sestaviti ustave, ki bi bila za vse sprejemljiva - gre za to, da ni mogoče sestaviti ustave iz konzervativnih banalnosti, ki naj bi bile osnova ev-ropejstva ... Pred dvajsetimi leti so francoski arheologi uspeli spremeniti tekst preambule za evropsko ustavo, v katero je propadli politik Giscard d'Estaing - eden takšnih, ki se potem »parkirajo« v evrokraciji -vnašal neumnosti o »judovsko-krščanski tradiciji« Evrope. Žal dosti dlje niso prišli, kot tudi sama ustava ne. Idejni temelji EU, postavljeni po drugi svetovni vojni, niso dopuščali ideološko-esejističnih ne- buloz: treba je bilo preprečiti vsakršno možnost novega genocida v Evropi - v osnovi že idejo samo, pa tem pa tudi razvoj ugodne družbene realnosti in institucionalne prepustnosti, ki bi lahko omogočili njen razvoj. Preteklost je bila prepuščena znanosti in racionalni misli. Takšna zasnova je odprla pot do funkcionalnosti združenja držav, ki so ga poimenovali ES. Za podporo tej funkcionalnosti pa je bila potrebna tudi živa humanistična misel, ki bi nadzorovala, kritizirala in zastavljala vprašanja in ki ne bi dovolila praznega besedičenja in birokratkega uzurpiranja državljanskih horizontov. Žal je EU kasneje naredila vse, da je humanistiko skrčila, ponižala in pavperizirala: bolonjska reforma se je začela kot ideja, da naj vsi evropski državljani dobijo možnost brezplačnega mobilnega študija - vključno z doktoratom. Kako so jo interpretirali - najprej s profitom obsedeni in kupljeni birokrati in potem skorumpirani akademiki - danes jasno vidimo. Ostala je edino še mobilnost ... za koliko časa? Nomadska identiteta je lahko model za evropske intelektualce in zaščita pred nacionalizmom. Italijanska renesansa se je začnela z begunci - intelektualci iz Grčije, ki so prinašali tekste in ikone kot svoje največje bogastvo. Pred tem je Evropa že v antiki imela globalno helenistično družbo, zaznamovano z nomadizmom ... Možna nova misel o Evropi mora upoštevati evropske noma-de-intelektualce: primere lahko najdemo v že omejenih zgodovinskih obdobjih (v antiki in v renesansi) ter neposredno pred francosko revolucijo in po njej - spomnimo se le na Voltairovo misel iz Traktata o toleranci o smislu pisanja: ...pour adoucir les moeurs. Predavanje Svetlane Slapšak Evropa - konec obdobja razuma? bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v dvorani Trgovskega doma na Verdijevem korzu v Gorici. Vstop bo prost, prijave in kotizacije niso predvidene. gorica - Danes v Kulturnem domu za abonente Komigoja Nagradna predstava Kulturno društvo Grgar bo uprizorilo Molierjevo komedijo »Namišljeni bolnik« V Kulturnem domu v Gorici bo da- nes ob 20. uri nagradna predstava za lanskoletne in nove abonente festivala Ko-migo 2016; kulturno društvo Grgar bo uprizorilo Molierjevo komedijo Namišljeni bolnik. Režiser priljubljene komedije je priznani igralec teatra SNG iz Nove Gorice Radoš Bolčina. V njej nastopajo Aleš Bre-mec, Zarja Pavlin, Ana Vujakovič, Anja Pi-šot, Blaž Pavšič, Štefan Bastjančič, Matjaž Volk, Marko Pavlin, Matej Čubej, Silvester Plesničar, Anica Pavlin in Valter Lapanja. Svetovno znano Molierjevo delo nam izpostavlja gospoda Argan bogatega meščan, ki je prepričan, da je strašno bolan. Svoje imetje porablja za zdravnike, ki ga nenehno klistirajo, mu puščajo kri ter ga mučijo z raznimi dietami in zvarki. Ar-gan se je kot vdovec znova oženil z mlado Belino, ki njegovo strast do bolezni še spodbuja, saj računa, da bo podedovala vse njegovo premoženje. Belina ga zato skuša prepričati, naj svojo hčer Angeliko pošlje v samostan, toda mož je noče ubogati, ker ima z njo drugačne načrte. Odločil se je na- Gledališka skupina iz Grgarja mreč, da jo bo poročil s Tomažem, grozovito dolgočasnim in bedastim medicin-cem, sinom častitljivega zdravnika Diaforusa. Angelika se očetovi čudaški nameri upre, saj se noče odreči lepemu Kleantu, ki ji vrača ljubezen. Zavajanje gospoda Argana se odloči preprečiti jezikava služkinja Toaneta, odločena, da mu odpre oči o lažnih zdravnikih, zgrešeni poroki in preračunljivi ženi. Sama pripravi načrt in ... Vstopnina znaša pet evrov; za lanskoletne in nove abonente festivala Komigo je vstop brezplačen. Prva, uvodna predstava letošnjega festivala Komi-go 2016 pa bo na sporedu v četrtek, 3. marca. Na odru Kulturnega doma se bosta predstavila izvirna predstavnika dveh generacij Boris Kobal in Tin Vo-dopivec s komedijo za stare in mlade »Staro za novo«. 1 6 Četrtek, 18. februarja 2016 GORIŠKA / STARA GORA - Kmalu boljši pogoji za težko prizadete otroke na oddelku za invalidno mladino Septembra naj bi začeli z gradnjo Izvajalec za projektiranje izgradnje novega objekta oddelka za invalidno mladino v Stari Gori je izbran, zagotavlja direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak. S tem je storjen še eden od korakov k dolgo pričakovani rešitvi, ki bo nadomestila tri dotrajane in tudi že nevarne več kot štiri desetletja stare montažne paviljone, v katerih deluje omenjeni oddelek šempetrske bolnišnice. Pa tudi pri izbiri izvajalca za projektiranje gradnje ni šlo gladko: med devetimi prijavljenimi ponudniki je bil že izbran izvajalec projektne dokumentacije, a je eno od neizbranih podjetij vložilo zahtevek po reviziji. Ker se je izkazalo, da izbrano podjetje ni ustrezalo vsem zahtevam, je bilo nato za projektanta zbrano drugo najustreznejše podjetje med prijavljenimi. Ministrstvo za zdravje bo v izgradnjo novega objekta, ki bo nadomestil tri od štirih paviljonov, namenilo 2,6 milijona evrov od skupno štiri milijonske investicije. Preostali denar bo prispevala šempetrska bolnišnica, ki je za pokritje svojega dela najela kredit. »S strani ministrstva so spodbude in pobude, da se stvari čim hitreje speljejo naprej zaradi njihovega predvidenega vložka. Ta denar nas na kupčku verjetno ne bo čakal v nedogled,« opozarja direktorica Fikfa-kova in pristavlja: »Upam, da za nadaljevanje predvidenih postopkov ne bo ovir. Tako rekoč takoj naj bi se začelo s pripravo dokumentacije, še v letošnjem letu, predvidoma septembra, pa tudi z gradnjo.« To pa pomeni tudi velik delovni zalogaj za bolnišnico, saj bodo morali paciente iz sedanjih treh paviljonov za obdobje enega leta, kolikor bo trajala gradnja, premestiti v šempetrsko bolnišnico. »Predvideli smo, da bi tiste bolnike, ki zahtevajo največ nege in tudi uporabe največ naprav, ki so locirane v Stari Gori, premestili v četrti paviljon, ostale, ki so bolj gibljivi in v programu dnevnega hospitala pa bi preselili v šempetrsko bolnišnico. Seveda se nam s tem vsaj za nekaj časa zmanjšajo kapacitete za podaljšano hospitalizacijo in fizioterapijo, ki so sedaj v četrtem paviljonu. Ampak te paciente bomo prav tako začasno premestili na aktualni ortopedski oddelek, kjer lahko nadaljujejo z rehabilitacijo,« načrtuje Fikfakova. Vsa dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja bi bila po sedanjih pričakovanjih direktorice lahko nared do konca pomladi, ko bodo izvedli še razpis za izvajalca del, jeseni pa naj bi sledila že več desetletij pričakovana gradnja. Ministrstvo in bolnišnica bosta torej poskrbela za gradnjo objekta, opremo pa bo treba zagotoviti iz drugih sredstev. V ta namen se na računu fundacije Vrabček upanja že dlje zbirajo razne donacije, ena zadnjih, gre za skoraj 10.000 evrov izhaja od prodanih vstopnic z oddaje Na žaru, katere gost je nedavno bil slovenski predsednik Borut Pahor. Na oddelku za invalidno mladino Stara Gora sicer zdravijo in rehabilitirajo otroke z motnjami gibanja ter drugimi kombiniranimi motnjami v razvoju. Večinoma gre za otroke s cerebralno paralizo ali drugimi okvarami osrednjega živčevja, hrbtenjače in perifernega živčevja, z nevromišičnimi boleznimi ali epi-lepsijo. Del oddelka je namenjen najtežje prizadetim bolnikom, ki potrebujejo specialno zdravstveno nego ter intenzivno nevrofizioterapijo. Oddelek sestavljajo štirje paviljoni, prvi trije so montažni in že močno dotrajani, kar se je potrdilo ob predlanskem obisku inšpekcij inšpektorata za delo in zdravstvenega inšpektorata, ki sta podali oceno o neustreznosti prostorov. Možnosti za rešitev sta bili tedaj dve, in sicer obnova obstoječih prostorov ali novogradnja. Ministrstvo se je nazadnje odločilo za novogradnjo, in to na isti lokaciji v Stari Gori. (km) Dotrajani montažni paviljoni foto k.m. DOBERDOB - Jutri na sedežu Jezera Večer o prvi svetovni vojni s Klavoro in Pečenkom Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bo jutri, 18. februarja, ob 20. uri večer o prvi svetovni vojni s projekcijo dokumentarnega filma Pekel na Doberdobu. Gosta večera bosta slovenski zgodovinar Vasja Klavora iz Nove Gorice in režiser Valentin Pečenko iz Ljubljane, avtor nadvse zanimive oddaje TV Slovenije iz serije VFocusu, Pekel na Doberdobu. Vasja Klavora, pisec znanih in odmevnih knjig o soški fronti, tudi o Doberdobu, v oddaji razkriva tudi manj znane podrobnosti, potek in ozadje doberd-obske tragedije, ko Italijanom v silovitih prvih štirih soških bitkah od junija do decembra leta 1915 navkljub grozovitim iz- gubam in junaški obrambi avstro-ogrskih branilcev ni uspelo zasesti vrha Debele griže, imenovane tudi Šmihel. Oddaja je bila v celoti posneta na doberdobski planoti, po kateri je danes speljana zgodovinska pot, označena s kraji in kotami srditih bitk. Po ogledu oddaje bo režiser Valentin Pečenko vodil pogovor z Vasjo Klavoro. Srečanje prirejajo občina Doberdob, kulturno društvo Jezero in sekcija VZPI-ANPI iz Doberdoba v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici (v okviru projekta Bunker 15 -18), z oddelkom RTV Slovenija za programske zadeve in s ki-neteko Cineteca del Friuli. Vstop bo prost. VOGRŠČEK - Z vlade zagotovila o sanaciji V roku dveh let Med uporabniki morajo izdelati preveritve o trenutni in bodoči uporabi vode za namakanje Zgodba okrog sanacije zadrževalnika Vogršček se vleče že od leta 2007, ko je bil pri rednem pregledu pregrade opažen moker madež, kar je nakazovalo na puščanje cevi. Leto kasneje so pristojni izvedli interventna in sanacijska dela, v obdobju med novembrom 2012 in januarjem 2013 pa še interventna vzdrževalna dela. Nato je bil na podlagi dotlej izvedenih interventnih del, raziskav in pridobljene projektne in intervencijske dokumentacije izoblikovan predlog sanacije pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti. Ker do sanacije še ni prišlo, se je zanjo doslej javno zavzelo že več novogoriških poslancev v državnem zboru, nazadnje tudi državni svetnik Tomaž Horvat, ki je lani decembra na vlado naslovil pobudo o pripravi akcijskega načrta, ki bo vseboval jasne in časovno opredeljene cilje za realizacijo nujne sanacije akumulacisjkega jezera Vogršček. Na vladi odgovarjajo, da bi sanacijo bilo možno izvesti v okviru dveh let, če bi seveda bila zanjo zagotovljena sredstva in pridobljena vsa dovoljenja. Z vlade so Horvatu minuli četrtek poslali odgovor, v katerem pojasnjujejo, da je bil v zvezi z dokončno sanacijo pregrade oktobra 2014 objavljen javni razpis z izdelavo projektne rešitve in pridobitvijo gradbenega dovoljenja. »V postopku odda- je javnega naročila so prispele štiri ponudbe, ki jih je naročnik, mini-strsvo za okolje in prostor, zavrnilo kot nepopolne in hkrati odločilo, da se izvede nov postopek oddaje javnega naročila,« so pojasnili v odgovoru. Ponovljen postopek javnega naročila je sedaj v zaključni fazi. Ko bo postopek zaključen in izbran izvajalec del, mora le-ta v devetih mesecih izdelati potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo skladno z razpisno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Obenem pa iz vlade sporočajo še, da finančna konstrukcija za ureditev zadrževalnika še ni določena. Zadrževalnik ej bil zgrajen med letoma 1986 in 1989 in je namenjen zagotavljanju vode za namakanje kmetijskih površin spodnje Vipavske doline,kar znaša dobrih 84 odstotkov celotnega koristnega volumna in zadrževanju visokovodnega vala, za katerega je predvidenih preostalih dobrih 15 odstotkov celotnega koristnega volumna zadrževalnika. »Po navedenem ključu so se delili tudi stroški rednega in investicijskega vzdrževanja ter dokončanje investicije. Dejansko pa se voda za namene namakanja uporablja v manjši količini in je potrebno prvenstveno izdelati preveritve med uporabniki o trenutni in bodoči količini porabe vode za Interventna vzdrževalna dela iz leta 2012 foto k.m. namakanje. Po zelo grobi oceni se trenutno uporablja povprečno dva milijona kubičnih metrov na leto, torej tretjina vse vode, ki bi bila lahko namenjena za namakanje, če bi akumulacija delovala v polni funkciji,« pojasnjujejo na vladi in dodajajo, da se je pred izvedbo investicije potrebno dogovoriti med deležniki o potrebnem obsegu sanacije in zagotovitvi srestev za njeno izvedbo. »Menimo, da bi bilo v primeru zagotovitve sredstev ter o pridobljenem gradbenem dovoljenju samo fizično izvedbo sanacije možno izvesti okvirno v roku dveh let,« so še pojasnili na vladi. (km) Tudi letos bodo reševali krastače pred avtomobili Na sedežu okoljevarstvenega združenja Eugenio Rosmann v Ulici Mandrie v Tržiču bo danes ob 18.30 srečanje o dvoživkah, ki ga bo vodila izvedenka Gaia Flor. Z višanjem temperatur se bodo krastače in žabe začele odpravljati iz svojih zimskih skrivališč v mlake in še zlasti v Doberdobsko jezero, kjer bodo opravile svojo vsakoletno razmnoževalno dolžnost. Med potjo bodo krastače in žabe prečkale več cest, kar bo marsikateri Travnik bo zaživel Goriški Travnik bo ponovno zaživel od 7. do 24. julija s športom, kinom, modo in še marsičem. Niz dogodkov prireja združenje Smilevents, ki si prizadeva tudi za tkanje novih prijateljskih vezi med mladimi različnih kultur in narodnosti. Tudi Vrhovci na kongresu V Gradišču so se minulo soboto udeležili 16. pokrajinskega kongresa VZPI-ANPI tudi predstavniki borčevske sekcije z Vrha, ki šteje štirideset članov. Na zasedanju so bili prisotni s tremi delegati in še z enim članom. Sodelujejo z Altobellijem Doberdobska občina sodeluje pri pripravi projektov za ovrednotenje Do-berdobskega jezera z Univerzo v Trstu. Glavni referent pri vodenju projektiranja je prof. Alfredo Altobelli, ne pa prof. Livio Poldini, kot smo zapisali v včerajšnjem članku. S kolesom do Rusije Člani združenja GeoForChildreen se bodo med koncem julija in začetkom avgusta odpravili s kolesom iz Ronk do Moskve v okviru pobude za zbiranje pomoči za ruske mladostnike brez družine, ki se učijo poklica. Na sedežu podjetja Geoclima v Ulici Industria v Ron-kah bodo danes ob 11.300 predstavili celotno pobudo. Knjiga o De Henriquezu V knjigarni Ubik v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Diego De Henriquez. Il testimone scomodo«. Spregovorili bodo Vincenzo Cerceo, Claudia Cernigoi, Maria Tolone in založnik Piero Budinich. Diego De Hen-riquez (1909-1974) je bil znan tržaški zbiralec starin in umetniških del. Za sabo je pustil 313 dnevnikov, v katerih je zapisoval glavne dogodke od leta 1941 do smrti. izmed njih na žalost usodno. Da bo jih zaščitili pred avtomobili, se člani okoljevarstvenega društva Eugenio Rosmann že nekaj let odpravljajo do Do-berdobskega jezera in dvoživkam pomagajo pri prečkanju cest. To še zlasti počenjajo pri Bonetih in na občinski cesti ob jezeru. Na današnjem srečanju bo Gaia Flor pojasnila, katere vrste krastač in žab živijo v naših krajih; povedala bo tudi, zakaj so pomembne za naravno ravnovesje in kako jih človek ogroža. Med srečanjem se bodo tudi dogovorili, kdaj se bodo odpravili pomagat dvoživkam pri prečkanju cest. / GORIŠKA Sreda, 17. februarja 2016 15 BAZARA Italijanski državljan vozil v napačno smer Več voznikov, ki so se včeraj okoli 10.30 peljali po hitri cesti iz smeri Bazare proti Ajdovščini, je poklicalo policijo in povedalo, da osebno vozilo z italijanskimi registracijami vozi v napačni smeri. Prometna policija je nedolgo za tem vozilo in voznika izsledila na bencinskem servisu na območju Šempasa. Ugotovila je, da je po hitri cesti v napačni smeri vozil 71-letni italijanski državljan. Policisti so pri vozniku opravili tudi preizkus alkoholizira-nosti, a se je izkazalo, da je vozil trezen. V zvezi z nevarno vožnjo po napačni strani hitre ceste, ki je tudi z zakonom prepovedana, so obvestili pristojno novogoriško okrožno državno tožilstvo, zoper voznika pa spisali obdolžilni predlog in ga privedli na okrajno sodišče v Novi Gorici v nadaljnji postopek. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Gledališče Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma; več na www.kulturnidom.it. V KULTURNEM DOMU DESKLE bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri komedija »Art« v priredbi SNG Drama Ljubljana; več na www.kd-deskle.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 20. februarja »Quattro buffe storie« (»Cecè« in »La patente« Luigija Pirandella in »Domanda di matrimonio« in »Fa male il tabacco« Antona Čehovega), nastopajo Glauco Mauri, Roberto Sturno, Mauro Mandolini, Laura Garofoli, Amedeo D'Amico, Lorenzo Lazzarini, Paolo Benvenuto Vezzoso; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 23. in 24. februarja gledališka predstava »La dodicesima notte« Williama Shakespeareja; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 5. leta starosti: v soboto, 20. februarja, ob 16.30 »Berta è scappata«, gledališka skupina CTA; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). U Kino 16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) ob 20.45: v soboto, 20. februarja, »Comedies in famee Ursule - I doi amans e lacjavalle« (El Tendon, Rožac); v soboto, 27. februarja, »Puare Talie ... Vi-paris in famee« (Drin & Delaide, Ri-vignano). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 0481-33288. AŠKD KREMENJAK vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled komedije »Svakinja da te kap« (režija Anja Ška-bar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v župnijskem gledališču Pija 10. v Štarancanu, Ul. De Amicis 10, 21. februarja »"Pino-chi? Mi" - Da Collodi a Tuttofabroduei... 134 anni di Pinocchio«, glasbena predstava Andree Fornasiera. V gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 28. februarja »Zio Ciano (El re de Sidney)«, nastopa gledališka skupina Ex allievi del Toti. Predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.0017.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v sredo, 24. februarja, ob 10. uri ponovitev gledališke predstave v angleščini »Wel-come to America« v sklopu »Verdi Young matinée«; v petek, 26. februarja, ob 20.45 baletna predstava skupine Catapult »Magic Shadows«. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V GORICI: v Kulturnem domu bo danes, 17. februarja, ob 20. uri Molierova predstava »Namišljeni bolnik« v režiji Radoša Bolčine ter v izvedbi KD Grgar. Ü3 Obvestila SKD in MePZ Hrast čestitata dirigentu Hilariju Lavrenčiču ob prejemu priznanja za posebne zasluge na glasbenem področju ob Dnevu slovenske kulture 1È Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.50 - 20.30 -22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.00 »L'ul-tima parola: la vera storia di Dalton Trumbo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Zoolander N. 2«. Dvorana 3: 17.00 - 18.50 - 20.30 -22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Re-member«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Single ma non troppo«; 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. V TRŽIČU: v lokalu II Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: v četrtek, 18. februarja, ob 21. uri koncert dua »Vo-cione«, nastopata pevka Marta Ravi-glio in Tony Cattaneo (trobenta); informacije in rezervacije po tel. 048146861. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 19. februarja ob 20.45 »Da Bach a Piazzolla«, Anna Se-rova & Tango Sonos; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. KOZB DESKLE vabi na koncert ob 71. obletnici pobitih krajanov na desnem bregu Soče pri visečem mostu, ki bo 20. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Desklah. Nastopil bo ženski pevski zbor Kombinat. Prodaja vstopnic (izkupiček gre v dobrodelne namene) od 9. februarja dalje ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro v knjižnici Deskle, rezervacije po tel. 0038640-996911 (Marta Bitežnik). H Šolske vesti SLOVIK: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila info@slovik.org. Predprijave zbirajo do 15. marca. fl Razstave SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat vezane na nakup in prodajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave. Dodatne informacije na spletni strani SDGZ www.sdgz.it,www.ures.it. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE v Novi Gorici Gradnikove brigade 33: danes, 17. februarja, bo ob 10.30 meditacija z Ljubo Remec. SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE (SGGZ) in Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje (SDGZ) v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob Sovodnje prirejata poslovni dogodek z naslovom »Sodobni podjetnik: v koraku s časom in napredkom za boljše poslovne rezultate« v petek, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih Zadružne banke Doberdob Sovodnje, Prvomajska ul. 120/a v Sovodnjah. Prijave na naslov sggzgorica@gmail.com ali na bo-rut.sardoc@servis.it. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do 29. februarja. Informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 sta na ogled razstavi »Soldati -Quando la storia si racconta con le caserme« in »Il Cioccolato nella Grande Guerra«; do 28. februarja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. Danes, 17. februarja, bo ob 18. uri predavanje »Fortezza FVG: problematiche della dismis-sione delle aree militari e misura del fenomeno«. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 je na ogled razstava »Flash Trash« umetnika Colina Deana. Do 18. februarja od ponedeljka do petka 11.00-12.30 in 17.00-19.30 ob sobotah in nedeljah 11.00-20.00. Informacije po tel. 340-6092344; več na www.co-lindeanart.co.uk. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji bo v petek, 19. februarja, ob 19. uri odprtje razstave »Lirika črte« dela na papirju iz likovnih zbirk muzejev na Gorenjskem; v soboto, 20. februarja, ob 16. uri »Od črte do slike« delavnica za otroke od 5. leta. Informacije po tel. 00386-53689177. V GORICI: v zaporih goriškega gradu v grajskem naselju 36 bo od sobote, 20. februarja, do nedelje, 28. februarja, na ogled razstava fotografij Maurizia Frullanija z naslovom »Massawa«; v ponedeljek 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. Razstavo sta uredila Sara Occhipinti in Marco Faga-nel v sklopu programa »Gorizia Photography Week 2016«; več na www.studiofaganel.com, www.gori-ziaphotographyweek.org. V GORICI: v prostorih državne knjižnice v Ul. Mameli 12 je na ogled razstava »Fotografia zero pixel. Camera oscura, collodio, off-camera, pinhole, polaroid«. Do 23. februarja od ponedeljka do četrtka 10.30-18.30 ob petkih in sobotah 10.30-13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih. Vstop prost. Informacije po tel. 0481-580211 ali in-fo@fotografiazeropixel.it. V GORICI: član fotokluba Skupina75 Marko Vogrič razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. V KRMINU: v palači Locatelli je odprta razstava z naslovom »Thea Gruso-vin Geromin. Ricordi di una vita in punta di pennello«, ki jo je uredil kulturni krožek Tullio Crali iz Gorice; do 29. februarja ob petkih, sobotah in nedeljah 15.30-18.30. V GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 je na ogled fotografska razstava Saše Batiča »Po sledeh preteklosti, Gorica včeraj in danes«; do 17. aprila od ponedeljka do sobote 7.30-13.30 in 15.00-21.00 ob nedeljah 7.30-13.00. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 21. februarja, izlet na Poldanovec (1299 m). Za informacije in obvezno prijavo po tel. 349-3887180 (Gabrijel). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice (s trga Medaglie d'oro) z Goriščka, s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pi-lošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 048178138 (Sonja Š.). 0 Prireditve NIZ »NATURA & CULTURA« v galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču: danes, 17. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »Nel tempo del Si-gnore delle anime« Lucia Gregoretti-ja in Roberta Tirellija; ob 18.30 srečanje s Paolom Maurensigom na temo skrivnostne smrti šahista Alexandra Alekhina; ob 20.45 bo Enrico Mosetti predaval na temo »Sci ESTetico: racconti, video e foto dal mondo dello sci ripido dalle Alpi Giulie al Peru«. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI ob 18. uri: v torek, 23. februarja, bo gost večera Jože Šušmelj, ki bo v pogovoru s Petro Ko-lenc predstavil svojo knjigo »Andrej baron Winkler 1825-1916«. V torek, 1. marca, bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 17. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Diego De Henriquez. Il testimone scomodo«, ki so jo napisali Vincenzo Cerceo, Claudia Cernigoi in Maria Tolone. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri. Gost bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Večer bo vodil goriški rojak in duhovnik mariborske nad-škofije Franček Bertolini. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ prireja ob dnevu slovenske kulture prireditev z naslovom »Oblaki so ru-deči« v petek, 19. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu na Bukovju v Šte-verjanu. Sodelovali bodo Vili Prinčič, ki bo predstavil svojo knjigo »V Bruc-ku taborišču ... 1915 - 1918«, Ana To-roš, pevka Tatjana Mihelj, pianist Anže Vrabec, otroški pevski zbor Mali briški slavčki in recitatorji Odra mladih. PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE »Krasna si, hči planin...« ob 110-letnici smrti Simona Gregorčiča bo v petek, 19. februarja, ob 19.30 v dvorani na Mirenskem gradu in v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Sodelovali bodo glasbene in pevske skupine, glasbeni in pevski solisti ter recitatorji, slavnosti govornik bo umetnostni zgodovinar Saša Quinzi; organizirajo PD Štandrež, KD Stanku Vuk - Miren Orehovlje in KTD Zarja - Bilje. SLOVIK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici tretje srečanje iz ciklusa »Islamska civilizacija, arabska kultura in Evropski razum«. Prof. Svetlana Slapšak bo predavala na temo »Evropa: Konec obdobja razuma?«; vstop prost. V GORICI v cerkvi v Podturnu, Ul. Ve-nerio 1, bo v petek, 19. februarja, ob 20.30 predstavitev knjige »Gesù e la misericordia«, sledil bo ogled prvega dela filma »Il decalogo: Io sono il Si-gnore Dio tuo«, režiser Kirzysztof Kieslowski. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carduccijevi) 2 bo v petek, 19. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »La biblioteca ri-trovata. Saba e l'affaire dei libri di Mic-helstaedter«. Spregovorila bosta Fabrizio Meroi in Antonella Gallarotti. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici, drevored XX. Septembra 85, bo v nedeljo, 21. februarja, ob 18. uri spominski večer »Silvanu... z ljubeznijo - Glasbeni poklon dragemu ravnatelju«. Na večeru bo podelitev štipendij iz Sklada Kerševan učencem SCGV Emil Komel. Informacije po tel. 0481832163. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ulici San Giovanni 9): v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri Erika Brajnik »Na-turopatija in krepitev telesa«; v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Po-lajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. V ŠTANDREŽU bo v soboto, 27. februarja, v gosteh francoski prosvetni delavec in duhovnik Jean-Philippe Chauveau, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke. Javno srečanje z njim bo z začetkom ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Ercole Aizza iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega ob 11.40 in na pokopališče v kraju Terzo di Aquileia. DANES V ZAGRAJU: 14.30, Giovanna Boro vd. Mazzolin (iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli v Ul. Vittori in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 14.00, Io-landa Vianello vd. Baccari (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.20) v cerkvi in na starem pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Maria Falzari vd. Dilena (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.00, Giuliana Manzoni (iz bolnišnice v Vidmu) v cerkvi v Versi, sledila bo upepelitev. 1 6 Sreda, 17. februarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Proslave, komemoracije in posledične polemike ACE MERMOLJA Odločil sem se, da bom v pričujočem članku pisal o proslavah, komemoracijah in polemikah, ki jim mnogokrat sledijo. S tega področja imam kar nekaj osebnih izkušenj, saj sem soorganiziral več proslav (bil sem predsednik ZSKD), kot novinar in občan pa sem prisostvoval mnogim proslavam in ko-memoracijam. Na nekaterih sem nastopisl celo kot slavnostni govornik, ki je v stiski, ker ne ve, kaj bi povedal. Ne skrivam, da mi je dala odločilno pobudo za spis letošnja slo-vestnost ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani. Točneje, ker tam nisem bil, so me vzpodbudile polemike, ki so sledile tradicionalnemu kulturnemu programu in podelitvi nagrad. Nagrade niso bile predmet polemik, ampak je to bil kulturni program. Polemizirali so režiser dogodka Mare Bulc, scenografka Petra Veber in umetniška ekipa ter ministrica za kulturo, ki zastopa vlado in politiko ter predsednik odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, ki ima, odbor, eno nogo v kulturi in drugo v politiki. Osrednja proslava je v Sloveniji državna. Predmet spora je bila kritika politiki (vprašanje bodečih žic) z vidika umetniške svobode in replika politike, češ da Prešernov praznik ni politični shod. Moje osebno mnenje je, da proslave in komemoracije, če so skupne, obujajo spomin na pomembne ljudi in dogodke in posodabljajo njihovo sporočilo. Imajo svoj simbolni pomen in naboj. Zato ni pa prav, da proslave delijo in ostanejo v zavesti ljudi kot nekaj spornega. Ko sem bil mlad, sem mislil drugače, ko sem v nekem tretjem obdobju, sem svoja stališča revidiral. Danes menim, da proslave, Prešernove in druge, niso svobodni gledališki oder. Tudi uradni govornik naj bi prihranil svoje polemične osti za druge priložnosti. Ni prav, da umetnik na odru oklofuta politika v prvi vrsti ali pa razdeli celotno dvorano in posledično širše javno mnenje. Politik pa odgovarja s svojimi argumenti, ki niso umetniški. Če je to cilj praznikov in spominov, naj si jih vsak tolmači po svoje: doma. Za takšno stališče imam kak razlog. Ko sem bil na ZSKD sem se v svojem prvem delu predsedovanja trudil z ločenimi proslavami. V zamejstvu je vsak tabor priredil svojo. Tudi tako ni bilo lahko, saj so razni poskusi, da bi vlili v dogodek nekaj umetniškega ali celo novega, pogo-stoma zdrknili v veselje nekaterih in jezo drugih. Iz dvorane so odhajali veseli in jezni obrazi tako, da sem se najraje skril v kako drugo sobo. No, včasih je uspelo združiti okuse. V času osamosvajanja Slovenije smo se Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosvet in z Zveza slovenske katoliške prosvete domenili (1990), da stabilno skupaj prirejamo praznik v čast Franceta Prešerna. Razumljiv pogoj je bil, da je katoliška stran kot prvega govornika novega obdobja predlagala Borisa Pahorja. Pri vodstvu ZSKD smo se strinjali, čeprav je bilo vsem jasno, da zna biti Pahor oster govornik. Tako je tudi bilo. Boris Pahor je povedal to, kar je običajno pisal in govoril ter bil strog do Slovenske kulturno- gospodarske zveze. Del dvorane mu je ploskal, drugi je bil jezen. S strani SKGZ smo bili vodstvo ZSKD in seveda jaz kot predsednik deležnih ostrih postumnih kritik in jeze. Politično moder tovariš mi je dejal: »Je bilo to res potrebno?«. Odgovoril sem: »Jutri bodo vsi častili Pahorja.« Sogovornik je v to podvomil, a sem imel jaz prav. Danes častijo Pahorja celo tisti, ki so me takrat »kregali«, tedanjega mojega sogovornika pa ni več med nami in ne vem, kaj bi mi danes dejal. Pozneje sem se sam zapletel v spore s Pahorjem, a je to že druga zgodba. V meni pa je ostal dvom: je imel Boris Pahor prav, ko je bil na skupni proslavi premočrten in je udaril po strunah, ki so bile za takratno njemu nasprotno stran pekoče, ali pa bi bolje storil, ko bi nastopil združevalno. Seveda bi bilo tudi to težko, saj so bili časi dokaj napeti. Vsekakor so se v zamejstvu skupne Prešernove proslave nadaljevale in to brez postum-nih polemik. Potreben je bil začetni šok. Mislim, da je sloga dobra. Ljudje naj odidejo s proslav veseli. Nekako drugačno pot je pri nas ubrala vsakoletna komemoracija bazoviških junakov na bazovski gmajni. V času Jugoslavije je bila ta prolava v Sloveniji nekoliko zamolčana. Po osamosvojitvi in spreminjanju spomina pa se je slovesnost na gmajni preoblikovla iz leta v leto . Proslava je skupna, Slovenija je na njej prisotna na visoki predstavniški ravni, za moj okus pa se dogodek prevečkrat spremeni v skorajšnji politični shod in dežurni govornik, predvsem slovenski, deli duhove. Bili smo že priča proslavi z močno politično kontestacijo, ki je bila povsem znotraj slovenska in to v smislu Slovenije, zamejci pa smo imeli pri tem kaj malo. Med nami, zamejci, delijo prisotne različne interpretacije poznejših zgodovinskih dogodkov, NOB, partizanstva, komunizma in samega »slovenstva«, ki jih različni govorniki ponujajo zbranim ob spomeniku. Ni mi všeč, če odidem s proslave jezen. Ko bi sam nastopil, bi verjetno razjezil druge ali pa bi bil zelo splošen. Prisotnost ljudi z različnimi mislimi in občutljivostmi narekuje nekakšno slovesno nevtralnost, ki je nujno retorična, a spoštljiva do vseh. Pomembne proslave in komemoracije se mi torej ne zdijo pravi prostor za avtoafirmacijo in za izpostavljanje osebnih idej. Bistvo je, da izstopata spomin in združevalni element dejanja. Zavedam se, da je lahko to dolgočasno. Ob nekaterih dogodkih pa je bistveno, da smo prisotni, ne pa da pozneje vroče diskutiramo. Za polemike so primerni knjige, članki in okrogle mize. Dodaten element diskusije je lahko številčnost proslav, spomenikov in njihovo postavljanje na novo. Ne smemo podcenjevati simbolnih dejanj, in tudi zato so polemična proslavljanja neprimerna, ne smemo pa niti izvotliti spomina. Ob neki proslavi, ki se je spominjala obletnice postavitve spomenika, je slavnostni govornik enostavno pozabil povedati, komu je slavljeni spomenik namenjen. Bil je pozoren do postavi-teljev, ki so bili tam prisotni in ne do žrtev, na katere je spomenik spominjal. To pomeni, da živi proslavljajo same sebe, kar ni najbolj vzpodbudno ali okusno. Skratka, ne podcenjujem proslav in komemoracij v njihovem simbolnem naboju. Vak, ki nastopa ali samo prisostvuje, pa naj bi za urico opustil delček svojega »ega« za skupno daritev. GOSPODARSTVO Glede digitalizacije podjetništva je Italija v (pre)hudi zamudi Mitja Stefancic Pred nedavnim so na Tržaški trgovinski zbornici predstavili vrsto zanimivih projektov za digitalizacijo podjetništva s ciljem, da bi bili za podjetnike koristni pri nadgradnji znanja s področja digitalnih inštrumentov za poslovne namene. Take pobude omogočajo podjetjem učinkovito uporabo digitalnih tehnik za trženje proizvodov in servisov prek sodobnih medijev oziroma prek spletnega »marketinga«. Pobude so kajpak pomembne, saj je prisotnost na internetu danes ključnega pomena za poslovni uspeh. Obenem pa iste pobude kažejo na ogromno zamudo, s katero italijanska podjetja stopajo na splet in na globalni trg. Novosti spletnega trženja nudijo podjetnikom možnost za doseganje novih tržnih niš ter za njihov nadaljnji razvoj, torej za vsestranski uspeh. In vendar podatki o prisotnosti italijanskih podjetij na spletu so neizprosni: predvsem manjši podjetniki se ne zavedajo koristi, ki bi jih imeli od poslovanja prek spleta. Italijanska podjetja ne izkoriščajo številnih možnosti za trženje in vidnost lastnih proizvodov - kar bi jim sicer zlahka omogočal mednarodni splet. Statistike kažejo ravno na dejstvo, da so mala in srednja italijanska podjetja premalo aktivna na spletu: le redki italijanski podjetniki so seznanjeni s strateškim pomenom interneta za poslovni uspeh. Po vidnosti na spletu so italijanska podjetja med najslabšimi v Evropi, nazadujejo celo za grškimi podjetji (tu se sicer opravičujem Grkom, ki jih ekonomisti prepogosto in včasih neutemeljeno jemljejo za slab zgled v Evropi). Skratka, tudi v Trstu in širom po Apeninskem polotoku se po- stopoma uveljavlja potreba po promociji digitalne kulture med podjetniki in poslovneži. Res je tudi, da internet predstavlja nadvse pomemben resurz za nove zaposlitve, kar v obdobjih krize izstopa kot predlog, ki ga ne gre prezreti. Tudi v politiki se namreč uveljavlja mnenje, da digitalna ekonomija odpira celo vrsto možnosti za zaposlitev novih figur v podjetjih, in to predsvem med mladimi. A vendar me to spoznanje sili v dodatno razmišljanje o težavah, površnosti in zamudah, s katerimi se pri nas uveljavlja digitalna podjetniška kultura. Ko sem bil star dvajset let -torej pred petnajstimi leti! - sem na univerzi v Essexu sledil tečajem digitalne kulture in medijev. Z ostalimi študenti smo prebirali izvirne spise sociologa Manuela Castellsa o mreženju kot glavni obliki sodobne gospodarske in politične organiziranosti; v drugem letniku pa sem na isti univerzi sledil tečajem neapeljske profesorice Tiziane Ter-ranove, ki je veljala za izvedenko na področju spletne politike in je leta 2004 v Angliji izdala nadvse pomembno knjigo z naslovom »Network Culture: Politics for the Information Age«. Spominjam se, da smo že takrat aktivno raziskovali ne le pozitivne plati interneta, temveč tudi negativne učinke spleta in družbenih omrežij na trg dela, na vključenost/izključenost mladih iz družbe in gospodarstva ipd. A so bila takrat italijanska podjetja pripravljena, da bi se seznanila s tedanjimi trendi o novi podjetniški »kulturi«, ki so prihajali iz anglosaškega sveta - predvsem iz univerz? Nikakor ne. A je sedanje stanje kaj boljše? Žal mislim, da ne... žabnice Srečanje ob 100-letnici rojstva M. Cerneta ŽABNICE - Ob stoletnici rojstva osebnosti, po kateri je poimenovano, organizira Združenje Don Mario Cer-net v sodelovanju z Združenjem Don Evgen Blankin prireditev z naslovom »Mario Cernet - Kanalskodolinski Čedermac/Sacerdote sloveno in Val-canale«, ki bo v petek, 19. februarja 2016, ob 18.30 v cerkvi Svetega Egi-dija v Žabnicah. Srečanje s Peršoljo KRIŽ PRI TOMAJU - Razvojno društvo Gmajenca prireja v petek, 19. februarja, ob 19. uri v vaškem domu v Križu srečanje s sovaščanom, dobitnikom srebrne plakete JSKD za življenjsko delo na področju literarnih dejavnosti, z Aleksandrom Peršoljem. Pogovorni večer, s katerim bodo obeležili tudi mesec kulture, bo vodila Olga Knez, v kulturnem programu pa bosta nastopila Ana in Gaj Ščuka na trobento in kitaro. Postavitev družine v Kopru KOPER - Danes ob 19. uri bo v Središču Rotunda v Kopru (vhod z Vojkovega nabrežja, pri Luki Koper) predavanje terapevtke Miše Šavor Postavitev družine (Ravnovesje notranjih odnosov, odkrivanje nezavednih vezi) v organizaciji Živ Aktiv. Ozavestiti zgodovino, da bi gradili mir KOPER - Spomniti se, da ne bi pozabili zgodovinskega dogodka, ki je radikalno spremenil življenje na tem ozemlju. To je osnovno sporočilo srečanja, ki bo v petek, 19 februarja ob 18.00 uri, v palači Gravisi, sedež Skupnosti Italijanov Santorio Santo-rio Koper, ob Dnevu spominjanja. Na srečanju bodo sodelovali Michele Pigliucci, Predsednik Združenja Odbor 10. februa« iz Rima, Giuseppe Parlato, redni profesor sodobne zgodovine na Mednarodni univerzi v Rimu in Alessandra Argenti Tre-mul, zgodovinarka, dokumentaristka in novinarka RTV Koper-Capodi-stria. Dogodek organizirajo Italijanska unija, Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper, Združenje Accademia dei Risorti in Odbor 10. februar Rim. PISMO UREDNIŠTVU Simboli na Šohtu Kaj vse bi bilo mogoče napisati o zastavi RSI, zaveznice nacistične Nemčije, in o zastavi divizije Xa MAS, pri spominskih svečanostih ob bazovskem Šohtu. Od nesrečnega šopka rožic preko še bolj nesrečnega dogovora borštanske srenje s tržaško občino (če se prav spominjam, so imeli pri tem besedo tudi nekateri slovansko-komunistični veljaki). Ko bo tržaško občino vodil župan, kakršnega občina Trst nujno potrebuje, bo dovolj, da bo župan odrekel sodelovanje občine, če naj bodo prisotne zastave tistih, ki predstavljajo poraženo nacifašistično koalicijo. Do takrat preostane italijanskim in slovenskim antifašistom (tistim iskrenim) samo ena možnost: da se v lepem številu udeležijo prve spominske svečanosti z veliko rdečo zastavo z belim krogom na sredi in s kljukastim križem sredi belega kroga (po številu nemških vojakov, katerih prisotnost so ugotovili zavezniki, je ta zastava edina primer- na za Šoht). Seveda bodo "italianis-simi" zagnali krik in vik, da je to pro-vokacija. Nastopili bodo seveda orožniki, ki jih bodo navedeni iskreni antifašisti z lahkoto prepričali, da italijanski zakon ne prepoveduje nemške zastave, pač pa prepoveduje simbole fašizma, ki spodbujajo obnavljanje fašistične dejavnosti, ki je v Trstu ne manjka (tudi po zaslugi sedanje občinske uprave). In iskreni antifašisti bodo lahko pozvali orožnike, da sekvestrirajo prepovedane zastave, da identificirajo nosilce prepovedanih zastav in vse, ki nastopijo v obrambo fašističnih zastav. Ker v italijanskih deželah, kjer živijo normalni Italijani, sile javnega reda postopajo kot je predpisano in sodniki tudi obsojajo propagatorje fašistične miselnosti, je nujno, da sile javnega reda in sodniki opravijo svojo dolžnost, da bodo tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju živeli normalni Italijani, ki želijo, da njihovi župani lojalno spoštujejo italijansko ustavo, kot so prisegli ob nastopu svoje sedanje funkcije. Leta 1936 je bilo v tržaški pokrajini 351.595 prebivalcev, v tržaški občini pa 248.379 prebivalcev. Dne 28. oktobra 1942 je bilo 50.332 vpisanih v fašistično stranko (ni znano, ali se ta številka nanaša na pokrajino ali na občino). Dandanes je gotovo še vedno toliko ljudi, ki fašistično mislijo ali fašistično delujejo. Ko bi jih ne bilo toliko, bi že od decembra 2001 visela na občinski palači slovenska zastava, kot določa deželni zakon, in bi Slovenci ne bili prisiljeni, da uporabljajo v stikih z oblastmi jezik, ki ni njihov ma-terni jezik, kot pravi Ustavno sodišče. Samo Pahor Sreda, 17. februarja 2016 1 7 Neymar ob 40 milijonov RIO DE JANEIRO - Brazilske oblasti so zasegle več kot 40 milijonov evrov vredno premoženje nogometnega zvezdnika Ney-marja. Ta je ostal brez zasebnega letala, jahte, bančnih računov in nepremičnin. S tem želi država pokriti davčni dolg v višini 192 milijonov reaisov (42,5 milijona evrov). Neymar naj bi skupaj z družino med letoma 2011 in 2013 utajil davke v višini 14,1 milijona evrov, brazilske oblasti pa so se odločile za zaseg trikratne vrednosti dolga, saj tako narekuje tamkajšnja davčna zakonodaja. nogomet - Prvi tekmi osmine finala lige prvakov Tesna prednost Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Priziv Michela Platinija LOZANA - Predsednik Evropske nogometne zveze Michel Platini je v ponedeljek spregovoril pred prizivno komisijo Mednarodne nogometne zveze. Platiniju so pristojne oblasti prepovedale delovanje v nogometu za osem let, z odločitvijo pa se Francoz ne strinja. »Ne borim se za svojo prihodnost, pač pa proti nepravičnosti. Če bi si imel kaj očitati, bi bil v Sibiriji in bi se zaradi sramu skril pred vsemi,« je dejal Platini, ki mu očitajo prejemanje nedovoljene podkupnine v znesku dveh milijonov svičarskih frankov. rio de janeiro Pripravljeni na najslabši možni scenarij RIO DE JANEIRO - Brazilija se je doslej izognila radikalnim islami-stičnim skupinam, a organizatorji letošnjih olimpijskih iger v Rio de Ja-neiru, te bodo avgusta, ne želijo ničesar prepustiti naključju. »Smo v stalni pripravljenosti. Pripravljeni smo na najslabši možen scenarij,« je dejal Andrei Rodrigues, šef varnosti na velikih dogodkih, tudi na OI 2016. Njegov oddelek že ima bogate izkušnje iz preteklosti, med drugim je skrbel za varnost med obiskom papeža Frančiška leta 2013 in med nogometnim svetovnim prvenstvom 2014. A teroristični napadi v Parizu, Egiptu, Maliju in Tuniziji so poskrbeli za še večja vlaganja v varnost na velikih, mednarodnih dogodkih. Približno 47.000 policistov in 38.000 vojakov bo med igrami varovalo 10.500 športnikov ter ogromno število novinarjev, turistov in drugih, ki bodo obiskali OI 2016. V tem pogledu bo varnostni vložek dvakrat večji kot v Londonu 2012. Vseeno pa ostaja vprašanje, če je Rio ranljiv za napade z lahkim, celo zastarelim orožjem, kakršno so uporabili islamisti v omenjenih napadih. »Ker Brazilija ni vpletena v različne konflikte na Bližnjem vzhodu in je celotna Južna Amerika daleč od trenutnih geopolitičnih težav, nam lahko da misliti, da ni tarča. A teroristi želijo narediti vtis in z izjemo nogometnega SP ni bolj vidnega svetovnega dogodka od olimpijskih iger,« pravi Pascal Boniface s pariškega inštituta za mednarodne odnose in strategije in dodaja: »Tveganje za terorizem obstaja tam, kjer so kamere.« OI še vedno nosijo brazgotine iz leta 1972, ko so Palestinci na igrah v Münchnu vzeli za talce izraelsko ekipo in ubili enajst njenih članov. In če se Brazilija počuti varno, pa bodo na igrah tudi ljudje iz ZDA, evropskih držav, Izraela in drugih držav, ki so vpletene v neposredni spor z džiha-dističnimi skupinami. Šestnajstega novembra, tri dni po zadnjem terorističnem napadu v Parizu, je Maxime Hauchard, francoski rekrut Islamske države, na Twitterju objavil: »Brazilija, ti si naša naslednja tarča.« A neimenovani vir francoske diplomacije je dejal, da je v tem trenutku tveganje za organiziran napad relativno nizko. Tudi brez terorizma pa je Rio lahko nevaren. Velik delež mesta sploh ni dostopen za turiste, ulični kriminal je nekaj običajnega, oblasti pa so v pripravljenosti, če pride do nasilnih političnih demonstracij. (sta) PARIZ/LIZBONA - Nogometaši Parisa St. Germaina in Benfice so si na prvih tekmah osmine finala lige prvakov priigrali prednost pred povratnima obračunoma. Parižani so z 2:1 odpravili Chelsea, Benfica pa z 1:0 Zenit iz Sankt peterburga. Derbi večera je bil v Parizu, kjer je domači PSG gostil londonski Chelsea. V prvem polčasu so bili večinoma boljši gostitelji, ki so tudi povedli. In sicer v 39. minuti, ko je s prostega strela z 20 metrov zadel Zla-tan Ibrahimovic. Ta je postal prvi nogometaš, ki je dosegel vsaj en zadetek v ligi prvakov v vseh zadnjih desetih koledarskih letih. Prekršek je takrat zakrivil John Obi Mikel, od katerega se je za nameček nato pri prostem strelu žoga tudi odbila v mrežo. Toda Nigerijec se je za vse skupaj odkupil še v prvem polčasu, saj je že po izteku 45 minut zadel za 1:1. Po kotu Williana je Diego Costa - ta je pred tem enkrat s strelom z glavo na-mučil Kevina Trappa, ki je žogo pre- Švedski napadalec bosansko-hrvaških korenin Zlatan Ibrahimovic (Paris Saint Germain) in v ozadju Willian (Chelsea) ansa usmeril v prečko - žogo podaljšal v sredino kazenskega prostora. Tam je bil najspretnejši Mikel in z nogo poravnal izid. V drugem polčasu so Parižani pritiskali, vratar Chelseaja Thibaut Courtois se je kar nekajkrat izkazal, v 78. minuti pa so le znova zasluženo povedli, ko je po podaji Angela di Marie z de- Roma - Real Madrid Trener Rome Luciano Spalletti je navijače opogumil z izjavo: »Ne bi se čudil, če bi izločili Real Madrid. Imamo 50 odstotkov možnosti.« Optimist torej, čeprav so v vseh pogledih favoriti Ma-dridčani. Roma je sicer v ligi prvakov že uspel podoben podvig leta 2008. Rea-lov trener Zinedine Zidane (na fotografiji) je previden: »Italijanske ekipe nam tradicionalno povzročajo težave.« Na drevišnji tekmi na rimskem Olim-picu (začetek ob 20.45) pričakujejo okrog 50 tisoč gledalcev. Druga današnja tekma osmine finala lige prvakov bo Gent - Wolsburg. sne strani zadel rezervist Edinson Ca-vani. Kljub še nekaj priložnostim, tudi Chelseajevih, pa je ostalo pri 2:1. Na drugi tekmi sta Benfica in Zenit v prvem polčasu pokazala povprečen nogomet, brez pravih razburjenj. V drugem polčasu je najprej Axel Witsel poskusil z roba kazenskega prostora, a je bil Julio Cesar na mestu, tako kot na drugi strani Juri Lodigin po strelu Ni-colasa Gaitana v 70. minuti. Dve minuti zatem je Benficin Jardel s strelom iz prve le za malo zgrešil cilj. V 90. minuti so gosti po drugem rumenem kartonu ostali brez branilca Domenica Crisci-ta, minuto pozneje pa so se Portugalci veselili zmagovitega zadetka. Njegov avtor je bil Jonas, ki je zadel z močnim strelom z glavo po Gaitanovem prostem strelu. Prihodnji teden, 23. in 24. februarja, bodo še preostale tekme prvega dela osmine finala, in sicer Arsenal - Barcelona, Juventus - Bayern, Dinamo Kijev - Manchester City ter PSV Eindhoven - Atletico Madrid. EVROPSKA LIGA - Osmina finala: Fenerbahče - Lokomotiva 2:0. mladinske oi Na Norveškem zlati kolajni za Emo in Bora LILLEHAMMER - Smučarja skakalca Bor Pavlovčič in Ema Klinec sta poskrbela za čudovito slovensko zlato norveško pravljico. Na drugih zimskih mladinskih olimpijskih igrah sta na manjši skakalni napravi v Lil-lehammerju pometla s konkurenco in prepričljivo slavila na obeh posamičnih preizkušnjah za dvojni slovenski zmagi. Najprej se je po napravi pognala še ne polnoletna skakalka iz Poljanske doline. Vodila že po poskusni in prvi seriji posamične preizkušnje smučarskih skakalk. Po Emi Klinec je zmago na posamični preizkušnji smučarjev skakalcev na manjši napravi na drugih zimskih mladinskih olimpijskih igrah, športnikov starih od 15 do 18 let, slavil tudi Bor Pavlovčič, ki je bil tako kot moštvena kolegica na vrhu po vseh šestih trening skokih v zadnjih dveh dneh. IZPOSOJENI KOMENTAR Nov mejnik Če še tako brskam po spominu, ne najdem da bi kdo v smučarskih skokih ali poletih padel, a vseeno zmagal. Spomin z leti resda peša, nove informacije prekrijejo stare, pa vendarle. To bi bil tako markanten drobec, da bi mi moral ostati zapisan. Zato upam, da ob tem, kar je uspelo Petru Prevcu na norveški letalnici, nisem komu storil krivice. Pa saj je bil, preden so v točkovanje skokov vključili vetrno izravnavo, tak podvig praktično nemogoč. Od tedaj pa je minilo premalo let, da bi kaj takega potonilo v pozabo. V lovu na stalno boljše skoke in polete je slovenski športni junak tako postavil nov mejnik. Ampak njegov padec za zmago je bil le češnja na torti izjemnih uspehov naših smučarskih skakalcev na tokratni norveški turneji. Slovenski orli so slavili na vseh petih tekmah. Doma premagati sijajne Norvežane, ki močno vodijo v pokalu narodov, pa je izjemen dosežek. Še dva naša mojstra poletov sta bila konec minulega tedna vredna občudovanja. Roberta Kranjca so številni že pošiljali v zapeček. V Vi-kersundu pa je deloval kot letalec iz svojih zlatih časov. Ne le zaradi petkove zmage, še bolj zaradi tretje stopničke v soboto, ko je presenetil vse. Kajti v finalu je letel daleč z vetrom v hrbet, ki prej nikoli ni bil njegov zaveznik. Jurij Tepeš pa je bil po grdem padcu na prvi dan poletov naposled heroj. Kljub bolečinam je letel še oba preostala dneva. In to dobro. Vlado Paveo/Večer APrimorski ~ dnevnik Prevc daroval repliko orla Slovenski smučarski skakalci so se vrnili iz norveškega Vikersunda, kjer so zmagali na vseh treh tekmah. Dočakalo jih je prijetno presenečenje, saj je strokovni del reprezentance dobil pomanjšane replike zlatega orla in kolajno, ki ju je osvojil Peter Prevc za zmago na prestižni novoletni turneji. »Nisem bil le jaz tisti, ki sem dobil novoletno turnejo, za mano je stal cel kup ljudi. Za vsakega člana ekipe, tudi tiste, ki so zadaj in v javnosti manj poznani, smo natisnili posebne tridimenzionalne pomanjšane orle in replike medalje, ki so jih pripravili Andrej Žužek in njegovo podjetje,» je presenečenje predstavil Peter Prevc. Fenningerjeva avgusta Medtem ko se je ameriška smučarska zvezdnica Mikaela Shiffrin na bele strmine vrnila že dva meseca po poškodbi kolena, bo okrevanje najboljše avstrijske smučarke Anne Fenninger daljše. Po najnovejših podatkih bo spet na smučeh šele avgusta. Ponovno v reprezentanci Nekdanji vrhunski ukrajinski nogometaš Andrij Ševčenko je postal pomočnik ukrajinskega selektorja Miha-jila Fomenka. Nekdanji dobitnik zlate žoge, ki je zamenjal Aleksandra Zava-rova, je še vedno prvi strelec ukrajinske reprezentance, za katero je v 111 nastopih dosegel 48 golov. Nova odpoved Williamsove Ameriška teniška zvezdnica Serena Williams je odpovedala svoj nastop na turnirju WTA prihodnji teden v katarski Dohi. Številka 1 na jakostni lestvici WTA zaradi gripe ne nastopa niti v turnirju v Dubaju, ki je na sporedu v tem tednu, tako da smo William-sovo zadnjič videli na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu, kjer je v velikem finalu klonila proti Nemki Angelique Kerber. Tržaška Alma že danes Po bolečem nedeljskem porazu proti Materi, bodo košarkarji moštva Alma Agenzia per il lavoro odigrali 22. krog prvenstva že danes ob 20.30. V tržaško športno palačo prihaja Proger Chieti, ki velja za neposrednega tekmeca Tržačanov v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. Sodba zoper Nachbarja Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v tožbi dravograjskega podjetja Mentis proti nekdanjemu slovenskemu košarkarskemu reprezentantu Boštjanu Nachbarju razsodilo v prid Mentisu. Nachbarju je tako naložilo plačilo več kot dveh milijonov evrov terjatev in še pripadajoče obresti. Na sodbo, ki je bila spisana že decembra lani, je možna pritožba. Pravdni postopek traja že več kot osem let, v njem pa je dravograjska družba Mentis računalniški inženiring od Nachbarja zahtevala odškodnino zaradi posla oziroma pogodbe o zastopstvu, ki jo je leta 1997 z direktorjem Mentisa Dušanom Laz-nikom sklenil Nachbarjev oče Vlado Nachbar, saj je bil sin takrat še mladoleten. Po takratnem dogovoru bi moral košarkar Mentisu deset let plačevati del od košarkarskega zaslužka, Nachbar pa naj bi zneske poravnaval le do leta 2002 oziroma do odhoda v ZDA. POKAL ŠPAR - Četrtfinale: Zlato-rog - Union Olimpija 82:81, Polzela - Lastovka 66:52, Helios Suns - Krka 64:71, Šenčur - Tajfun 59:83. Povratne tekme bodo danes. Zaključni turnir bo 19. in 21. februarja v dvorani Tivoli v Ljubljani. 18 Sreda, 17. februarja 2016 ŠPORT / NOGOMET - Meddeželna faza državnega pokala elitne lige Odločno tudi v pokalu Danes v Križu ob 15. uri Vesna - Liapiave - Spremljajte tudi po naši spletni strani Vratar in kapetan Vesne Edvin Carli Za nogometaše kriške Vesne se bo danes v Križu začel najbolj zanimiv del sezone. Prvič v zgodovini bo namreč nogometna ekipa naših društev igrala v meddeželni fazi državnega pokala elitne lige (skupina B). Plavi bodo ob 15. uri na domačem igrišču gostili ekipo Liapiave iz kraja San Polo di Piave. Kraj leži v trikotniku med Coneglianom, Oderzom in Trevisom. Iz Veneta se bo v Križ pripeljalo precej navijačev: napovedan je prihod avtobusa in številnih osebnih avtomobilov. »Upam, da bo precej gledalcev, čeprav vremenske napovedi niso najboljše. Mi bomo igrali odločno na zmago. Pokal nam je pri srcu,« pravi športni vod- ja Vesne Paolo Soavi. Če bo Vesna danes zmagala, bo na drugi odločilni tekmi v go-steh proti Bocnu igrala v sredo, 2. marca. Če bodo plavi danes igrali neodločeno ali izgubili, bodo v Bocen odpotovali že prihodnji teden, v sredo, 24. februarja. »Fantje so motivirani. Škoda, ker bo odsoten poškodovani Toffoli. Ali je poškodba huda, bomo izvedeli v četrtek (jutri), ko bo nogometaš opravil magnetno resonanco. Erik Colja ne bo igral, ker ga danes čaka izpit na fakulteti. Avdic in Dis-nan pa sta diskvalificirana. Kljub temu računamo, da se bodo izkazali ostali,« je še dodal Soavi. Danes bo v Križu sodil sodnik Luca Baldelli (Reggio Emilia). Vesna je zadnji trening pred današnjo preizkušnjo opravila v ponedeljek zvečer. Prvenstveno tekmo proti ekipi ISM iz Gradišča so igrali v soboto (0:0), medtem ko je Liapiave igrala prvenstveno tekmo v nedeljo. Plavi naj bi torej imeli več časa za regeneracijo. Včasih pa je to nepomembno: odločajo drugi faktorji. Predvsem motivacija. Današnjo tekmo Vesna - Liapiave boste od 15. ure dalje lahko spremljali tudi po naši spletni strani www.primorski.eu (tudi na aplikaciji za pametne telefone Primorski mobile), na kateri bomo sproti poročali o dogajanjih na kriškem pra-vokotniku. (jng) NAŠ POGOVOR - Bloudkov nagrajenec Renato Štokelj Ekipno delo, pa tudi družina Ko je Renato Štokelj v ponedeljek zvečer v dvorani Grandis v Brdu pri Kranju predzadnji (kriva je bila črka Š) stopal na oder, da bi dvignil prestižno Bloudkovo priznanje za življenjsko delo (podeli ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije), se mu je v možganih zavrtel film zadnjih petdesetih let. »Nisem pričakoval tako prestižnega priznanja. Najprej sem pomislil, koga so spregledali in kako so pomislili name. Koliko ljudi je pri nas enakovredno zaslužnih ali celo več, in bi lahko prišli v poštev za nagrado. Vsi se na tak ali drugačen način trudimo. Bil sem skoraj v zadregi. Morda pa sem v vseh teh desetletjih, vedno skupaj z drugimi, le nekaj naredil za našo skupnost (smeh). Ko sem dvignil priznanje, sem bil vsekakor počaščen,« je dan po prejetju nagrade v svoji ambulanti (63-letni Štokelj je namreč po poklicu zdravnik) povedal prejemnik Bloudkovega priznanja in dodal: »Ko sem odhajal z odra sem se zavedal, koliko je bilo sploh napora in odrekanj. Pa tudi zadoščenj.« Prav gotovo velik napor je bila ustanovitev Odbora za ohranitev Stadiona 1. maja (oktobra 1994). Tisti je bil eden večjih naporov v dolgi odborniški karieri. Bil je skoncentriran v krajšem obdobju. Angažirano je bilo veliko ljudi, ki so me podpirali in verjeli vame. Brez ekipe pobuda ne bi bila uspešna. Vsak dan smo nekaj ur posvečali Stadionu. Takrat smo organizirali šagre, koncerte, predstavitve v knjigarni in drugo. Vsakič se je kaj zapletlo. Katera pobuda v akciji Rešimo Stadion 1. maja je bila najuspešnejša? Prva šagra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prava uspešnica so bile majice, ki jih je grafično oblikoval Andrej Pisani. Imeli smo izjemno lepo vreme in tri dni je bilo dvorišče polno do zadnjega kotička. Nato smo organizirali še druge dve, tri, ki pa niso bile več tako uspešne. Ko je Dežela pred nekaj meseci namenila Stadionu 1. maja finančna sredstva za najnujnejša opravila, se vam je bržkone odvalil kamen s srca. Absolutno. S tem denarjem bomo delno sanirali objekt. S tem pa se ne smemo usesti in popustiti. Čaka nas še veliko dela. Ker je v nekdanjem »balonu« puščala voda, smo streho dvorane Bojana Pav-letiča že začasno popravili, saj bi drugače nepopravljivo poškodovala parket. V prihodnjih mesecih bomo opravili še druga dela. Toda o tem skrbi nov odbor ŠZ Bor na čelu z Gorazdom Pučnikom, ki je izjemno zagnan. Z njim se pogosto slišiva in se mu zahvalim, ker me še vedno sprašuje za nasvete. Ali imate uradno v ŠZ Bor oziroma v KK Bor še kako funkcijo? Ne. Vedno pa sem zraven in ostajam na razpolago. Če lahko uporabim športni žargonski termin: raje sedim na klopi in naj igrajo drugi. Zakaj se ljudje težko odločajo za od-borniško delo? Posameznik mora biti v prvi vrsti navezan na društvo ali okolje, v katerem deluje. Nato moraš imeti za seboj družino, ki te podpira. Druga varianta je, da si samski kakor je bil Stanko Bloudek (smeh) in nisi nikomur nič dolžen. Drugače je treba vsakič žrtvovati precej časa družini, otrokom. »Na prvi šagri v Prosvetnem domu na Opčinah je bilo polno do zadnjega kotička. Majice, ki jih je grafično oblikoval Andrej Pisani, so bile prava uspešnica.« Pa tudi poklic zdravnika vam ni bil v veliko pomoč, saj morate biti vseskozi na voljo pacientom. Velja. Pri tem poklicu pa je pozitivno, da si lahko sam pletem svoje urnike. Kot družinski zdravnik si to lahko privoščim, saj nimam nočnih dežurstev v bolnici. Čeprav si vedno na robu (v italijanščini »sul filo del rasoio«). Pravijo mi, da sem vedno živčen. Tudi na večerjah z družino ali pa s prijatelji, sem vedno prvi, ki vstane od mize. Vedno imam občutek, da moram še kaj narediti. Negativno vplivam tudi na druge. V vseh teh letih sem se namreč pokvaril. Težko menjam v boljše. »29. junija 1966 sem v Rojanu vstopil na šestico'« Štokelj se izjemno natančno spominja, kako je prišel v stik s košarko in ŠZ Bor, ki so ga ustanovili leta 1959. »V Rojanu (Štokelj je doma iz Laj-narjev op. av.) sem 29. junija (na dan Svetega Petra in Pavla je bil nekoč praznik) 1966. leta srečal Silvana Ambrožiča, ki je bil med drugim Rojančan. Pravkar sem končal tretjo nižjo srednjo šolo. Bil sem star 14 let. Vprašal sem ga, kako bi se približal košarki. Rekel mi je: 'Danes popoldne se mi pridružiš in gremo na Stadion. In tako sem se mu pridružil in sva se do Svetega Ivana peljala s tramvajem številka šest. Pridružil sem se skupini košarkarjev, ki so začeli trenirati jeseni leta 1965. Od takrat sem najprej igral, nato treniral in ko sem se zaposlil, se Bloudkovo priznanje za življenjsko delo za leto 2015 je Renatu Štoklju podelil olimpionik Miroslav Cerar, ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play slosport.org je začela odborniška pot, ki je svoj višek dosegla s predsednikovanjem.« Za vami je petdeset let košarke: kateri dogodek vam najprej pride na misel? Napredovanje v sezoni leta 1986/87 iz promocijske v D-ligo. Igrali smo dodatno tekmo za napredovanje proti tržaški Stelli Azzurri. Naš trener je bil Walter Va-tovec. Igrali smo tržaški telovadnici Mor-purgo. Pred tem smo premagali Alabardo. Stello Azzurro smo v finalu premagali za tri točke. Lepih dogodkov je bilo še veliko. »Zgodovinska« peterka Košarkarskega kluba Bor? Robert Klobas, Bruno Kneipp, Mauro Simonič, Štefan Samec in Niko Štokelj. Izbral sem košarkarje, ki so zrasli in večji del svoje kariere igrali v našem klubu. Jan Grgič □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina). AŠD BREG organizira vsakoletni smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 21. februarja. Zbirališče pred občinsko telovadnico v Dolini ob 6.45 in na Proseku, obrtna cona pri bencinskemu servisu Adriaenergy, ob 7.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije in vpisnine 3495196951 (Aleš), 3313801505 (Katja), 3406483572 (Matej), 3382743639 (Tanja), 3484718440 (Martina). ŠZ SOČA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo, 21. februarja 2016 v sovodenjski telovadnici (ob 14.30) turnir v mikro in miniodbojki. SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira od ponedeljka, 22. februarja tečaj samoobrambe v prostorih osnovne šole Salež, dvakrat tedensko, ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure. Eno brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki Občine Zgonik, prijave pošljite na protocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Za informacije: 3492566134 ali 3473955129. NOGOMET - Deželni mladinci Vesna prejela sedem ... Lumignacco - Vesna 7:0 (5:0) Vesna: Bombardieri, Puric, Pojani, Pietrobelli, Žerjal, Grilanc, Antonie (Busan), Disnan, Sammartini, Vattovaz, Tarable. Trener: Toffoli Na zaostalem srečanju v Lumiganccu so mloadinci Vesne doživeli visok poraz. Domači nogometaši so svojo strelsko razpoloženje uresničili s 100 % izkupičkom v napadu, saj so izkoristili vseh sedem priložnosti, medtem ko so Vesnini napadalci pred nasprotnikovim golom zgrešili najmanj štiri čiste priložnosti za gol. Pokrajinski mladinci ... Sovodnje pa zadele Sovodnje - Montebello Don Bosco 7:1 (7:0) Strelci: Varez 3, J. Visintin 2, Čav-dek 2 (1 iz 11 -m). Sovodnje: Ferro, Falcone, Kom-janc, G. Visintin, Perosglia, Wacher (M. Antonini), De Fornasari (Vidoni), Varlez, Čavdek, J. Visintin (Terpin). Pod taktirko Simona Čavd-ka in Jasona Visintina so Sovo-denjci povsem nadigrali tržaške goste, ki so častni gol dosegli v drugem polčasu, ko je že bil izid 7:0. KRAS REPEN - Nogometaš Krasa Francesco Zucca se bo danes v Buttriu preizkusil na treningu deželne selekcije mladin- SILVAN KOMIC Od mesa na v I • • zaru do risanja v - • • v v crt igrišča Ko bi Silvana Komica ne bilo, bi lanski julijski košarkarski turnir 3x3 v organizaciji goriškega športnega združenja Dom zagotovo ne doživel takega uspeha. 46-letni Števerjanec, ki se je pred desetimi leti preselil v Podgoro, je eden izmed najbolj aktivnih odbornikov pri goriškem košarkarskem društvu. »Domu sem se najprej približal, ko sta sin Jacopo in hčerka Camilla obiskovala tečaje osnovne motorike, v odborniške vrste pa sem pristopil na povabilo profesorja Andreja Vremca. Sicer je moj sin Jacopo popolnoma predan košarki, tako da je bil omenjen korak skorajda neizbežen,« razlaga Silvan Komic, ki je po poklicu trgovski posrednik. V prostem času naš sogovornik med drugim poje pri mešanem pevskem zboru Mirka Špacapana iz Podgore, redkokdaj pa zamudi kako košarkarsko tekmo mladinskih ekip Doma v kategorijah U14 in U16, za katere nastopa njegov sin Jacopo. Sploh pa spada Domov odbornik med najbolj aktivne starše, saj večkrat sam poskrbi za prevoz mladine, poleti pa je bila Komiče-va pomoč pri organizaciji košarkarskega turnirja 3x3 neprecenljiva. Silvan je okoli sebe zbral igralce članske ekipe, s katerimi je zarisal črte košarkarskega igrišča na cementni plošči v Pevmi, med potekom dvodnevnega turnirja pa je neprestano skrbel za pripravo mesnih jedi na žaru. Potem ko se je v mladih letih preizkusil v nogometu, odbojki, košarki in namiznem tenisu, sledi Silvan sedaj pretežno košarki. »Sin je z oranžno žogo dobesedno obseden, tako da se počasi tudi jaz navdušujem nad košarko, čeprav ljubim Formulo 1 in motošport na splošno. Sledim tudi hčerki Camilli, ki se je letos odločila, da bo igrala odbojko pri Soči, medtem ko je hčerka Matilda še premlada, da bi se resno ukvarjala s športom,« pojasnjuje Komic, ki se v prostem času rad ukvarja z vrtnarstvom in z oblikovanjem ter rezanjem lesa. Časa pa ni veliko, saj je naš sogovornik večkrat na tribunah Kulturnega doma v Gorici. »Prav je, da sledijo starši športni, predvsem pa vzgojni poti otrok. Večkrat pa se marsikdo preveč vtika v delo trenerjev oz. vzgojiteljev, kar je napačno. Trenerji so namreč pravi strokovnjaki na svojem področju, tako da jim moramo stoodstotno zaupati. Starši pa kar naprej športno navijajmo s tribun,« zaključuje Silvan Komic. (av) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 13. februarja 2016 19 RAI3bis RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Serija: II tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0 23.50 Film: Riddick (akc., '13, i. V. Diesel) RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? RAI4 RAI5 13.55 Wild Africa 14.55 India selvaggia 15.50 Human Planet 16.45 Belle e catti-vissime 17.40 Le lezioni dei maestri 18.10 Novice 18.15 2G.45 Passepartout 18.50 Una città, tre imperi 19.45 Le meraviglie dell'art nouveau 21.15 Strinarte 22.05 Simon Shama e il potere dell'arte 23.05 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 14.00 Film: The Contract (krim., '06, i. M. Freeman) 15.45 Film: 100 metri dal paradiso (kom.) 17.30 Novice 17.35 Film: Barquero (vestern, '70) 19.30 Film: Le braghe del padrone (kom., It., '78) RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 20 anni di Porta a porta 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Sabrina (rom., '54) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Legit-tima difesa (det., Fr., '47) 13.05 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.30 Esami 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Streghe 17.50 Novice 17.55 Rookie Blue 19.25 Atlantis 20.15 Ghost Whisperer 21.10 L'ispettore Coliandro 23.00 L'attacco dei Giganti 23.25 Fargo 23.10 Film: Minority Report (akc., '02, i. T. Cruise) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mat-tino Cinque 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Tutti insieme all'improvviso 0.10 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Serija: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Sherlock Holmes - Gioco di ombre (krim., '11, i. R. Downey Jr., J. Law) _IRS_ 13.30 Film: No problem (kom., It., '08) 15.30 Film: Nestore, l'ultima corsa (dram., '94) 17.30 Film: Li trovero ad ogni costo (dram., '80) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Thirteen Days (dram., '00, i. K. Costner) LA7 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 0.45 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia LA7D 21.15 Film: Una ragazza a Las Vegas (kom., '12, i. R. Hall, B. Willis) 22.55 Mo- vie.Mag 23.25 Film: Millennium - Uomini che odiano le donne (triler) RAI PREMIUM 11.40 Nad.: Un posto al sole 12.35 Serija: Il maresciallo Rocca 13.25 Serija: Nero Wolfe 14.20 0.35 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.40 Novice 17.45 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Violetta 23.40 Mister Premium SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. februarja 2016) Vodoravno: Oskar Kjuder, Pamir, stomatologi, Erato, poraz, Palatin, kad, Tit, Nenad, Nadal, kadeti, Erida, Erik, Ko-korovec, Orinoko, Saj, R. S., E. D., mali-novec, Ararat, talofiti, Romano, vnema, E. N., enoternost, Nana, so, Econ, A. A., Omar; na sliki: Samo Kokorovec. 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Splash -Una sirena a Manhattan (kom., '84, i. T. Hanks) 23.05 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.0019.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Come sposare un milionario (kom., '53) LAEFFE 11.25 14.10, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.20 Chiara Gamberale - Adesso 13.25 Bourdain: Cucine segrete 15.10 Chef Sara in Europa 16.55 Il cercatore dei venti 18.55 Jamie Oliver in Italia 21.05 Serija: Omicidi tra i fiordi 22.50 Film: Ragione e sentimento (dram.) CIELO DMAX 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30 Nudi e crudi 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 21.10 Come e fatto il cibo 22.50 La febbre dell'oro SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Pisave 12.25 Nan.: Vrti-čkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Punčka (dram.) 21.25 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Tannbach, usoda neke vasi SLOVENIJA2 7.0018.50 Risanke in otroške odd. 9.35 10 domačih 10.25 eRTeVe 11.00 17.00 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.35 Vikend paket 15.30 Zakulisje Poprocka 16.05 Dober dan 17.55 Košarka: pokal Spar (m), Tajfun - Šenčur, četrtfinale 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Čas za Manco Košir 21.10 Na utrip srca 22.20 Odd.: Bleščica 22.50 Aritmija 23.20 Aritmični koncert KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Meridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Neukrotljive 21.50 Drobtine... 22.15 City Folk 22.40 Najlepše besede 23.10 Dok.: K2 POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.40 10.45, 12.10 TV prodaja 8.55 Film: Zeus in Roxanne (kom.) 11.15 Dr. Oz 12.4018.00 Moja mama kuha bolje! 13.40 20.00 Nad.: Usodno vino 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 16.4518.55, 23.00 Novice in vreme 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 21.00 Film: Lepotilni salon (kom., '05, i. Q. Latifah) 23.35 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.5514.15 Nan.: Blažen med ženami 8.20 16.35 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.30 17.05 Serija: Komisar Rex 10.3011.40, 13.45 Tv prodaja 10.50 Serija: Nikita 11.55 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.45 Film: Kdo je to dekle? (kom., '87, i. Madonna) 20.30 UEFA Liga prvakov: Roma - Real Madrid 22.50 UEFA Liga prvakov: vrhunci dneva 23.20 Film: Maščevanje (akc., '90, i. S. Seagal) PLANETTV 12.00 Tv prodaja 12.30 23.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 Ellen 15.00 22.10 Serija: Preiskovalci na de- Sreda, 17. februarja Rai storia, ob 21.35 VREDNO OGLEDA Sacro Gra Italija 2013 Režija: Gianfranco Rosi Prvi dokumentarec, ki je pred tremi leti na Beneški Mostri prejel zlatega leva, ni najbolj dopadljiva filmska zgodba. Je pa zanimiva pripoved o življenju ob rimskem GRA, to je kratica za Grande Raccordo Anulare, 68-kilometrskem avtocestnem obroču okrog Rima. Vsakdan na cesti in ob njej piše raznovrstne in nepričakovane zgodbe, ki jih je režiser Gianfranco Rosi zajel v skoraj treh letih snemanja filma, ko se je s kamperjem premikal po tudi zelo nevarni obvoznici. Tako spoznamo plemiča in njegovo hčerko iz Piemonta, ki v majhnem stanovanju ob avtocesti preživljata čas s pogovori o vsem mogočem, botanika, ki se trudi odgnati žuželke z drevesnih nasadov ob cesti, novodobnega princa, ki je svoj grad pretvoril v gostišče, medicinskega delavca, čigar naloga je reševati ponesrečence vseh vrst, in ribiča, ki bi rad sledil tradiciji svojih prednikov. lu - N.C.I.S. 16.00 Nad.: Esperanza 17.00 Serija: Castle 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 21.55 Danes 19.25 23.05 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Hiša debele mame 2 (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Stane Čehovin - Postaje mojega popotovanja; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Partljič: Slišal sem, kako trava raste - spominske črtice, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Commento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classicamente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. 12.15 MasterChef USA 13.00 Novice 13.15 Junior MasterChef USA 14.15 MasterChef Australia 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: 100 gradi sotto zero (zf) DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 12.00 bomo s prof. Marinko Pertot odkrivali naravne in kulturne lepote slovenske Istre. Odkrivali bomo tri posebne tematske poti, najprej t.i. Pot čudovitih razgledov Istre, katere izhodišče so Hrastovlje, zatem pot po razgibanem terenu in neokrnjeni naravi, imenovano Po poti Oslovskega hrbta, za konec pa še kraški svet v vsej njegovi raznolikosti na Zeleni učni poti Smo-kvica. V oddaji Iz domače zakladnice ob 13.20 bodo prišli na račun zamejski narodnozavbavni ansambli in solisti. Na voljo bodo namreč viže, ki so jih napisali in posneli na temo zime. Glasbeni magazin ob 18.00 vsebuje prispevek o cd-ju tria klarinetov družine Ottensamer, ki je sooblikoval spremni spored letošnjega novoletnega koncerta na Dunaju, nadalje poročilo o prejemu častnega priznanja ob Dnevu slovenske kulture, ki ga je Pokrajina Trst podelila Glasbeni matici, v zadnji rubriki pa se bo predstavila mlada slovenska sopranistka Andreja Zidarič, ki je doživela nekaj zelo posebnih poklicnih izkušenj na mednarodnih odrih in s katero se bomo pogovorili o izzivih mladih solopevcev. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 0 Sobota' 2- februarJa 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad Sredozemljem je ciklonsko območje, ki se bo ponoči pomaknilo nad severni Jadran. Nova vremenska fronta bo v drugi polovici dneva začela vplivati na vreme pri nas. Od severovzhoda bo pričel k nam v spodnjih plasteh ozračja pritekati nekoliko hladnejši viiak_A Danes bo oblačno vreme s padavinami. Več dežja bo na vzhodu. V notranjih predelih bo meja sneženja na okoli 400 m, drugod pa okrog 500-700 m. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja,v priobalnem območju sprva zelo močna (v sunkih tudi nad 120 km/h), nato bo dopoldne oslabela. Danes dopoldne bodo padavine postopno ponehale, veter se bo polegel. Sredi dneva in popoldne bo v vzhodnih krajih deloma jasno, drugod bo še oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bodo občasno spet padavine. Na Gorenjskem bo snežilo, drugod po nižinah večinoma deževalo. Jutri bo prevladovalo zmerno oblačno do začasno bolj spremenljivo vreme. Zjutraj bodo možne meglice ali megla v pasovih zlasti v nižinskem pasu. Jutri se bo od zahoda postopno jasnilo, le na vzhodu bo še več oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Kanin - Na Žlebeh . . .225 Piancavallo......"......90 Vogel..................33 Forni di Sopra.........75 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............80 Krvavec...............40 Trbiž .................110 Cerkno................../ Osojščica..............70 Rogla..................40 Mokrine .............145 Zaradi frizure bi ga ubila SAN DIEGO - Američanka iz San Diega je pretekli teden obiskala frizerski salon Mannyja Montera in bila po njegovih besedah uvodoma zelo zadovoljna s tem, kar je ustvaril, čez nekaj ur pa se je vrnila s pištolo in ga skušala ubiti. Na frizerjevo srečo se je pištola zataknila. 29-letna Adrian Blanche Swain je po striženju las plačala redno tarifo 20 dolarjev in frizerju navrgla še 20 dolarjev napitnine, nato pa zadovoljna odšla. Kasneje se je vrnila, frizerju pokazala preveč pobriti del glave in ga vprašala, kaj ji je naredil. Montero je zanikal, da bi bilo to njegovo delo, Swainova pa je že imela v rokah pištolo in trikrat pritisnila na sprožilec. Na Monterovo srečo zaman. »Tisti trenutekje bil na delu bog, saj sem bil prepričan, da bom umrl,« je povedal frizer. Craig ne bo več James Bond ' r postojnska jama - Samica človeške ribice Izlegla že 45 jajčec Za vsakega porabi 20 minut - Izjemno redek pojav snemajo z infrardečo kamero v temi POSTOJNA - Človeška ribica je v akvariju v Postojnski jami v dveh tednih izlegla najmanj 45 jajčec, ki skalo, pod katero jih odlaga, skoraj popolnoma obarvajo v belo. Biologa sta v akvarij namestila infrardečo kamero za snemanje v temi, ki razkriva skrivnosti razmnoževanja človeške ribice. Ribica se prilepi na površino, kamor bo odložila jajčece, po približno 20 minutah popolne negibnosti pa jajčece izleže. Nekaj jajčec kaže tudi znake delitev, kar pomeni, da bi se iz njih lahko izlegle ličinke človeške ribice. Biologa, ki pišeta tudi ribičin dnevnik, sta akvarij osamila, da radovednost obiskovalcev za ribico in njena jajčeca ne bi bila preveč stresna. Obiskovalci ribico že spremljajo v živo na posebnem ekranu v jami, pripravljajo pa tudi spletno stran za spremljanje družine človeške ribice v živo. Gre za zelo redek pojav oz. skorajda čudež narave, saj se je avgusta 2013 prvič zgodilo, da so bili v turistični jami priča iz-leganju jajčec človeške ribice, ki velja za eno najbolj zapletenih in skrivnostnih bitij podzemlja. Takrat je samica izlegla 22 jajčec. Človeška ribica postojnska jama PrimorskiD * facebook m Za varnost medvedov in ljudi LJUBLJANA - O prisotnosti medvedov in drugih večjih živali na cesti voznike v Sloveniji od začetka leta opozarjajo tudi štirje dinamični prometni znaki. Stojijo na dveh problematičnih odsekih magistralne ceste Ljubljana-Kočevje, pri Jasnici in Ortneku, prispevali pa naj bi k povečanju cestno-prometne varnosti. Postavili so jih v sklopu projekta Life Dinalp Bear. Senzorji, ki so nameščeni vzdolž ceste, zaznajo prisotnost vsake večje živali, ki se približuje cestišču. Takoj, ko se sprožijo, vklopijo po dva elektronska prometna znaka Divjad na cesti, ki sta postavljena na obeh straneh problematičnega odseka. Znaka začneta takrat utripati in delujeta še nekaj minut po sprožitvi senzorjev. Medvedi, ki jih povozijo motorna vozila, predstavljajo znaten del umrlih medvedov v Sloveniji. Hkrati pomenijo trki vozil z medvedi in ostalimi večjimi vrstami prostoživečih živali veliko tveganje za voznike in njihove sopotnike. Lani so na najbolj problematičnih odsekih železniških prog Postojna-Pivka (med Postojno in Prestrankom) in Ljubljana-Postojna (med Rakekom in Uncem) postavili zvočna odvračala, ki medveda opozarjajo na prihod vlaka. Gospodarstvo se ohlaja naročila za airbuse stalno rasejo SINGAPUR - Evropski letalski proizvajalec Airbus ocenjuje, da bodo letalski prevozniki po vsem svetu v prihodnjih 20 letih ob rasti letalskega prometa potrebovali 32.600 novih letal. Največji del bo odpadel na azijsko-pa-cifiško regijo. Upoštevajoč naročila za 44 letal, ki so jih prejeli proti koncu decembra, je Airbus lani skupno vknjižil naročila za 1080 letal v kataloški vrednosti 141,6 milijarde dolarjev. Airbus je sicer na letalskem sejmu v Singapurju predstavil svojo novo 20-letno napoved. Ocenil je, da bo azijsko-pacifiška regija v tem obdobju potrebovala 12.800 novih letal v vrednosti okoli 2000 dolarjev. Airbus je letalskim prevoznikom v regiji lani dobavil 282 letal in od tam prejel 421 novih naročil. »Azijsko-pacifiška regija je bila tradicionalno eden od naših najmočnejših trgov,« je pojasnil prvi mož Airbusa Fabrice Bregier. Čeprav se svetovno gospodarstvo ohlaja, Airbus po navedbah vodilnih ni zaznal večjega upada pri povpraševanju po letalih. LOS ANGELES - Igralec Daniel Craig, ki je tik pred koncem snemanja zadnjega filma o Jamesu Bondu Spectre izjavil, da bi si raje razrezal žile na zapestju, kot še enkrat upodobil agenta 007, najverjetneje res ne bo več nastopil v franšizi. Pridružil se bo namreč ekipi ameriške televizijske serije Purity, ki jo bodo snemali več sezon. Craig, kije Bonda upodobil vfilmih Casino Royale, Kvan-tum sočutja, Skyfall in Spectre, bo zaigral v seriji, ki temelji na romanu Jonathana Franzena. Vjavnosti se že pojavljajo nova igralska imena, ki bi lahko prevzela vlogo agenta 007. Med kandidati so Tom Hardy, Damian Lewis, Henry Cavil in Idris Elba. 58. podelitev grammyjev Lamarju največ priznanj, Swiftovi pa najdragocenejše LOS ANGELES - Raper Kendrick Lamar je upravičil naziv favorita in na letošnji 58. podelitvi glasbenih nagrad grammy v Los Angelesu pobral pet pozlačenih gramofonov ameriške Akademije glasbenih umetnosti. Nominiran je bil sicer v 11 kategorijah. Taylot Swift je osvojila tri grammyje, med njimi najdragocenejšega za album leta za studijski izdelek 1989. Lamar je na letošnjih grammyjih osvojil nagrado za najboljši rap album (To Pimp a Butterfly), rap nastop, rap video in rap skladbo. V spomin se bo številnim vtisnil njegov prihod na oder v lisicah, verigah, razmršen in na videz pretepen. Pokazal je tudi zemljevid Afrike in na njem ameriški kraj Compton, znan po policijskem nasilju do temnopoltih. Taylor Swift ima v svoji zbirki nagrad že drugi grammy za album leta. Prvega je osvojila leta 2009 za album Fearless. Istega leta ji je na podelitvi nagrad televizije MTV Kanye West ukradel mikrofon in kasneje trdil, da je s tem zaslovela. Swif-tova je ob prevzemu nagrade dekletom sporočila, naj se osredotočijo na svoje delo in zanemarijo negativce, ki si lastijo zasluge za njihov uspeh. Swiftova je odnesla še grammyja za najboljši pop vokalni album in glasbeni video (Bad Blood). Tri grammyje so osvojili tudi Alabama Shakes, Weeknd je dobil dva, med nagrajenimi pa so bili še Stapleton, Pitbull, DAngelo, Kirk Franklin, Jason Isbell, Tony Bennett in Ed Shee-ran. Nagrado za skladbo leta sta osvojila Mark Ronson in Bruno Mars (Uptown Funk), Justin Bieber pa je osvojil svojega prvega grammyja in sicer za glasbeni posnetek (Where Are U Now). Nagrade so podelili v 83. kategorijah, za najboljšega novega umetnika jo je pobrala Meghan Trainor. Svojega nastopa na letošnjem finalu nogometa Superbowl se je ob podeljevanju nagrad spomnila Beyonce. Njen nastop je razburil bele Američane, ki menijo, da je pretiravala s črno militantnostjo in prikazovanjem zgodovine nasilja proti temnopoltim v ZDA. Slavnostna podelitev je minila v znamenju številnih nastopov, tudi spominskih. V čast pokojnemu Davidu Bowieju je deset njegovih uspešnic, napravljena v pevčev slog, predstavila Lady Gaga, legende bluesa B.B. Kinga pa so se spomnili Chris Stapleton, Gary Clark. Jr in Bonnie Raitt. Nastopili so tudi Carrie Underwood in Sam Hunt ter Ellie Goulding in Andra Day. Skupina Hollywood Vampires, v kateri so Johnny Deep, Alice Cooper in Joe Perry, je z nastopom počastila člana skupine Mo-torhead Lemmyja Kilmistera, Stevie Wonder je zapel skupaj s Pentatonixom, člani nekdanje skupine The Eagles in Jackson Browne pa so peli za pokojnega Glenna Freyja. Primorski dnevnik SREDA, 17. FEBRUARJA 2016 št. 39 (21.579) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1,NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD ® ^M orimorski snort 3 primorskijport —postani naš sledilec DEŽELA - Na 3. strani Zadružne banke v FJK z 8,8 milijardami € Podatki spletnega glasila L'Italia Cooperativa TRST - Na 9. strani STO: oporečniki davkov na sodišču Tristo oseb na seznamu tožilstva GORICA - Na 12. strani Prijeli dva mladeniča s kokainom in nožem Karabinjerji so ju ovadili sodišču TRST - Koncert Battiato in Alice v Rossettiju BEGUNSKA KRIZA - Avstrija na 12 mejnih prehodih ne izključuje pregledovanja potnikov Strožje tudi na Trbižu DUNAJ - Avstrija je uradno potrdila, da bo okrepila nadzor na dvanajstih mejnih prehodih na jugu in vzhodu države. Med temi so tudi Špilj, Gornja Radgona, predor Karavanke, Labot in Pliberk na meji s Slovenijo ter Trbiž in Brenner na meji z Italijo in Reschenpass (Passo Resia) na tromeji z Italijo in Švico. Odločitev, o kateri so razpravljali že vse od izjave, da bo Avstrija omejila število azilantov, ki jih je pripravljena sprejeti na svojem ozemlju, je padla, toda ministrica tudi včeraj ni povedala, kdaj se bo nadzor pravzaprav začel, saj je pritisk na njenih mejah zdaj manjši, iz Italije skoraj ničen. Po poročanju juž-notirolskih medijev pa najnovejši ukrepi avstrijske vlade vključujejo tudi možnost uporabe posebnih enot v primeru nasilnega poskusa prestopanja meje. Na omenjenih mejnih prehodih naj bi torej - če bo potrebno - pregledovali tudi potniški in tovorni cestni in železniški promet. Na 2. strani FJK - Inštitut Ires V FJK v letu 2015 največ zaposlitev za nedoločen čas VIDEM - Po ugotovitvah raziskovalca inštituta Ires Alessandra Russa je Furlanija Julijska krajina lani imela največji porast zaposlovanja za nedoločen čas v Italiji. Število tovrstnih novih zaposlitev se je namreč povečalo za kar 110 odstotkov več kot v letu 2014, medtem ko je italijansko povprečje znašalo 47 odstotkov. Število zaposlitev za nedoločen čas se je v FJK podvojilo: lani jih je bilo 28.569, leta 2014 pa 13.626. Na 3. strani TRST - V okviru izobraževalne ponudbe Na zavodu Žige Zoisa ura zgodovine umetnosti TRST - Melanholija ponedeljkovega deževnega večera je izgledala kot nalašč pričarana za koncert italijanskih kantavtorjev Franca Battiata in Alice v tržaškem gledališču Rossetti. Kantav- torja sta nastopila samostojno, s pesmimi iz lastnega repertoarja, ampak tudi s sklopi skupnih pesmi. Koncert je na poslušalce učinkoval kot skok še zlasti v osemdeseta leta in kot sprehod po originalnem ustvarjanju dveh umetnikov. Na 11. strani Glavnina Slovencev DS za Cosolinija Na 5. strani V Tržiču petnajst 200-evrskih glob Na 12. strani Pogovor z Bloudkovim nagrajencem Renatom Štokljem Na 18. strani Človeška ribica v Postojnski jami izlegla 45 jajčec Na 20. strani GORICA - Število prebivalcev neizprosno upada Goričanov manj kot 35.000 Glede na leto 1970je mesto izgubilo 9000 prebivalcev - Ob nizki rodnosti je vse manj tudi tujih državljanov GORICA - Število prebivalcev goriške občine neizprosno upada že več desetletij. Leta 1970 je imelo mesto 43.918 prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa jih je zavod Istat naštel le 34.844, kar je več kot devet tisoč manj. Osnovni razlog za upadanje prebivalstva tako v Gorici kot v sosednjih krajih je nizka rodnost, upoštevati je seveda treba še vrsto dejavnikov - tudi gospodarsko krizo, ki je bila usodna za številna goriška podjetja. Ker v Gorici ni dela, je v mestu vse manj tudi tujih državljanov. Konec leta 2013 jih je v občini živelo 3321, 31. decembra 2015 pa 3195. Na 12. strani GORIŠKA - Prispevek o migracijskih tokovih Televizija Al Džazira med begunci v Gorici 9771124666007 2 Sreda, 17. februarja 2016 AKTUALNO / AVSTRIJA - Napoved notranje ministrice Nadzor bodo poostrili na dvanajstih mejnih prehodih Špilj, Gornja Radgona, Karavanke, Labot in Pliberk na meji s Slovenijo ter Trbiž in Brenner na meji z Italijo BEGUNSKA KRIZA - Vrh v Bruslju Odločilni dnevi za schengen in EU BRUSELJ - Od danes do petka se bo v Bruslju zvrstil niz sestankov na najvišji ravni s ciljem zagotoviti postopno in usklajeno zaostrovanje nadzora na mejah in zajezitev migracijskega toka v EU. Pred vrhom EU konec tedna bo danes najprej mini balkanski vrh, jutri pa še mini vrh s Turčijo. Prvi cilj unije je postopno in usklajeno zajeziti migracijski tok z zavračanjem oziroma vračanjem nezakonitih migrantov vzdolž balkanske migracijske poti ter v sodelovanju s Turčijo in z odpravo pomanjkljivosti pri nadzoru grške zunanje meje. Drugi cilj je ustrezno porazdeliti begunce med članice unije z uresničevanjem načrta za njihovo premestitev iz Grčije in Italije v druge članice ter s preselitvijo beguncev neposredno iz Turčije. Zaradi težav z zagotavljanjem ustreznega nadzora na grško-turški meji članice unije pozornost vse bolj usmerjajo na drugo frontno črto - mejo med Makedonijo in Grčijo. Večerja pri Tusku Zagotavljanje ustreznega nadzora na meji med Makedonijo in Grčijo bo po pričakovanjih osrednja tema večerje, ki jo danes, na predvečer vrha unije v Bruslju gosti predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Poleg Tuska in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja se je bodo udeležili slovenski premier Miro Cerar, novi hrvaški premier Tiho-mir Oreškovic, srbski predsednik To-mislav Nikolic in makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Po ponedeljkovem sestanku vi-šegrajske četverice, ki so v skupni izjavi med drugim izpostavile načrt B v primeru neuspeha pri zagotavljanju nadzora na turško-grški meji, se krepi bojazen pred zaprtjem meje med Makedonijo in Grčijo z makedonske strani. Od Evropske komisije je po neuradnih informacijah pričakovati jasno sporočilo, da je nesprejemljivo, da bi nečlanica sprejemala dvostransko pomoč za zaprtje meje s članico unije, in da mora biti vsakršna pomoč Makedoniji dopolnilna pomoči Grčiji. V Bruslju ob tem svarijo pred «a la carte» branjem Junckerjevega pisma slovenskemu premierju Cerarju, v katerem je ta podprl pobudo za pomoč Makedoniji pri krepitvi nadzora na meji z Grčiji. Problem pri zagotavljanju ustreznega nadzora na meji je trenutno v tem, da evropska agencija za zunanje meje Frontex ne more nameščati osebja v Makedoniji, zato je komisija predlagala spremembo pravil, ki bi omogočila razširitev Frontexovega mandata. Svarilo Hrvaški Države vzdolž balkanske migracijske poti, ki se bodo udeležile večerje pri Tusku, lahko pričakujejo tudi sporočilo, naj še naprej sodelujejo in usklajujejo ukrepanje ter naj izpolnijo dane zaveze, na primer glede sprejemnih zmogljivosti. Zlasti od Hrvaške v Bruslju pričakujejo več. Država ima namreč za zdaj sprejemne zmogljivosti za le 5000 ljudi, kjer lahko prebežniki ostanejo manj kot 24 ur. Poleg tega je v postopku zaradi neustrezne uporabe evropske zbirke prstnih odtisov Eurodac. Hrvaška in Srbija sta po neuradnih navedbah v minulih mesecih pri soočanju z migracijsko krizo posredovali dve popolnoma različni sporočili, pri čemer tista med njima, ki je članica unije, ni bila bolj pripravljena pomagati. Fragmentacija migracijske poti V primeru zapiranja mej vzdolž balkanske migracijske poti se v Bruslju bojijo, da bi vnetljiv Balkan postal parkirišče za prebežnike, pred čimer je že večkrat opozoril evropski komisar za ši-ritvena pogajanja Johannes Hahn. Bojijo se tudi, da bi to povzročilo frag-mentacijo migracijske poti, tako da bi se ta preusmerila, na primer v Albanijo in Italijo. Mini vrh s Turčijo Jutri opoldne bo pred začetkom dvodnevnega vrha EU še mini vrh enajstih članic unije s Turčijo, ki ga bo gostila Avstrija. Pričakuje se udeležba voditeljev Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Luksemburga, Švedske, Finske, Portugalske, Grčije, Francije, Belgije in Slovenije. Skupina držav, ki se je poimenovala koalicija voljnih za sprejem beguncev neposredno iz Turčije, bo razpravljala zlasti o uresničevanju načrta EU in Turčije, ki v zameno za zajezitev migracijskega toka v Evropo predvideva preselitev beguncev neposredno iz Turčije v članice. Evropska komisija je decembra lani predlagala prostovoljno shemo za preselitev beguncev iz Turčije v EU, tako da bi bil sprejem beguncev pogojen z zmanjšanjem migracijskega toka iz Turčije v Evropo. O možnosti preselitve beguncev iz Turčije v unijo je skupina članic, ki se je poimenovala koalicija voljnih, v različnih sestavah razpravljala že pred decembrskim vrhom ter tudi pred vrhom EU in Turčije konec novembra. Brexit Iskanje rešitev v migracijski oziroma begunski krizi bo po pričakovanjih zasenčilo drugo osrednjo temo vrha unije konec tedna v Bruslju - vprašanje članstva Velike Britanije v uniji. Britanski premier David Cameron se intenzivno sestaja z vsemi ključnimi igralci v uniji, da bi konec tedna zapečatili dogovor o britanskih zahtevah za reformo unije, ki naj bi zagotovil obstanek Otoka v uniji. Britanske zahteve se nanašajo na omejitev socialnih pravic nebritanskih delavcev, odnos med članicami z evrom in brez njega, suverenost članic ter krepitev konkurenčnosti in kleščenje birokracije. Petra Miklavc/STA Italijansko-avstrijski mejni prehod Brenner na arhivskem posnetku LIPNICA - Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je včeraj potrdila, da bodo v Avstriji pri sprejemanju migrantov v državo uvedli urne in dnevne kvote in okrepili nadzor na dvanajstih mejnih prehodih na jugu in vzhodu države. Med njimi so tudi Špilj, Gornja Radgona, predor Karavanke, Labot in Pliberk na meji s Slovenijo ter Trbiž in Brenner na meji z Italijo in Reschenpass (Passo Resia) na tromeji z Italijo in Švico. Odločitev, o kateri so razpravljali že vse od izjave, da bo Avstrija omejila število azilantov, ki jih je pripravljena sprejeti na svojem ozemlju, je padla, toda ministrica tudi včeraj ni povedala, kdaj se bo nadzor pravzaprav začel, saj je pritisk na njenih mejah zdaj manjši, iz Italije skoraj ničen. Kaj več naj bi bilo znano danes. Na avstrijski meji s Slovenijo in Italijo naj bi vsekakor obveljal enak sistem, kot velja na meji med Avstrijo in Nemčijo. V ta namen so na mejnem prehodu Šentilj na začetku tega leta začeli postavljati nov sistem nadzora beguncev, ki med drugim vključuje postavitev ograje, strožji nadzor beguncev in strožje pogoje za vstop v Avstrijo. Po poročanju medijev na Južne Tirolskem pa najnovejši ukrepi avstrijske vlade vključujejo tudi možnost uporabe posebnih enot v primeru nasilnega poskusa prestopanja meje. Na omenjenih mejnih prehodih naj bi torej - če bo potrebno - pregledovali tudi potniški in tovorni cestni in železniški promet. »Moramo biti pripravljeni, če pride do spremembe begunske poti. Zato smo se v vladi odločili, da pripravimo poleg Šentilja še dvanajst drugih mejnih prehodov. In če bo potrebno, če bo prišlo do spremembe begunskih tokov, bomo tudi tam uporabili ta nov koncept,« je povedala ministrica Mikl-Leitnerjeva. Na novinarsko vprašanje, ali bodo gradili še več ograj, pa je ministrica odgovorila: »Če bodo nove ograje potrebne, jih bomo zgradili.« »Ne moremo še naprej nositi glavnega bremena begunskih tokov,» je dodal obrambni minister Hans Peter Doskozil, s katerim si je ministrica Mikl-Leitnerje-va v vojašnici v Strassu ogledala prikaz sodelovanja med avstrijsko vojsko in policijo pri soočanju z begunci. Vojaki in policisti so prikazali dva različna scenarija za zaustavitev pritiska beguncev. Avstrijske oblasti so potrdile, da bodo še naprej koordinirano sodelovale z Italijanskimi in slovenskimi oblastmi. Južnotirolski guverner Arno Kom-patscher je pokazal razumevanje za ukrepe, ki bi lahko seveda negativno vplivale na čezmejno sodelovanje s Tirolsko. »Gre za neljube, ampak potrebne začasne ukrepe,« je dejal. (sta), ak) ITALIJA Istospolne zveze: težave z zakonom RIM - Senat bo morda danes razvozlal proceduralne težave, ki zadevajo zakonsko ureditev istospolnih zvez. Za proceduralnimi se skrivajo politični vozli, saj dejansko levosredinska koalicija ne more sama odobriti tega zakona brez pristanka Gibanja 5 zvezd. Nova desna sredina notranjega ministra Angelina Alfana zakona ne bo podprla, v Demokratski stranki pa še niso premostili razhajanj s t.i. katoliško strujo, ki noče, da bi zakon dovoljeval posvojitve otrok s strani istospolnih parov. DOGOVOR Zamrznitev črpanja naftnih zalog D OH A - Energetski velesili Savdska Arabija in Rusija sta se skupaj z Venezuelo in Katarjem na srečanju v Dohi dogovorili za zamrznitev proizvodnje nafte na januarski ravni. To naj bi pripomoglo k zvišanju cene nafte, ki dosega rekordno nizke cene in v končni fazi najbolj škodi prav Rusiji in Savdski Arabiji. Vendar je vprašanje, ali bo ukrep dosegel svoj namen, saj so analitiki mnenja, da bi morali največji proizvajalci dnevno produkcijo ne le zamrzniti, temveč jo znižati. Zato so se po objavi dogovora med ZDA in Savdsko Arabijo cene nafte za sod zvišale le za 50 cenetov. Poleg tega bo dogovor obveljal le, če mu bodo sledili tudi drugi veliki proizvajalci. »Ukrep je namenjen stabilizaciji trga,« je dejal katarski minister za energetiko Mohamed bin Saleh al Sada, ki je srečanje označil za uspešno. Ministri so na njem preučili razmere na trgu in obete za ponudbo ter povpraševanje. Članice Opeca in druge proizvajalke naj bi »intenzivne pogovore začele skoraj takoj«, je še povedal Sada, ki bo vodil pogovore. Za sod nafte je bilo treba julija 2014 odšteti še več kot 100 dolarjev, letos pa so cene padle tudi pod 30 dolarjev za sod. Približno 70-od-stoten upad cen v zadnjem letu in pol pripisujejo preveliki ponudbi nafte na trgu, skromnemu povpraševanju in zaskrbljenosti glede obetov za rast svetovnega gospodarstva. Nov dejavnik v naftni zgodbi je tudi Iran, ki se je po odpravi mednarodnih sankcij, povezanih z njegovim jedrskim programom, vrnil na svetovne trge. Opec je bil deležen kritik, ker ni zmanjšal proizvodnje nafte, ampak jo je dejansko še pospešil. To naj bi bila celo njihova taktika, saj naj bi želeli tako s trga izriniti proizvajalce z velikimi stroški, kot so ZDA, ki črpajo nafto z dragimi tehnologijami, npr. iz bitumenskega peska. Rusijo, ki ni članica Opeca, je padec cen nafte zelo prizadel. Njeno gospodarstvo, ki je v recesiji, je namreč močno odvisno od prodaje ener-gentov. Maronijeva desna roka v zaporu MILAN - Zaradi malverzacij v zdravstvu se je včeraj za zapahi znašel tudi nekdanji senator Severne lige in desna roka predsednika deželnega odbora Lombar-dije Roberta Maronija, 49-letni Fabio Rizzi. Zaradi podkupnin, prirejanja razpisov in drugih malverzacij v škodo bolnikov zlasti na področju dobave v stomatologiji, je bilo aretiranih skupno 21 oseb. Rizzi - po izobrazbi je zdravnik - ni mala riba, temveč »oče« zdravstvene reforme dežele Lombardije, zato je v milanski palači Pirelli prišlo do pravega političnega potresa. Ker je to že drugi škandal v zdravstvu v kratkem času (pred štirimi meseci je bil aretiran podpredsednik deželnega sveta Mario Mantovani, tudi on ligaš), je opozicija zahtevala Maronijev odstop. Ta se je včeraj branil, dejal je, da je razočaran in jezen, da pa obtožnica še ne pomeni, da je Rizzi tudi kriv. Več pogodb za nedoločen čas MILAN - Lani je v Italiji delovno razmerje za nedoločen čas sklenilo 764.000 ljudi več kot leto prej, je potrdila raziskava pokojninskega zavoda INPS. Leta 2014 je bil saldo med številom novih zaposlenih in takih, ki so službo izgubili, celo ne-gativev, namreč zaposlenih je bilo ob koncu leta 52.137 manj. Porast pogodb za nedoločen čas pripisujejo novi zakonodaji na področju dela (jobs act), ki predvideva davčne olajšave za delodajalce. Da je temu tako potrjuje podatek, da so največ novih pogodb sklenili decembra lani (dvakrat več kot novembra), kar povezujejo s takratno napovedjo, da bodo olajšave od leta 2016 manj ugodne. Treba pa je tudi dodati, da gre v 41 odstotkov primerov za delo s skrajšanim urnikom. Zaradi nove zakonodaje se je zmanjšalo število začasnih pogodb, zelo pa je naraslo število vavčerjev, teh je bilo lani skoraj 15 milijonov, to je 66 odstotkov več kot leta 2014. Umrl je Butros Gali NEW YORK - V bolnišnici v Kairu je umrl nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali. Star je bil 93 let. Butros Gali, egiptovski politik in diplomat, je bil šesti generalni sekretar ZN in je svetovno organizacijo vodil med januarjem 1992 in decembrom 1996. Rodil se je v krščanski koptski družini, politično kariero si je začel graditi v času egiptovskega predsednika Anvarja el Sada-ta. Med letoma 1977 in 1991 je zasedal položaj egiptovskega zunanjega ministra. Na čelu ZN je bil le en mandat, ki so ga zaznamovali genocid v Ruandi in vojna na območju nekdanje Jugoslavije ter hude krize v Somaliji in na Bližnjem vzhodu. / AKTUALNO Četrtek, 18. februarja 2016 3 FJK - Podatki spletnega glasila L'Italia Cooperativa Zadružne banke z 8,8 milijardami evrov Solidna kapitalska ustreznost - Porast kartic in »home bankinga« TRST - Količina razpoložljivih sredstev petnajstih zadružnih bank, ki delujejo v Furlaniji Julijski krajini, je decembra lani znašala več kot 8,8 milijarde evrov, kar znaša 3,53 odstotka več kot leta 2014. Neposredno zbranih sredstev je bilo več kot 6,2 milijarde oz. 1,15 odstotka več kot leta 2014, posredno zbranih sredstev pa več kot 2,5 milijarde oz. 9,79 odstotka več. Od tega je bilo več kot 1,5 milijarde evrov v okviru upravljanja premoženja varčevalcev, kar znaša 33 odstotkov več kot leta 2014. Podatke je včeraj objavilo spletno glasilo zveze italijanskih zadrug Conf-cooperative L'Italia Cooperativa, povzela pa jih je tudi vsedržavna tiskovna agencija Ansa. Na podlagi omenjenih podatkov so krediti strank znašali 5,4 milijarde evrov in so zrasli za 3,87 odstotka. Od tega je bilo posojil gospodinjstvom 2,2 milijarde, medtem ko je kreditiranje podjetij znašalo 3,17 milijarde evrov, operativna masa pa je dosegla 14,2 milijarde evrov, kar pomeni 3,66-odstoten porast. V teku leta 2015 se je nadaljevalo tudi naraščanje števila slabih kreditov, ki so dosegli 368 milijonov evrov, kar pomeni 20,84 odstotka več POSL. BLAŽINA Določilo za manjšinske časopise RIM - V ponedeljek zvečer je komisija za kulturo in šolstvo poslanske zbornice zaključila obravnavo popravkov k zakonskemu predlogu, ki vsebuje nove norme za javno financiranje založniških dejavnosti. Besedilo je sad dela ožje delovne skupine, v kateri je bila tudi slovenska poslanka Tamara Blažina, in vsebuje, poleg drugega, tudi posebno določilo za manjšinske časopise. »Po večletni kampanji proti javnemu financiranju založništva ter zavrnitvi zakonskega osnutka G5Z je Demokratska stranka predložila letos poleti predlog za-kona-pooblastilo vladi, da preko dekretov spremeni obstoječo zakonodajo (v sklopu katere prejema prispevek tudi Primorski dnevnik) tako glede rekvizitov možnih koristnikov kot tudi glede sistema za porazdelitev prispevkov,« piše v sporočilu poslanke DS. Blažinova je predložila dva amandmaja, ki so ju podpisali tudi predstavniki južnotirolske stranke SVP, v komisiji pa so bili - v dogovoru s podtajnikom Luco Lottijem in večinskim poročevalcem iz vrst DS - preklicani oziroma reformulirani z namenom, da se nudijo še večja zagotovila. V zaključnem besedilu se določilo glasi takole: ohranitev financiranja časopisom - dnevnikom in periodičnemu tisku - ki so odraz jezikovnih manjšin, z možnostjo definiranja specifičnih kriterijev tako glede rekvizitov za koriščenje kot glede mehanizmov za izračunavanje prispevkov. Poslanka ocenjuje, da je ta formulacija pozitivna, še posebej ob ugotovitvi, da ni bilo nobenega nasprotovanja odobreni normi in pričakuje, da bo tako tudi v razpravi v skupščini in nato še v senatu. »Seveda bo potrebno zelo pazljivo spremljati pripravo nadaljnjih dekretov, glede na to, da so bila v zadnjih letih sredstva za ta sektor bistveno zmanjšana,« meni Blažinova. kot leta 2014, ravno tako je zraslo število oslabljenih postavk (639 milijonov evrov oz. 16,69 odstotka več kot leta 2014). Vendar ima deželni sistem zadružnih bank solidno kapitalsko ustreznost kakovostnega kapitala, ki znaša dobrih 18,1 odstotka, kar je precej več od povprečne stopnje ustreznosti italijanskega bančnega sistema, ki je 11,8-od-stotna, pa tudi od minimalne stopnje ustreznosti, ki jo določajo evropske norme in znaša 7 odstotkov. Petnajst zadružnih bank v FJK razpolaga z 242 okenci, več kot 67.000 člani, 1.470 sodelavci ter 349.000 strankami. Konec preteklega leta je število tekočih računov naraslo na 224.000, kar je 3,84 odstotka več kot leta 2014. V porastu je uporaba kreditnih, debetnih in predplačniških kartic (za 4,46, 7,77 oz. 13,49 odstotka več kot leta 2014), za 13,16 odstotka se je povečalo poslovanje preko storitve t.i. »home bankinga«, ki je decembra lani zadevalo 48 odstotkov vseh tekočih računov. Prav tako je naraslo število terminalov Pos za plačevanje s karticami: decembra lani jih je bilo več kot pet tisoč, kar pomeni 10,83 odstotka več kot leta 2014. Sedež Zadružne kraške banke na Opčinah fotodamj@n Zadružne banke v FJK 15 bank 242 okenc 67.000 članov 349.000 strank FJK - Ugotovitve inštituta Ires FJK prednjači po številu zaposlitev za nedoločen čas V lanskem letu jih je bilo več kot 28.000, kar znaša kar 110-odstoten porast VIDEM - Furlanija Julijska krajina je tista italijanska dežela, v kateri je prišlo do največjega porasta zaposlovanja za nedoločen čas. V letu 2015 se je namreč število tovrstnih novih zaposlitev povečalo za kar 110 odstotkov več v primerjavi z letom 2014, medtem ko je italijansko povprečje na tem področju znašalo 47 odstotkov (na drugem mestu je Umbrija s 83,4-odsto-tnim, na tretjem pa Piemont s 76,6-od-stotnim porastom). Do teh zaključkov je na podlagi obdelave podatkov statističnega zavoda Istat prišel raziskovalec Deželnega inštituta za ekonomske in družbene raziskave Ires Alessandro Russo. Število novih zaposlitev za nedoločen čas v FJK se je v preteklem letu več kot podvojilo, saj jih je bilo 28.569, medtem ko so jih v letu 2014 našteli 13.626. K porastu je prispevala tudi sprememba dotedanjih razmerij za določen čas (vključno z vajenci) v razmerja za nedoločen čas (vsega skupaj jih je bilo 13.250 več). Vsekakor v FJK še vedno prednjačijo zaposlitve za določen čas, ki jih je bilo v preteklem letu več kot 68.000 oz. 1,4 odstotka več kot v letu 2014, nadaljuje pa se negativen trend sklepanja vajeniških pogodb: le-teh je bilo lani 23,5 odstotka manj kot v letu 2014, kar samo dokazuje, da se podjetjem ne splača več sklepati take vrste pogodb. Russo pripisuje porast števila zaposlitev za nedoločen čas olajšavam na področju plačevanja prispevkov in novostim, ki jih je uvedel t.i. Jobs Act. Kar 18.430 novih zaposlitev (se pravi 64,5 odstotka vseh zaposlitev za nedoločen čas) je bilo sklenjenih s koriščenjem omenjenih olajšav, medtem ko se je 8.926 razmerij za določen čas spremenilo v razmerja za nedoločen čas. V letu 2015 so v FJK prodali tudi več kot pet milijonov delovnih vavčer-jev, kar znaša 40 odstotkov več kot v letu 2014, s čimer FJK v primerjavi z ravnjo zaposlenosti prednjači v Italiji, medtem ko je na drugem mestu Tridentinska Južna Tirolska. Največ novih zaposlenih je med uradniki, v industriji in trgovini, najmanj pa v gradbeništvu. BOCEN - Obtožba Vlada prezrla zadružni sistem Južnih Tirolcev BOCEN - Na Južnem Tirolskem so jezni na Renzijevo vlado, ki ji očitajo, da v odloku o reformi zadružnih bank ni upoštevala krajevne stvarnosti. Predsednik zveze Raiffeisen Michael Grüner sicer upa, da bodo v dokončni verziji še neobjavljenega odloka upoštevali bančne posebnosti Južne Tirolske. Nanje je pristojno ministrstvo večkrat opozoril tudi predsednik bocenske pokrajinske uprave Arno Kompatscher. »Mi nočemo privilegijev ali posebnega tratmaja, ampak le priznanje naših 47 zadružnih bank,« podčrtuje Grüner. Sistem Raiffeissen vključuje približno tretjino južnotirolskih zadružnih bank, njihov sistem je zelo tesna povezan s krajevnim gospodarstvom. Z zadružnimi bankami so vezane krajevne kmetijske, vinarske in živilske zadruge ter 48 energetskih zadrug, ki proizvajajo električno energijo za sto tisoč družin. Zveza Raiffeisen, poleg bank, združuje 326 zadružnih podjetij ter 13 gospodarskih združenj. Torej pravi gospodarski velikan, ki nosi ime po Friderichu Wilhelmu Raiffeisnu, ki je ob koncu 19. stoletja v Nemčiji ustanovil prvo zadružno banko. ZAŠČITA sandor.tence@primorski.eu Miloš in Stojan Na srečanju v goriškem Trgovskem domu sem podoživljal številna dogajanja, ki so vezana na sprejemanje zaščitnega zakona. Dosti je tudi anekdot. Na nekatere je v Gorici spomnil Stojan Spetič. Neko jutro sva v senatu čakala na dvigalo, ko me je Stojan odrinil in mi zabrusil, naj grem po stopnicah. V dvigalu je bil Gianfranco Fini in Stojan je želel ostati sam z njim. Ne vem, kaj sta si govorila, a njun pogovor ni bil zaman. Kot ni bil brez zveze besedni spopad, ki ga je Spe-tič na hodniku Montecitoria imel z danes pokojnim poslancem Nacionalnega zavezništva Gustavom Selvo. Bila sta kolega na RAI. Tudi to je koristilo, da je desnica, v kateri je sicer imel glavno besedo Tržačan Roberto Menia, nekoliko omehčala opozicijo zaščitnemu zakonu. Spetič in Miloš Budin sta po značaju, temperamentu in političnih vizijah zelo različni osebnosti, ko je šlo za zaščitni zakon pa sta se dopolnjevala. Miloš je kot podpredsednik deželnega sveta predvsem vzdrževal in tkal odnose s tržaško stvarnostjo, Spetič, kije bil dopisnik slovenskega radia in televizije ter tudi vladni pooblaščenec za manjšine, pa je deloval predvsem v Rimu. Iz poslanske zbornice se spominjam njegovih glasnih prepirov s poslancem Union Valdo-taine Lucianom Caverijem, kije v Rimu zastopal stališča Slovenske skupnosti. Tudi med Budinom (v Rim je pogo-stoma prihajal s Cristianom Deganom iz Ljudske stranke) in Spetičem se je večkrat zai-skrilo, na koncu pa sta kot izkušena politika vedno našla neko sintezo. Zame sta bila oba odlična vira informacije, kar je bil tudi poslanec Levih demokratov Domenico Masel-li, poslanski poročevalec našega zakona. Maselli se z mano ni hotel pogovarjati v Transatlanticu (glavnem hodniku poslanske zbornice), ampak na stranskem hodniku. Kot valdeškemu pastorju, ki se začasno ukvarja s politiko, se mu ni zdelo spodobno in moralno razkriti novinarju stvari, o katerih bo na javni seji razpravljala in odločala poslanska zbornica. Masel-lija na volitvah 2001 niso več kandidirali za parlament... TERAN - Spor s Slovenijo o zaščiti vina Hrvaška trdi, da ima soglasje EU za iskanje dvostranske rešitve BRUSELJ - Novi hrvaški kmetijski minister Davor Romič je v Bruslju povedal, da mu je bilo v pogovoru z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom predlagano, naj Slovenija in Hrvaška problem terana rešita dvostransko. K temu je Romič še dodal, da bo Hrvaška nadaljevala komunikacijo s komisarjem in da bodo o tem podrobneje razpravljali na naslednjem sestanku marca. Vprašanje terana je v Bruslju na kratko komentiral tudi slovenski kmetijski minister Dejan Židan. Izpostavil je, da v pogovorih z drugimi državami vse bolj ugotavljajo, da je večina izjemno previdna do načrtovanih posegov Evropske komisije v evropski pravni red z delegiranimi akti. Z delegiranim aktom naj bi namreč komisija nameravala razširiti zaščito terana tudi na Hrvaško, čemur Slovenija odločno nasprotuje. Vedno več držav po Židanovih besedah tudi razume, da je zaščita terana pomembna z vidika vpraša- Slovenski minister Židan nja dopustitve nekega pravila, ki lahko ogrozi tudi druge zaščite. Decembra lani je slovenski minister v Bruslju povedal, da je komisija Sloveniji obljubila posredovanje določenih gradiv Hrvaške v povezavi s teranom. Na vprašanje, ali so te dokumente že dobili, je Židan odgovoril, da so dobili papir, za katerega pa nihče ne more reči, da gre za dokument, in na katerem je vse, kar je pomembno, prečrtano. Zaplet s teranom, ki se je začel spomladi 2013, se je znova razvnel julija lani, ko je Hrvaška presenetila z izjavo, da kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako «teran, hrvaška Istra». Slovenija vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina. V iskanju dogovora je Evropska komisija Slovenijo že pred časom pozvala k dodatnim pojasnilom stališč v povezavi s teranom. Slovenija je nato zahtevala dodatna pojasnila glede gradiv, na katerih temeljijo vprašanja komisije. 4 Sreda, 17. februarja 2016 bbb t rzaska r dnevnik w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu - -----■ ■ V > v. .^v. '--'--- I ---- ---------'--'--- Kulturni dom naj postane večnamenski center Pogovori za lastninsko preosnovo stavbe v Ulici Petronio, ki je potrebna obnove Kulturni dom naj postane večnamenski kulturni center, v katerem bo gledališka dejavnost sicer še naprej imela osrednjo vlogo. Da se to zgodi je nujno potrebna, če že ne bistvena, lastninska preosnova stavbe v Ul. Petronio, ki je last nepremičninske družbe Dom, uporablja (brezplačna najemnina) pa jo Slovensko stalno gledališče. O lastninski usodi in namembnosti Kulturnega doma je tekla beseda na sestanku, na katerega je predsednica SSG Breda Pahor povabila predsednika SKGZ in SSO Rudija Pavšiča in Wal-terja Bandlja. Kot piše v tiskovnem sporočilu so se sogovorniki strinjali, »da je treba resno razmisliti o lastninskem vprašanju in preveriti možnosti za prenos od zdajšnje nepremičninske družbe na drugo raven ter pri tem preveriti alternativne možnosti. Zasledovati je potrebno cilj, da bodo lahko v Kulturnem domu računali na javno finančno podporo za prenovo, saj je zob časa močno načel osrednjo tržaško slovensko kulturno ustanovo.« Za lastninsko prihodnost stavbe se menda obeta več rešitev. Možno je, da bi lastnik neposredno postalo gledališče, interesenti pa ne izključujejo ustanovitve »ad hoc« nepremičninske družbe samo za stavbo v Ul. Petronio. O vprašanju lastnine Kulturnega doma se govori že dosti časa, padlo je več zamisli in predlogov, ki pa so vsi ostali na ravni besed in obvez. Potrebo po rešitvi tega vprašanja je v intervjuju našemu dnevniku pred nekaj meseci izpostavil upravitelj družbe Dom Dušan Košuta, da je treba stvar na nek način rešiti je bil govor na zadnji seji deželnega sveta SKGZ, ki je bila namenjena kulturnim domovom v sklopu krovne organizacije. Očitno je na tem področju prišlo do vsaj načelne uskladitve stališč med SKGZ in SSO z namenom, da se odprta nepremičninska vprašanja rešujejo »v paketu«. V sporočilu o srečanju na sedežu SSG namreč piše, da »ob dejstvu, da potekajo resne priprave za ureditev in večjo uporabnost narodnih domov pri Sv. Ivanu in v Ul. Filzi ter Stadiona 1. maja, je potrebno, da bodo v prihodnje potekala redna usklajevanja med raznimi subjekti. Pri tem bo morala sodelovati tudi družba Dom, ki je sedanja lastnica Kulturnega doma. To usklaje-valno delo naj privede do primernih rešitev za vse štiri centre, po zgledu Tržaškega knjižnega središča.« Pa-horjeva, Pavšič in Bandelj so podprli zamisel ovrednotenja prostorov Kulturnega doma tudi za umetniško-li-kovno dejavnost, predvsem v smeri dela in potreb društva za likovno umetnost KONS. Srečanje je nudilo priložnost še za oceno zdajšnjega stanja v našem gledališču in sprememb, tudi statutarne narave, ki bi zadostile potrebam vsedržavne zakonodaje in same gledališke dejavnosti. To najbrž tudi pomeni, kot je svoj čas v našem dnevniku dal precej jasno razumeti Ban-delj, da SSO po dogajanjih, ki so sledila odhodu predsednice Maje La-pornik, razmišlja o »vrnitvi« v vodstvene organe SSG. (st) Kulturni dom v Ul. Petronio bo najbrž kmalu zamenjal lastnika fotodamj@n trst - Včeraj močno poslabšanje vremena Burja, mraz in dež Burja se je tudi včeraj »poigrala« z zabojniki za odpadke fotodamj@n trst - Izsledili moška in žensko Veleblagovnica Coin: dve tatvini, tri aretacije Tržaška veleblagovnica Coin na Korzu Italia je očitno prava vaba za kradljivce. Ka-rabinjerji so včeraj v okolici trgovine zasledili 34- in 47-letnega slovenskega državljana, ki naj bi po besedah osebja trgovine iz nje odšla z ukradenimi oblačili. Pod jopami slovenskega para so možje postave res našli več ukradenih oblačil v skupni vrednosti 800 evrov. Eden od njiju je imel s seboj tako elektronsko napravo (podobno jammerju), ki oddaja elektromagnetne impulze in moti kontrolne naprave ob izhodu, kot tudi orodje za odstranjevanje varnostnih magnetov z oblačil. Karabinjerji, ki so se zatem odpravili v trgovino Coin, da bi formalizirali prijavo kraje s strani pravnega zastopnika trgovine, pa so naleteli na tatico tokrat. 53-letna italijanska državljanka je namreč s proizvodov za osebno nego odstranila varnostne magnete in skušala neopazno oditi iz trgovine. Karabinjerji so jo s pomočjo varnostnikov iz trgovine ustavili ravno ob izhodu. 47-letnega Slovenca so prijavili na prostosti, njegovega 34-letnega »kolego« pa pospremili v koronejski zapor, medtem ko so ženski odredili hišni pripor. Poimenovanje policijskega pola po Luigiju Vitulliju Policijski pol v Ulici Mascagni pri Sv. Soboti, kjer imata svoj sedež policijski ko-misariat in prometna policija, bodo v soboto ob 11. uri slovesno poimenovali po policijskem inšpektorju Luigiju Vitulliju, ki je umrl med streljanjem v Naselju sv. Sergija 4. decembra 1999. Ob tej priložnosti bodo policisti začasno zaprli Ul. Mascagni (že od 10.30 dalje). Slovesnosti se bo udeležil tudi italijanski šef policije Alessandro Pansa. Gasilci so bili včeraj polni dela, tako kot se pač dogaja, ko na Tržaškem zapiha burja. Samo v popoldanskih urah, ko je dosegla nad 100 kilometrov na uro, so posegli kakih dvajset krat, da bi s cestišča odstranili v glavnem vejevje, ki ga je burja lomila ali ponekod celo drevesa, ki jih je podirala. Največ težav je bilo v Ulici de Marchesetti, kjer je drevo zgrmelo na cesto in so ga morali gasilci požagati, da bi promet lahko spet nemoteno stekel. Podobno se je pripetilo v Škednju, k sreči tudi tukaj ni bilo nobene škode in niti ranjenih, so potrdili z gasilskega poveljstva. Na cesto so s streh padali strešniki, z oken pa ponekod celo naoknice, da o zabojnikih za odpadke, ki so »plesali« po ulicah, sploh ne govorimo. Občina Trst je medtem objavila sporočilo, da je zaradi močne burje že včeraj v popoldanskih urah odredila zaprtje občinskih vrtov vse do današnjega dne, ob poldne. V večernih urah se je burja še okrepila in dosegla tudi 120 kilometrov na uro, temperatura pa je dodatno padla. Na Krasu je lebdela nevarnost sneženja, ponekod pa tudi poledice. Do nočnih ur pa živosrebrni stolpec ni zdrknil pod ničlo. Deželna Civilna zaščita je vsekakor opozorila na nevarnost zlasti na Vzhodnem Krasu. V tej zvezi je včeraj popoldne podjetje Acegas začelo posipavati ceste na Vzhodnem in Zahodnem Krasu s soljo, prav tako pa je na re-brih v gornjih mestnih predelih pustilo večje količine soli, da bi jih občani po potrebi lahko koristili proti poledici. Nadalje sta bili dve ekipi civilne zaščite v pripravnem stanju za morebitne posege ob poslabšanju vremena. Po napovedih vremenoslovcev bo danes zjutraj močno deževalo, burja pa naj bi pojenjala šele v popoldanskih urah in se dokončno umirila. trst - Sobota Protest zaradi shoda Forza nuova Neofašistična stranka Forza nuova je za soboto, 20. februarja, napovedala »marš« po mestnih ulicah. Shod je ostro obsodilo združenje Trieste antifascista e anti-razzista (Antifašistični in proti-rasistični Trst). To ni nič drugega, kot provokacija, ki jo je treba zavrniti, kot je treba zavrniti sam obstoj skrajno desničarski fašističnih strank, kot je Forza nuova, je zapisalo v tiskovnem sporočilu in napovedalo: »Mi bomo na ulicah, v dokaz, da naše mesto zavrača rasistične in ksenofobne izpade ter se ne vdaja znanemu izzivanju z gesli in prenapetimi dejanji, ki jih ponuja skrajna desnica.« »V mestu ne more biti plodnih tal za tiste, ki so bili že pahnjeni na smetišče zgodovine,« je še zapisalo združenje Trieste antifascista e antirazzista, in najavilo, da »se bomo v soboto množično srečali, da bi še enkrat podkrepili vrednote antifašizma in protirasizma.« Leto usmiljenja uvaja predavanje Claudie Koll V stolnici sv. Justa se drevi ob 20.30 začenjajo tradicionalna postna srečanja, ki jih prireja tržaška škofija pod imenom Katedra sv. Justa; letos so posvečena Letu usmiljenja. Nocojšnja gostja bo igralka Claudia Koll (na sliki), ki bo spregovorila o svoji osebni izkušnji zbližanja z Bogom oz. o svoji navezanosti na katoliško cerkev (Usmiljeni oče in nadobudni sin). Sledil bo koncert mladinskega orkestra sv. Justa, ki ga vodi maestro Jacopo Brusa. Podčastnik skočil na tata in ga ustavil Tržaški karabinjerji so včeraj v mestnem središču aretirali 29-letnega romunskega državljana M.T.I. zaradi kraje. Moški brez stalnega bivališča, ki je že večkrat imel opravka s pravico, je vstopil v trgovino v Ulici Milano in izkoristil trenutek nepazljivosti upraviteljice, da ji je ukradel torbico, ki je bila položena ob blagajno, in zbežal. Dekle se je pognalo v beg za njim, ga dohitelo in zagrabilo torbico, vendar se je moški s silo rešil njenega prijema in se pognal po Ulici Valdirivo. Pot si je utiral med pešci, med katerimi pa je bil tudi podčastnik tržaške pristaniške kapitanije, ki je skočil nanj in ga zaustavil, dokler ga niso dohiteli še karabinjerji. Romunski državljan se je počutil slabo, tako da so ga odpeljali na urgenco katinarske bolnišnice, od koder so ga potem pospremili v koronejski zapor. Torbico so vrnili lastnici. / TRŽAŠKA Sreda, 17. februarja 2016 5 TRST - Priprave na primarne volitve v levi sredini Vsi vodilni Slovenci v DS na strani Roberta Cosolinija Tamara Blažina: podpora županu ne pomeni, da sem proti Francescu Russu Slovenska komponenta Demokratske stranke se ne bo vpletala v primarne volitve za izbiro tržaškega županskega kandidata, vsi vodilni Slovenci v stranki pa so se v osebnem imenu opredelili za Roberta Cosolinija. Vključno s podpredsednikom Pokrajine Igorjem Dolencem, ki se je v soboto v Ter-gesteu udeležil uvodnega »predvolilnega« shoda Francesca Russa. O primarnih volitvah, ki bodo skoraj gotovo v nedeljo, 6. marca, je tekla beseda na predsinočnji skupščini Slovencev v DS, katere se je udeležil tudi Co-solini. Povabljen je bil kot aktualni župan preden je Russo zahteval primarne volitve. Cosolini je na skupščini v openskem Domu Brdina govoril predvsem o delu mestne uprave, ki so jo med drugim pohvalili župana Zgonika in Doline - Monica Hrovatin in Sandy Klun - ter deželni svetnik Stefano Ukmar, ki je koordinator slovenske komponente. Vsi trije so napovedali podporo Cosoliniju, kar je v imenu strankine zahodnokraške sekcije naredil tudi tajnik Jurij Zeriali. Ukmar je naglasil, da Slovenci zelo cenijo županova prizadevanja za preporod Trsta in njegovega gospodarstva, pri čemer je izpostavil ukrepe za staro pristanišče. Deželni svetnik je tudi govoril o občutljivosti, ki jo Cosolinijev občinski odbor izkazuje do Slovencev. Podporo Cosoliniju je v tiskovnem sporočilu napovedala poslanka Tamara Blažina. Tudi ona, enako kot Ukmar, pozitivno ocenjuje opravljeno delo občinske uprave, ter pozdravlja županovo odločitev, da pristane na primarne volitve. To sicer odpira vrsto vprašanj, saj se je strankino vodstvo, kot znano, z zelo široko večino opredelilo proti notranjim volitvah, ker je leva sredina že podprla Cosolinijevo kandidaturo. Podpora županu ne pomeni nasprotovanje senatorju Russu, s katerim je slovenska poslanka delila številne bitke. »Cenim senatorjeve sposobnosti in občutljivosti, ne soglašam pa z njegovimi zadnjimi potezami,« piše Blažinova, ki noče, da bi se primarne volitve prelevile v neke vrste referendum za ali proti mestni občini. Poslanka računa, da se bo DS enotno potrudila za uspeh primarnih volitev in nato za zmago na junijskih pravih volitvah. (st) Vsi, ki so spregovorili na skupščini DS, so se opredelili za Roberta Cosolinija fotodamj@n TRST - Volitve Russo izbral geslo: Ni prepozno Senator Francesco Russo je izbral geslo za marčevske primarne volitve leve sredine: Ni prepozno. V tiskovnem sporočilu je zapisal, da ni prepozno za primarne volitve, saj jih je Demokratska stranka razpisala po vsej Italiji za 5. marca. Dodal je še pet različic: ni prepozno »imeti korajžo povedati resnico«; ni prepozno »ponovno govoriti občanom in jim prisluhniti«; ni prepozno »končno dobiti rešitve za stare probleme«; ni prepozno »povedati Debori Serracchiani in deželnim svetnikom, da je mestna občina priložnosti in ne problem za Furlanijo; ni prepozno »spremeniti staro pristanišče v dragulj Sredozemlja. OBČINSKE VOLITVE - Predlog slovenske komponente DS Kandidata Repini in Iscra Cosolinijeva zmaga na primarnih volitvah bi v SSk okrepila vlogo Igorja Švaba Valentina Repini in Matej Iscra bosta na junijskih volitvah kandidirala za tržaški občinski svet. Za njuni kandidaturi se je odločila slovenska komponenta Demokratske stranke, zadnjo besedo pa bo formalno imela strankina pokrajinska skupščina. Repinijeva, ki bo kandidirala kot neodvisna, je kulturna delavka, zaposlena je v Slovenskem stalnem gledališču, kjer odgovarja za organizacijo. Openc Iscra je diplomiral iz sociologije in je rajonski svetnik na vzhodnem Krasu. V DS je vstopil takoj ob ustanovitvi, svoj čas je bil pokrajinski koordinator njenega mladinskega gibanja. Kandidaturi je na skupščini slovenske komponente DS predlagal koordinator Stefano Ukmar. V prihodnjih dneh bo komponenta evidentirala Valentina Repini, Stefano Ukmar in Matej Iscra fotodamj@n svoje predloge za kandidaturo (ali kandidature) za miljski občinski svet. Županska kandidatka leve sredine Laura Marzi je v intervjuju za naš dnevnik izrazila željo, da bi bile slovenske kandidature ne le odraz Slovenske skupnosti, temveč tudi DS ter levice na sploh. SSk medtem za svoje volilne odločitve čaka na razvoj dogajanj okrog primarnih volitev v levi sredini. Deželni tajnik Igor Gabrovec je izrazil željo, da bi notranje volitve zaob-jele ne le DS in levo sredino, temveč tudi levico. To bo sicer zelo težko izvedljivo, saj je Zveza levice že zdavnaj napovedala svojo kandidatno listo in svojega županskega kandidata. Morebitna zmaga Roberta Cosolinija na primarnih volitvah bi v SSk nedvomno politično okrepila občinskega svetnika Igorja Švaba, ki je v zelo dobrih odnosih z županom. Švab je bil pred petimi leti izvoljen na kandidatni listi DS. SSk ima v sklopu levo-sredinskega zavezništva »na mizi« nekaj volilnih opcij, vključno s sodelovanjem v občanski listi, medtem ko bi bil samostojni volilni nastop zaradi številk precej tvegan. (st) TRST - Poročilo o najemnem trgu Najemniška stanovanja pri nas cenejša kot drugod V naši regiji ima Trst po novem primat v oddajanju stanovanj s sporazumnimi na-jemniškimi pogodbami, ki prinašajo prihranek tako za najemnika, ki plača nižjo najemnino od tržne cene, kot tudi za najemodajalca, ki mu pripada nižja obdavčitev prihodka od oddajanja v najem. Pri nas so samo lani pod takšnimi pogoji oddali 70% vseh stanovanj na najemnem trgu, kar je za 27% več od italijanskega povprečja. Na splošno gledano je število sporazumnih najemniških pogodb na državni ravni v stalnem porastu, lani je to število celo preseglo svobodne najemniške pogodbe. To izhaja iz poročila o najemninah za leto 2015 agencije Solo Affitti, ki se je specializirala izključno za najemniška stanovanja. Sporazumna najemnina je razširjena tudi v Firencah (75% vseh najemnih pogodb) in Rimu (71,4%), tega tipa najemniške pogodbe za stanovanja pa skoraj ne poznajo v Potenzi in Milanu; v obeh mestih overijo le pet odstotkov tovrstnih pogodb. Nasprotno od splošnih podatkov v Trstu opažajo trend upadanja najem-niških pogodb (leta 2015 -1,9%). In medtem ko se cena najemniških stanovanj po petletnem krču v številnih italijanskih mestih dviguje, to ne velja v Trstu, Palermu, Trentu in Rimu. Slednje mesto je po višini najemnine drugo najdražje v Italiji (povprečna najemnina znaša 809 €), takoj za Milanom (916 €), v Trstu pa dobimo stanovanja po izredno ugodnih cenah, saj v povprečju zapravimo 469 € mesečno, kar je 45 € manj od državnega povprečja. In če na koncu pogledamo še želje najemnikov stanovanj, ugotovimo, da je v Furla-niji Julijski krajini največ povpraševanja po trosobnih stanovanjih (v 38,8% primerov), sledijo dvosobna stanovanja (32,5%), nekaj ljudi zanimajo garsonjere (15%), še manj zanimanja pa beležijo za štirisobna stanovanja (13,8%). Čisto za konec pa še podatek, da v Trstu primerno najemno stanovanje stranke iščejo od dva do tri mesece, kar je v sorazmerju z državnim povprečjem. TRST - Slovenski klub in Skupina/Gruppo 85 Kako postati Slovenci ... Nocojšnja predstava v okviru meseca slovenske kulture v mestu - Preteklo nedeljo sprehod po mestu Vabilu Slovenskega kluba in Skupi-ne/Gruppo 85, ki sta prejšnjo soboto priredila sprehod po sledeh slovenske prisotnosti v Trstu, se je odzvalo lepo število ljudi. Okrog 40 radovednežev se je v družbi vo-dička Patrizie Vascotto spustilo z griča sv. Justa v staro mesto, Cavano, mimo Velikega trga vse do Ponteroša in spotoma spoznavalo večkulturno tržaško zgodovino. V sklopu niza Kultura ponovno v središču -mesec slovenske kulture v mestu, ki ga društvi prirejata v želji, da bi tudi Neslovenci spoznali delček slovenske tržaške kulture, bo v nedeljo, 21. februarja, še drug voden ogled; zbirališče bo tokrat ob 10.30 na Trgu svobode (Piazza Liberta) pred spomenikom cesarice Sissi, odvijal se bo mimo frančiškanske četrti, Trga Oberdan ter Ulic Coroneo in San Francesco. Še prej pa bo nocoj na vrsti gledališče: v klubskem prostoru Slovenskega stalnega gledališča bo ob 20.30 na sporedu komični monolog Kako postati Slovenci v 50 minu- Patrizia Vascotto (desno) je vodila sprehod po sledeh slovenske prisotnosti v Trstu tah. V dobri uri trajajoči predstavi bosta igralec Daniel Dan Malalan in harmonikar Boštjan Zavnik popeljala publiko med številne odtenke slovenskosti z intenzivnim jezikovnim tečajem, slovenskimi šegami in navadami. Predstava je posvečena vsem tistim, ki si želijo spoznati slovensko kulturo in Slovence z različnih koncev in krajev in premorejo nekaj avtoironije. Zabavo zagotovlja tudi posrečen videodialog med glavnim likom in Alessandrom Mizzijem. Predstava je popolnoma dvojezična. Vstopnina 6 €. 6 Četrtek, 18. februarja 2016 TRŽAŠKA / TRST - Od danes do nedelje Goldonijevi Grobjani v Rossettijevem gledališču Poezija Martwe morze (Mrtve vode) mladega poljskega avtorja Jaku-ba Kobie je zmagovalka letošnjega, že dvanajstega mednarodnega mladinskega pesniškega in gledališkega natečaja Castello di Duino (Devinski grad), ki ga prireja tržaško združenje Poesia e solidarieta in uživa podporo Unesca; na tekmovanju, ki se ga vsako leto udeležujejo mladi pesniški talenti pod 30. letom starosti, je poljski pesnik osvojil tudi kolajno predsednika Republike Italije. Letošnja izvedba je bila posvečena nastanku oz. rojstvu: prvo nagrado, ki jo je podelila žirija, je osvojila italijanska avtorica Angelica Barona iz Sondria s pesmijo Tenerezza e indaco, druga nagrada je romala v Nikaragvo Rafaelu Antoniu Zaledonu Amadorju, ki si je s poezijo o štirih bombardiranjih v oddaljeni vasi zagotovil 500 evrov, tretjo nagrado pa je prejela bo-lonjska pesnica Stefania Marchese. Ehizogie Emmanuel Iyeomoan iz Nigerije si je zaslužil priznanje, ki ga podeljuje tržaški Unescov center, medtem ko so priznanje Alut podelili bosanskemu poetu Edinu Rikalu s svojim Strijelacem (Ostrostrelec); pa še to, plaketo poimenovano po preminulem članu žirije Sergiu Pencu so podelili Včeraj danes Koncert odpade M Izleti Glasbena matica obvešča, da današnji koncert, napovedan za 18. uro na sedežu v Ul. Mon-torsino 2, Svetli akordi klavirja z nastopom učencev v okviru projekta EPTA in pogovor z muzi-kologom Primožem Kuretom odpade zaradi bolezni slednjega. [I] Lekarne Prizor iz Goldonijevih Grobjanov Od danes bo v veliki dvorani Rosettijevega gledališča gostovala komedija I rusteghi (Grobijani), eno najuspešnejših del Carla Goldonija in eno neomajnih mejnikov italijanske književnosti, zato dokaj pogosto uvrščeno v repertoar stalnih gledališč: tokrat ga je postavilo Stalno gledališče iz Veneta, za katero je v Benetkah rojeni in delujoči Goldoni pač domači avtor. Režiser predstave je Giuseppe Emi-liani, ki ga ljubitelji gledališča v Trstu že poznajo, saj je nekajkrat sodeloval z La Contrado, od koder ima tokrat tudi sodelavca, avtorja glasbene kulise Massimi-liana Forzo. Giuseppe Emiliani je Goldonijevo komedijo postavil v luči tradicije; štirje naslovni junaki, premožni beneški meščani, so predstavniki konservativne miselnosti, medtem ko so ženske uspešne nosilke novega, kot dokazuje tudi scenografija Federica Cautera, ki je pronicanje novega ponazoril s sivino zadnje scene, ki se polagoma umika barvam, tako da na koncu v ozadju zablestijo razkošne beneške palače. Predstava spada v osrednji dramski abonmajski program; na sporedu bo do nedelje, 21. februarja. DEVIN - Pesniški natečaj Castello di Duino Prva nagrada pesniku iz Poljske Shannon Magri iz Cremone. V gledališki sekciji, za katero so morali letos udeleženci poskrbeti za monolog oz. dialog med dvema likoma, je prvo nagrado prejela Tržačanka Giuliana Tumia. Udeleženci natečaja se bodo med 15. in 20. marcem mudili v Trstu, kjer se bodo udeležili Praznika književnosti in poezije; nagrajevanje bo seveda potekalo na Devinskem gradu. Izkupiček publikacije, v kateri bodo objavljene poezije zmagovalcev, bodo organizatorji namenili Fundaciji Luchet-ta Ota DAngelo Hrovatin. Danes, SREDA, 17. februarja 2016 SILVIN Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 12.41 in zatone ob 3.51. Jutri, ČETRTEK, 18. februarja 2016 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 36/75 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giu-lia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Op-čine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Brunner 14 - 040 764943, Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmau-ra 11 - 040 812308, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Ei Turistične kmetije [H Osmice Čestitke Danes praznuje okroglo obletnico rojstva naš dragi JUSTI. Zdravja in zadovoljstva v krogu svojih najdražjih, mu želita Marija in Pavla z družino. Danes praznuje naš dragi JUST okrogli rojstni dan. Zdravja, sreče in še veliko lepih dni mu želimo Luciana, Viviana, Igor, Mara in Valentina. Primorski ne laže... tudi če jih ne izkaže JUSTI ZERJAL 80 let slavi, vse najboljše do 100 in še naprej tak kot danes si, ti klapa '36 želi. 80 let danes praznuje naš dolgoletni in aktivni član JUSTI. Vse najboljše, polno zdravja še naprej mu želi VZPI ANPI sekcija Dolina - Mač-kolje - Prebeneg. Danes v Dolini praznuje 80. rojstni dan dragi JUSTI. Vse najboljše in še na mnoga leta mu želijo Danilo, Milka in Miranda. Naš JUSTI je pridno in požrtvovalno leta nabiral in danes jih 80 je zbral. Da bi še dolgo čil in zdrav v naši družbi praznoval! Na zdravje, Ju-sti iz Doline, ti kliče Klapa s k'ntine. U Kino ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. www.primorski.eu] AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Mozes - Il pesce e la colomba«; 17.45, 21.40 »1981: Indagine a New York«. FELLINI - 16.30, 21.15 »Revenant - Re-divivo«; 19.10 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »L'ultima parola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.40, 21.00 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.50, 14.50, 15.45, 16.45 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 17.00, 19.10, 20.45 »Deadpool«; 18.40, 21.20 »Dedek uide z vajeti«; 13.30, 15.15 »Medo s severa«; 18.00 »Očka proti fotru«; 19.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 17.40, 20.40 »Povratnik«; 16.00, 18.10, 20.20 »Razgibano življenje samskih«; 13.40 »Soba«; 20.00 »Zoolander 2«; 13.40, 15.30, 17.15 »Čas za sneg«; 14.30, 16.15 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.40 »Il viaggio di Norm«; 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Single ma non troppo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Zoolander n. 2«; 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Il sentiero della felicita«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.30 »Marlene Kuntz - Complimenti per la fe-sta«; 16.30 »Il viaggio di Norm«; 16.40, 19.10, 21.40 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 18.30 »Reve-nant - Redivivo«; 16.30, 19.00, 21.30 »Single ma non troppo«; 16.40, 17.50, 20.00, 21.10 »The hateful eight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »The hateful eight«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Zoolander n. 2«; Dvorana 3: 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Remember«; Dvorana 5: 17.30, 22.10 »Single ma non troppo«; 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča vsem, ki se mislijo vpisati na našo šolo, da je št. me-hanografske kode TSPM02000T in da je tajništvo na razpolago vsak dan za pomoč pri vpisu preko spleta. Vpisovanje se zaključi 22. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.ves-nabrezina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. Loterija 16. februarja 2016 Bari 75 80 43 71 14 Cagliari 81 48 33 79 19 Firence 12 26 10 5 25 Genova 77 86 61 53 72 Milan 28 90 74 89 6 Neapelj 52 67 81 22 57 Palermo 30 60 40 54 42 Rim 14 22 20 26 30 Turin 54 85 5 12 60 Benetke 21 45 41 80 87 Nazionale 49 55 32 4 46 Super Enalotto Št. 20 2 10 27 34 38 40 jolly 72 Nagradni sklad 49.095.863,89 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 19.080,54€ 552 dobitnikov s 4 točkami 280,20 € 21.063 dobitnikov s 3 točkami 22,18 € 315.192 dobitnikov z 2 točkama 5,00€ Superstar 46 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 28.020,00 € 80 dobitnikov s 3 točkami 2.218,00 € 1.416 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.871 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 18.739 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Sreda, 17. februarja 2016 7 II Prireditve TS360, ZTT IN MLADIKA v sodelovanju z Občino Dolina vabijo na kavo s knjigo. Predstavili bodo publikacijo »Na prehodu. Študija za razumevanje stičišča fliša in karbonatnih kamnin ter vpliva slednjega na uporabo kamna v gradnji«, ki je nastala v sklopu evropskega projekta čezmejnega sodelovanja RoofOfRock, ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije. Sodelovali bodo avtorji publikacije in predstavnik dolinske občine. Danes, 17. februarja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan 7 v Trstu. ALEKSANDER PECA - Vloga podob. Razstavo v miljskem muzeju Cara prirejajo Občina Milje, DSMO K. Ferlu-ga in društvo Juliet. Otvoritev bo v petek, 19. februarja, ob 18.15. Razstava bo na ogled do 13. marca med 17.00 in 19.00 od torka do nedelje, med vikendi pa tudi med 10.00 in 12.00. OBČINA DOLINA, SKD France Prešeren iz Boljunca in Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela vabijo ob priliki Prešernovega dne na koncert novomeškega simfoničnega orkestra glasbene šole Marjana Kozine, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. SKD I. GRBEC, OŠ I. Grbec - M.G. Ste-pančič in Škedenjsko kulturno društvo vabijo na Dan slovenske kulture, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18.30 v prostorih SKD I. Grbec, Škedenjska ul. 124. Večer bodo oblikovali OŠ I. Grbec - M.G. Stepančič, gledališki igralec Gregor Geč, ŽPZ I. Grbec z dirigentko Silvano Dobrilla ter slavnostna govornica Tatjana Rojc. DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. SPD MAČKOLJE vabi ob kulturnem prazniku na prireditev »Obzorja ustvarjanja«. Ob petju ženske vokalne skupine Jezero in društvenega pevskega zbora ter ob misli in slikah Deziderija Švare se bomo srečali v soboto, 20. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z GM in Klubom prijateljstva vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. februarja. Nastopili bodo učenci Glasbene Matice, reci-tator Tomaž Susič, MlPZ Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Band-lja, tenorist Marko Kobal ob spremljavi citer in MlVS Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc. Priložnostno misel bo podal dr. Renato Štokelj. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. LARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled gledališke komedije v tržaškem narečju »Scondariole« v izvedbi skupine I Zercanome, v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v nedeljo, 21. februarja, ob 10.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma »Pogum« (Brave, sinhroniziran v slovenščino, 2014). Vabljeni člani in člani društev Zskd. Vstop prost. DSI vabi v ponedeljek, 22. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, ob 20.30 na srečanje s publicistom Julijem Bertoncljem na temo Odkrivajmo preteklost, da gradimo prihodnost. S PUŠKO IN KNJIGO - predstavitev knjige ob prisotnosti avtorja Boža Repeta bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Vse-državnega združenja partizanov Italije A.N.P.I in Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Predstavil jo bo Gorazd Bajc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja La-pornik. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert Komornega zbora Dekor v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v svetoivanski cerkvi. Dirigira Sebastjan Vrhovnik; nastopata še Tomaž Sevšek (orgle) in Domen Marin-čič (viola da gamba). KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja, ob petkih in sobotah od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 11.00 do 12.00, popoldne pa od 16.00 do 18.00. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. S Poslovni oglasi S Mali oglasi MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001. PRODAM anteno za satelitsko predvajanje po dobri ceni. Tel. št. 040814212 (v večernih urah). RESEN MOŠKI išče delo kot izdelovalec aluminijastih oken in vrat ali kot varilec železa. Tel. št. 327-7409432. V NAJEM iščem vinograd. Tel. št.: 338-5098764. □ Obvestila MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 3358045700. NŠK obvešča, da bodo danes, 17. februarja, vsi oddelki zaprti zaradi urejanja knjižničnega gradiva. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.3018.15. Začetek: danes, 17. februarja. Info in prijave na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. SEKCIJA VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance ter sekcija VZPI-ANPI za Barkovlje prirejata sekcijski kongres danes, 17. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. SKD LIPA iz Bazovice vabi na četrto predavanje Marije Merljak o zdravi prehrani z naslovoma: »Preprečimo utrujenost in izboljšamo imunski sistem« in »Preprečimo alergije in se-neni nahod s pekočimi živili«. Srečanje bo danes, 17. februarja, ob 19.00 v Bazovskem domu. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od danes, 17. februarja. Info in prijave na www.me- lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 18. februarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni! RAJONSKA SVETA za Zahodni in Vzhodni Kras prirejata javno srečanje o velikem sovražniku Krasa Ailant-husu v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. FOTOVIDEO TRST80 organizira tečaj fotografije za začetnike. Več na www.trst80.com ali info@trst80.com. Prijave na tel. št. 329-4128363. Vabljeni! ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, popoldne v Narodnem domu stekel niz osmih likovnih delavnic za osnovnošolce, ki jih bo vodila ilustra-torka in grafična oblikovalka Dunja Jogan. Info in obvezna predhodna prijava na jogan.dunja@gmail.com ali na tel. št. 040-9896153. SEKCIJA ANPI-VZPI za Naselje Sv. Sergija - Sv. Ano - Kolonkovec vabi člane in prijatelje na 13. kongres, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija, Ul. Di Peco 7, pri Sv. Sergiju. SKD SKALA IN SKD ANAKROUSIS vabita na plesne zabave. Prvi večer bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v prostorih gospodarske zadruge Skala v Gropadi št. 82, z glasbeno skupino »Piccolo Orchestra«. Info in prijave na tel. št.: 331-1711096 (Egon) ali 3356387134 (Saško). Vabljeni! SEKCIJA VZPI ANPI ZGONIK prireja sekcijski kongres v soboto, 20. februarja, ob 17.00 na sedežu KD Rdeča zvezda, Salež št. 66. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. Info: 3483968222 (Miloš.) SEKCIJA VZPI-ANPI Trebče vabi člane, da se udeležijo 13. kongresa, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 14. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na Praznik včlanjevanja v soboto, 20. februarja, ob 18. uri. Na sporedu mala in velika presenečenja. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina). SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina - Mačko-lje - Prebeneg vabi svoje člane, da se udeležijo sekcijskega kongresa, ki bo v sredo, 24. februarja, v društveni dvorani Valentin Vodnik v Dolini ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres v petek, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu pri- ložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo enkrat tedensko ob torkih od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih od 17.00 do 18.00. Za info in predvpis na tel. št. 349-6483822. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. Prispevki Ob 40. obletnici smrti Marčela Siege daruje družina 150,00 evrov za KK Bor. V spomin na drago Bogomilo Doljak darujeta Lino in Franja 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Ob rojstnih dnevih pokojnih staršev Danile in Adolfa daruje Meri Pertot 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na moža Renata Bulgarellija in svaka Učija Caharijo daruje žena Pierina 35,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Walterja Puriča daruje Marica Kocman Škabar 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. Zadnji pozdrav dragi sestrični Bogomili ter iskreno sožalje Nadji, Petru ter Sandri z družinami izreka Ivo Kralj z družino Ob izgubi drage Bogomile sočustvujemo s svojci Bojana, Edi, Charlie, Joy, Egon, Martina z družinami, Darja z Lauro in teta Marija Ob izgubi mame Bogomile izreka hčerki Nadji in sinu Petru ter vsem svojcem iskreno sožalje Vaška skupnost Praprot Ob izgubi Bogomile Doljak izrekamo družini in ostalim sorodnikom občuteno sožalje. Godbeno društvo Nabrežina Ob slovesu gospe Bogomile Doljak se klanjamo njenemu spominu in izrekamo vsem svojcem občuteno sožalje. Fantje izpod Grmade t Mirno je zaspal naš dragi Stanislav Guštin Pripadnik 3. prekomorske udarne brigade Žalujoči Tatjana, Vojko, Vitomir in Tina Pogeb bo v petek, 19. februarja. Pokojnik bo ležal v kapelici na pokopališču na Colu od 12. do 13. ure. Sledila bosta pogrebni obred in pokop. Repen, Bazovica, 17. februarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo Vanka, Nives, Lojzko, Tanja in Sandro Dragi Vitomir, tebi in družini izrekamo naše občuteno sožalje ob izgubi nonota Stanota. Tvoji pri podjetju Betonfer Ob izgubi dragega očeta Stanota Guština, bivšega partizana, izreka hčerki Tatjani in družini iskreno sožalje Sekcija VZPI-ANPI Repentabor ^ Nepričakovano nas je zapustil Giordano Tul Za njim žalujejo prijateljica Maria, bratranci Danilo, Romano, Palmira, Erminio, Giannino in Anita ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v petek, 19. februarja, od 12.00 do 13.20 v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 12.30 v cerkvi v Mačkoljah. Mačkolje, 17. februarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Za dragim Giordanom žalujejo prijatelji Nevio, Claudio, Milko, Severino, Edi, Giorgio, Milan, Dario, Mirko, Vilko, Boris B., Boris K., Egidij, Nino, Franco in Berto M. Zadnji pozdrav sosedu Jordanu Sergio, Vesna in Basilia Ob izgubi dragega Giordanota Tula izrekamo ženi Mariji in svojcem iskreno sožalje vsi pri SKD Primorsko 8 Sreda, 17. februarja 2016 TRŽAŠKA / TRST - Včeraj na Tehniškem zavodu Žige Zoisa Ura zgodovine umetnosti s kritikom Sašo Quinzijem Priprava na ogled razstav v Vili Manin in Veroni - Dijaki v ponedeljek vodili nižješolce po Muzeju Revoltella Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa se zgodovina umetnosti sicer ne poučuje, kar pa ne pomeni, da se z omenjeno panogo na tej šoli ne ukvarjajo. Zgodovini umetnosti se namreč že dalj časa posvečajo v obliki projekta, ki spada v okvir vzgojno-izobraževalne ponudbe zavoda in obsega predvsem obisk odmevnih razstav svetovno znanih umetnikov. Tako bodo v kratkem dijaki zavoda Zois obiskali kar dve razstavi: že ta petek se bodo podali v Vilo Manin pri Passarianu na ogled razstave znanega katalonskega umetnika Joana Miroja, prihodnjega 24. februarja pa bodo odšli v Verono na ogled razstave, ki je posvečena obdobju t.i. post-impresionizma v Evropi skozi dela treh velikanov svetovne umetnosti: Nizozemca Vincenta Van Gogha in Pieta Mondriana ter Francoza Georgesa Seurata. Ogled razstav terja tudi določeno pripravo, zato so včeraj dopoldne na šoli gostili umetnostnega kritika in kustosa goriških Pokrajinskih muzejev Sašo Quinzija, ki je dijakom orisal like omenjenih umetnikov ter obdobje, v katerem so delovali. Začel je z realizmom s francoskim slikarjem Gustavom Courbetom ter nadaljeval z impresionizmom in tokovi, ki so temu sledili, prav tako je orisal vpliv, ki so ga Miró, Van Gogh, Seurat in Mondrian imeli na zgodovino umetnosti. Vedno v okviru projekta spoznavanja zgodovine umetnosti, v tem primeru pa tudi pobud ob letošnjem vpisovanju za prihodnje šolsko leto, pa se je v ponedeljek dopoldne pet dijakov zavoda Zois (dva dijaka smeri za upravo, finance in marketing ter trije s smeri za gradnjo, okolje in teritorij) prelevilo v muzejske vodiče in vodilo dijake tretjega letnika nižjih srednjih šol Srečka Kosovela z Opčin in Frana Levstika s Proseka na ogled Muzeja Revoltella. Tudi v tem primeru so se dijaki na vodenje pripravili s predhodnim obiskom muzeja. Na podlagi takratne razlage vodičke in poznejše raziskave so pripravili slovensko besedilo, ki so ga potem uporabili pri vodenju open-skih in proseških nižješolcev po Muzeju Revoltella. Pri tem so si najprej ogledali stari del palače, kjer so nižješolcem orisali tudi življenje barona Pasqualeja Revoltella in obdobje, v katerem je živel in deloval, nato so jim predstavili dela nekaterih umetnikov, kot so Lojze Spacal, Zoran Mušič, Gio Pomodoro, Lucio Fontana in Emilio Vedova. (iž) l&äSjfr slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50. MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika DANES, 17. februarja, ob 20.30 v Klubskem prostoru SSG v sodelovanju s Slovenskim klubom in Skupino 85 v okviru Kultura ponovno v središču I www.teaterssg.com Gostovanje Saše Quinzija je služilo kot priprava na bližnji obisk razstav v okviru projekta spoznavanja zgodovine umetnosti Na Trgovinski zbornici se je včeraj začel že sedmi sejem poklicev, ki ga pripravljata Deželni šolski urad in podjetje Aries (Trgovinska zbornica). Sejem obiskovalcem na enem mestu ponuja pomoč pri odločitvi o nadaljnjem šolanju ali nadaljnji poklicni poti, organizatorji pa so v zadnjih sedmih letih svetovali kar 4300 dijakom. Včerajšnjega prvega sejemskega dne, ki se bo nadaljeval jutri od 9. do 14. ure, so se udeležili dijaki različnih tržaških poklicnih zavodov in nekaterih licejev, slovenske šole pa so zastopali dijaki liceja Slomšek in poklicnega zavoda Štefan. Okrog 250 dijakov je celo jutro pridno zbiralo informacije o predmetniku na izbranih fakultetah in o zaposlitvenih možnostih po končani fakulteti. Predavatelji so predstavili različne študijske programe, od inženirstva, arhitekture, prava do medicine, biologije, kemije in drugih naravoslovnih programov. Predstavniki fakultet, različnih organizacij, med katerimi je sicer tudi SDGZ, in samostojnih poklicev so pri izbiri nadaljnje izobraževalne poti mladim svetovali, naj se odločijo za tisto, kar jih veseli, za tisto, o čemer bodo z veseljem sami poglobili znanje tudi zunaj študij- skega procesa, in na ta način vstopili na trg dela, četudi traja malo dlje pri iskanju službe. Obiskovalci so slišali tudi, da medkulturne kompetence in znanje jezikov še vedno štejeta, brez informacijske tehnologije pa se tako ali tako ne da uspeti v nobenem poklicu. Poseben poudarek je sejem namenil tudi poklicem, ki jih dijaki lahko začnejo opravljati po končani višji srednji šoli. »Sejem je odlična priložnost za nabiranje informacij,« sta ocenila dijaka tehničnega zavoda Volta, ki si bosta po končani šoli začela iskati službo. V drugi dvorani Trgovinske zbornice smo srečali dijake, ki še ne vedo, ali bi raje študirali arhitekturo ali inženirstvo. Eden od dijakov je povedal, da mu je sejem poklicev pomagal do odločitve, da pa arhitektura vseeno v teh časih ni prava izbira. Jutrišnjega sejma poklicev se bodo udeležili dijaki treh licejev; Oberdan, Prešeren in Galilei. Obiskovalci bodo podobno kot sovrstniki včeraj zbirali informacije o nadaljnji karier-ni poti. Naj povemo, da so organizatorji sejma za jutrišnjo predstavitev poklicev prejeli največ prijav za informativno srečanje o študiju medici- Srečanje o evropski prostovoljni službi Na sedežu Europe Direct tržaške občine (Ul. Procureria 2/a) bo danes ob 15. uri informativno srečanje posvečeno evropski prostovoljni službi. Gre za enkratno priložnost, ki jo Evropska unija nudi mladim od 17. do 30. leta starosti, da preživijo v tujini 2 do 12 mesecev, med katerimi se bodo lahko posvečali kaki prostovoljni dejavnosti. Evropski prostovoljci in bivši prostovoljci bodo nudili praktične informacije o tej službi, njenem pomenu in prednostih, ki jih taka izkušnja nudi. Kdor bi se srečanja rad udeležil, naj se javi po elektronski pošti na naslov mat-tia.vinzi@comune.trieste.it. Več informacij je na voljo na spletni strani europedirect.comune.trie-ste.it. Gorniški filmi: protagonistka speleologija V gledališču Miela bo drevi ob 18. uri zaživel drugi večer gorni-škega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja združenje Monte Analogo. Večer bo tokrat posvečen izključno speleologiji, se pravi jamarstvu: na platnu se bo zvrstilo enajst posnetkov (zlasti italijanske produkcije) o podzemnem svetu, ki se bo potegovalo za peto nagrado Hells Bells Speleo Award. Gost večera bo speleolog in alpinist Andrea Gobetti, ki je posnel številne naravoslovne dokumentarce in filme. Novi glasbeni talenti V tržaškem Verdijevem gledališču bo koncertno društvo drevi ob 20.30 gostilo dvojico mladih glasbenic, ki si uspešno utira pot na evropski glasbeni sceni - Julio Hagen (violončelo) in Chiaro Opalio (klavir). Izvajali bosta skladbe Beethovna in Šo-štakoviča. Volk v vzhodnih Alpah fotodamj@n ne, veliko zanimanje vlada tudi za poklic fizioterapevta in inženirja, precej dijakov pa bo prisluhnilo novinarju Cristianu Deganu, ki bo predstavil lastnosti novinarskega poklica. Za tiste, ki pa bi radi vedeli več o pisanju dobrih prošenj za točno določeno delovno mesto, naj še povemo, da bo danes od 15. do 17. ure v Trgovinski zbornici na to temo predaval namestnik direktorja podjetja Aries Francesco Auletta. Sanela Čoralič V mestnem naravoslovnem muzeju (Ul. dei Tominz 4) bo jutri ob 18.30 srečanje posvečeno volkovom v vzhodnih Alpah, o katerih bo spregovoril izvedenec Duccio Berzi. Raziskovalec se volkovom na Apeninih posveča že 30 let in meni, da je sobivanje z njimi čisto mogoče. Vstop je prost. Dolina: slovenski kulturni praznik z Novomeškim simfoničnim orkestrom Občina Dolina, Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela iz Trsta in SKD France Prešeren iz Boljunca prirejajo ob priliki slovenskega kulturnega praznika koncert Novomeškega simfoničnega orkestra, ki deluje v sklopu glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta in šteje skoraj sto glasbenikov. Orkester vodi maestro Sandi Franko, v vlogi solistov se bosta predstavili Manja Slak na violini in pevka Ana Čop. Dogodek bo v petek 19. februarja 2016 v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu ob 20. uri. Priložnostno misel bo podal režiser Marko Sosič. / TRŽAŠKA Sreda, 17. februarja 2016 9 TRST - Somišljeniki gibanj za STO, ki ne plačujejo davkov Tristo oporečnikov na seznamu tožilstva Državno tožilstvo v Trstu je prejelo seznam z imeni in priimki 303 Tržačanov, ki nočejo plačevati davkov in denarnih kazni, pa tudi takih, ki so na sodišču izjavili, da na tem ozemlju ne priznavajo italijanskega pravosodja. Informacijo je sporočil sam vodja gibanja Svobodni Trst Roberto Giurastante, ki v tiskovnem sporočilu piše o »proskripcijskem seznamu tistih, ki se upirajo nezakonitim italijanskim davkom«. Seznam z dobrimi tristotimi domačini naj bi tožilstvu poslali s pokrajinskega sedeža Agencije za prihodke in iz izterjevalne agencije Equitalia. Šlo naj bi za sklop preiskav, ki jih na račun pripadnikov gibanja za Svobodno tržaško ozemlje (STO) vodi tožilec Federico Frezza. Ta je za več članov raznih gibanj za STO (nekoč so bili vsi člani Svobodnega Trsta, nakar je prišlo do bolečega razkola in naknadnih odcepitev) že zahteval sojenje, ker naj bi med neko demonstracijo zaprli vhod v staro pristanišče. V tem primeru pa je govor o neplačevanju davkov in oporečnikov, ki se nočejo pokoriti italijanski zakonodaji ter davkariji. Gibanje Svobodni Trst je večkrat javno pozvalo somišljenike, naj ne plačujejo davkov, češ da je Trst še vedno sestavni del STO in da je prisotnost italijanskih oblasti na tem ozemlju nelegitimna (na osnovi 10. priloge k pariški mirovni pogodbi iz leta 1947). Več ljudi se je temu gibanju pred leti (ko je bilo še enotno) približalo ravno zaradi takih pozivov in obljub, nekatere so davki že močno bremenili, drugi so to bitko enostavno hoteli izkoristiti. Dejstvo je, da se je delež zglednih in ubogljivih davkoplačevalcev na Tržaškem znižal, zdaj pa si seznam domnevnih nepokornih ogledujejo na tožilstvu. Giurastante trdi, da je Italija v vseh povojnih letih neupravičeno nabirala davke v Trstu, omenjeni občani pa naj bi povsem upravičeno zahtevali ponovno vzpostavitev zakonitosti. Dejavnost tožilstva in Agencije za prihodke je označil kot »jezno reakcijo v slogu diktatorskih režimov«. Sprašuje se, ali bodo itali- Roberto Giurastante in del seznama nepokornih davkoplačevalcev (imena niso razvidna), ki ga je sam poslal medijem janske oblasti v prihodnje udarile »tudi po 2000 državljanih, ki so opozorili, da so volitve, ki jih v STO uveljavlja Republika Italija, nezakonite«. Predsednik gibanja Svobodno ozemlje Andrej Rupel se le delno strinja: »Ljudje s teh seznamov so svojčas prostovoljno javili italijanskim organom, da so državljani STO ter da jih (nas) je treba obravnavati kot take. To, da tistih 300 ne plačuje davkov , se ne da preveriti in je nekoristno za doseganje cilja uveljavitve določb mirovne pogodbe. Davke je treba namreč plačati, le da mora denar ostati na ozemlju STO.« Rupel trdi, da državljani STO niso davčni utajevalci. Na vprašanje, ali tudi njegovo gibanje spodbuja neplačevanje davkov, je odgovoril: »Davke je treba plačati, obstaja pa cela vrsta davkov, ki se jih ne da terjati na ozemlju STO. Opozicija je mogoča, a naj se vsakdo zaveda, da za to ne zadošča generičen podpis na kos papirja ... « Svobodno ozemlje se zavzema za drugo strategijo - priznanje državljanstva STO, ki prinaša suverenost: »To je mogoče z izpolnitvijo prošnje NVO Triest (NGO). (af) ZGONIK - Uprava ponudila umetnikom brezplačno razstavljanje v občinskih prostorih »Mecenska« podpora Seznam razstav ■ v* • na obam v Zgoniku 2016-2017 2016 Nivea Mislei (februar) Gianfranco Ceri (marec) Gianna Viezzoli (april) Vocchi Nives (maj) Robert Kozman (junij) Evgenija Gruden (julij) Lucio Perini (avgust) Diego Valentinuzzi (sept.) Univerza za vse starosti (okt.) Tullio Fantuzzi (november) KZ Alpen Adria (december) 2017 Paolo Bonifacio (januar) Loredana Verni (februar) Renato Manuelli (marec) Claudio Sivini (april) Pino Giuffrida (maj) V preteklih tednih sta se pridružila še Chiara Coslovich (junij) in Giorgio Vaselli (julij). Srečanja na zgoniški občini se je včeraj udeležilo tudi veliko umetnikov, ki bodo v prihodnjih mesecih razstavljali svoja dela fotodamj@n Umetniki so v zgoniški občinski upravi našli imenitnega sogovornika oziroma lahko bi rekli pravega »mecena«. Občina je namreč oktobra lani objavila razpis, s katerim je povabila umetnike iz širše okolice oz. pokrajine, naj vložijo prošnjo, če želijo brezplačno razstavljati v občinskih razstavnih prostorih. »Šestnajst umetnikov - mladih in manj mladih, Slovencev in Italijanov - se je odzvalo našemu vabilu. Občinska komisija za kulturo je preverila njihove prošnje oz. ponudbe in naposled sestavila zajeten koledar razstavnih dogodkov, ki segajo vse do prvih mesecev leta 2017,« je novinarjem, zbranim včeraj na Občini, povedala domača odbornica za kulturo Katrin Štoka. Pojasnila je, da je občinska uprava želela umetnikom ponudili priložnost, da se predstavijo širši publiki. Številni izmed teh so se včeraj udeležili srečanja na Občini in izrazili svoje zadovoljstvo nad dobrodošlo pobudo. Koledar razstavnih dogodkov je na začetku februarja uvedla razstava Bar-kovljanke Nivee Mislei, ki tačas v Zgo-niku razstavlja bakrene reliefne slike. Marca pa bo na svoj račun prišla fotografija, kateri se posveča Gianfranco Ce-ri. Odbornica Štoka je pojasnila, da gre za umetnike, ki se med seboj razlikujejo po stilu in tehniki ustvarjanja, tako da bo ponudba skozi leto pestra in nikakor dolgočasna. Pojasnila je, da bo vsaka raz- stava okvirno na ogled mesec dni in da bo vsak prvi četrtek v mesecu posvečen slovesni predstavitvi novega ustvarjalca oziroma njegovih del. Razstave bodo na ogled v delovnem času občinskih uradov, se pravi od ponedeljka do petka dopoldne, ob ponedeljkih in sredah pa tudi do 17. ure. Zgoniška občina je vedno gostila razstave, odslej pa se bo v razstavnih prostorih redno kaj dogajalo, je dodala županja Monica Hrovatin. Poudarila je še, da bodo med razstavljavci tudi malčki iz domače osnovne šole, saj želi Občina spodbuditi kreativnost in radovednost že v mladih letih. Sara Sternad DAVKI IN STO Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Igranje z ognjem Vsakdo ima svoje ideje in jih lahko svobodno izraža; ta je ena od prednosti življenja v demokratični državi. 21. člen italijanske ustave pravi: »Vsi imajo pravico, da svobodno izražajo svoje mišljenje ustno, s pisano besedo in v katerikoli drugi obliki.« Na podlagi tega lahko seveda vsakdo sodeluje v kakršnikoli politični ali drugačni kampanji. Tudi tisti, ki so prepričani, da živijo v Svobodnem tržaškem ozemlju (STO), v avstro-ogrskem cesarstvu, Ilirskih provincah, Beneški republiki, Padaniji ali Indiji Koromandiji. Svoboda izražanja je sveta; kršenje zakonov pa je popolnoma druga zadeva. Ko človek pod pretvezo političnega prepričanja ne plačuje davkov, zapade v nevarno igro, iz katere se bo težko izvlekel brez posledic in ki ga bo verjetno drago stala. Tožilstvo je prejelo seznam s 300 imeni in priimki ljudi, ki ne plačujejo davkov in nočejo poravnavati svojih dolgov, ker trdijo, da so italijanski davki v Trstu nezakoniti. Morda se ti ljudje, med katerimi je gotovo tudi več tržaških Slovencev, zavedajo, da se igrajo z ognjem; ali pa se ne. Vemo, da je k prvotnemu gibanju za STO marsikdo pristopil prav zaradi nepričakovano in nerazumljivo visokih davkov, s katerimi so lokalne uprave obremenile njihove hiše in zemljišča: njihovo vodilo ni bilo politično, temveč osebno-fiskalno. Davki imajo v nekajletni zgodbi o »obujanju« tržaške državice pomembno vlogo, čeprav dober del aktivistov iskreno verjame v obstoj STO in davčnih prekrškov ne spodbuja. Namesto da bi se ljudje z omenjenega seznama pod težo obdavčitev poslužili drugih poti, so takrat prisluhnili piskačem, ki so jim v kraških in mestnih lokalih s čarobno piščaljo obljubljali svetlo prihodnost brez davkov in obvez, polno poslov in denarja: Trst kot Singapur. Kdor je spodbujal množično neplačevanje davkov, ima seveda velike odgovornosti, s posledicami pa se bodo žal soočili posamezniki, ki so njegovi piš-čali sledili. ŠKEDENJ Kdaj bo ■ v v* skupscina o železarni? Zupan Roberto Cosolini je v ponedeljek sprejel predstavnike Odbora 5. december, ki je 31. januarja priredil demonstracijo proti onesnaževanju železarne. Na srečanju so razpravljali o organizaciji javne skupščine, na kateri bosta Cosolini in občinski odbornik za okolje Umberto Laure-ni odgovarjala na vprašanja občanov. Primerno dvorano bo ponudila občinska uprava, zataknilo pa se je pri datumu. Zupan je predlagal 10. ali 12. marec, odbor pa je zahteval, da se skupščino priredi pred primarnimi volitvami v vrstah leve sredine. Odbor se bo pred dokončno odločitvijo posvetoval s člani prek spleta oz. socialne mreže facebo-ok. 1 0 Sreda, 17. februarja 2016 TRŽAŠKA peterlinova dvorana - Prešernova proslava Slovenske prosvete in DSI »V dobi Telemahov, Odisejevih sinov« Mladi nagrajenci »Ali res vemo, kaj vse je kultura in - bolj pomembno - kaj to ni? Kaj nam pomeni, biti kulturni?,« se je na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev v Pe-terlinovi dvorani spraševal slavnosti govornik Jernej Šček. Po uvodnem pozdravu Marija Mavra je mladi šolnik in kulturni delavec podrobneje analiziral sam pojem kulture. Poudaril je, kako mora vsak dan v šoli iskati in utemeljevati razloge za svojo, človeško prisotnost: »Nove generacije paradoksni "vse" že imajo: imajo informacije, blagostanje, topla oblačila in polne pomnilne kartice. Nimajo pa socialnih vzornikov, vzgojnih stebrov.« Po Ščekovem mnenju živimo v dobi Telemahov, Odisejevih sinov. Nove generacije ob obali gledajo na morje in čakajo, kot Telemahi ali Godoji, da se nekaj, nekdo, njihov Oče vrne domov. Z morja pa se vračajo le fragmenti, zlomljeni drobci, krhki in zdelani mornarji, poraženi očetje, reveži, propadli režiserji, prekerni učitelji, migranti, odpuščeni delavci. »Največ nam lahko o človeku, stvaritelju lastne usode še vedno pove ključna etapa zgodbe zahodne misli. Obdobje humanizma in renesanse.« je še poudaril Jernej Šček. Petrarca, Pico, Alberti, Ficino in drugi veliki možje so hlastali po rodovitnem zraku zato, ker so verjeli v ustvarjalnost človeka, ki je svoboden, odgovoren in dostojanstven. Napočil je torej že skrajni čas, da specifiko avtonomije Slovencev v Italiji ozavestimo preko teh očal: »Mudi se, da bomo našim ljudem omogočili in jih spodbujali v to, da v delovno, socialno in kulturno življenje vstopajo pokončno, skozi vhodna vrata!« Na ponedeljkovi proslavi so prišli do izraza različni načini umetniškega izražanja. Zapele so pevke mladinske vokalne skupine Bodeče nežice pod vodstvom Mateje Černic. Pravo stalnico predstavljata literarni natečaj revije Mladika in priznanja Mladi oder, ki sta letos dosegla že 44. in 41. izvedbo. Pri ocenjevanju literarnih prispevkov strokovna komisija ni imela lahke naloge, saj kot je dejala urednica Nadia Roncelli, je morala izbirati med 125 prispevki. Prvo nagrado za prozo je prejel Tomo Podstenšek iz Maribora. V kratki zgodbi Sreča revežev se je z veliko mero humorja lotil razmer današnje Romunije in naivnosti socialno šibkejših ljudi. Drugi na zmagovalskem odru je bil Primož Vresnik z novelo Bog igra z želežniškimi tiri klavir, tretja pa Manka Kremenšek Križman z novelo Žalovanje. Prva nagrada na pesniškem področju je za razliko od vseh ostalih, ki so romale v matično Slovenijo, odpotovala na Dunaj. Slavil je Lev Detela s ciklusom pesmi Svetloba nad pušča- fotodamj@n Jernej Šček fotodamj@n Paolo Tanze (levo) in Fabrizio Polojaz Matej Gruden (levo) in Iztok Cergol fotodamj@n vo. Razmišljanja z različnimi vsebinami je postavil pod skupni krajevni imenovalec sinajske puščave. Druga je bila Nina Pečar s ciklusom pesmi pod psevdonimom Oljka, tretji pa Franjo Fran-čič, ki je svoj cikel pesmi podpisal kot Lorca. Odlomke iz nagrajenih del so prebrali člani Radijskega odra. Z nagradami Mladi oder želi Slovenska prosveta ovrednotiti uspehe igralcev, režiserjev in ljubiteljev odrske umetnosti na Tržaškem v preteklem letu. V Gorici bo počastitev tamkajšnjih ustvarjalcev s strani Zveze slovenske katoliške prosvete potekala kasneje. Priznanja sta v ponedeljek podelila Marijan in Nejc Kravos. Med najmlajšimi učenci in nekoliko starejšimi dijaki so se veselili na osnovni šoli Alojz Gradnik z Repentabra, osnovni šoli Fran Milčinski s Katinare, nižji srednji šoli Fran Levstik na Proseku in na zavodu Žiga Zois. Poplačan je bil tudi trud gledaliških skupin: Mala tržaška kabaretna banda, mala gledališka šo- la Matejke Peterlin, lutkovna skupina Ladjica iz Devina, igralska skupina MOSP-a, igralska skupina Tamara Petaros, mladinska dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba, igralska družina Slovenski oder ter predstava Utri(n)ki Iztoka Cergola in Mateja Grudna. Vesna Pahor trst - Nedeljski »flash mob« One Billion Rising na Verdijevem trgu Ples proti nasilju nad ženskami Miroljubnega protesta ob glasbi, plesu in branju se je kljub dežju udeležilo kakih 150 žensk - Zaplesale so na notah pesmi Break the Chain H^H priložen videoposnetek Dež ni ustavil udeleženk miroljubnega plesnega protesta proti nasilju nad ženskami fotodamj@n vzhodni kras - COŠ P. Tomažič in Trubar-Kajuh Obisk učencev v Vrbi Ogledali so si Prešernovo rojstno hišo in tudi Prešernov gaj in spominski muzej v Kranju Pretekli petek so se učenci celodnevne osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč in OŠ Trubar-Kajuh iz Bazovice in Gro-pade odpeljali v Vrbo, da bi si skupaj ogledali rojstno hišo Učenci in učenke pred rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi pesnika Franceta Prešerna. Nato so se odpeljali tudi v Kranj, kjer smo obiskali Prešernov gaj in Prešernov spominski muzej, kjer je pesnik bival med letoma 1846 in 1849. Dež nas ne bo ustavil! Nad 150 žensk je v nedeljo na tržaškem Verdijevem trgu kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram zaplesalo proti vsaki obliki nasilja in zapostavljanja žensk. Tako kot v več sto državah sveta je tudi v Trstu na dan zaljubljencev zaživel flash mob One Billion Rising, pravi miroljubni protest ob glasbi, plesu in branju. Udeleženke in udeleženci so v sprevodu štartali z Goldonijevega trga in svoj »revolucionarni« pohod zaključili na Verdijevem trgu, kjer so zaplesali na notah pesmi Break the Chain, ki je postala že prava himna boja proti nasilju. Koreografijo so številni vadili po posameznih mestnih društvih, ki so pristopila k pobudi, koraki pa so bili objavljeni tudi na spletu in vsaka udeleženka-udeleženec je lahko sam vadil doma. Na Verdijevem trgu so se za mikrofonom oglasili tudi člani kulturnega društva La fabbrica delle follie, ki je bilo soorgani-zator pobude. Opozorili so, da ljubezen ne prizanaša pretepanju in žaljenju: kar se prevečkrat dogaja za domačimi stenami, je nedopustno. Zato so potrebne tudi take pobude, ki lahko morda dokažejo žrtvi nasilja, da ni sama in da lahko računa na tesno in široko mrežo podpore. Dogodka sta se udeležili tudi tržaška podžupanja Fabiana Martini in koordinatorka stranke Sel Sabrina Morena. / KULTURA Sreda, 17. februarja 2016 1 1 trst - Koncert v gledališču Rossetti Prisrčna Battiato in Alice TRST - Melanholija ponedeljkovega deževnega večera je izgledala kot nalašč pričarana za koncert italijanskih kantavtorjev Franca Battiata in Alice. Celovečerni dogodek je potekal v tržaškem gledališču Rossetti in je predstavljal, če izvzamemo preddogodek v mestu Carpi, prvo etapo turneje po Italiji, ki se bo zaključila aprila v Palermu. Franco Battiato je namreč pevec in glasbenik s Sicilije, na katero je navezan, kar izhaja iz njegovih pesmi. Na ponedeljkovem koncertu je tako zapel tudi pesem v domačem narečju. Tako Battiato kot Alice (gre za umetniško ime, njeno pravo ime je Carla Bissi) sta v Italiji in po Evropi zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat se je začelo tudi njihovo skupno ustvarjanje, ki jih je pripeljalo do dodatnega uspeha, še zlasti po udeležbi na Euro-songu leta 1984. Letošnja turneja deluje kot homaž močni povezanosti med Francom Bat-tiatom in Carlo Bissi, ki se ni razgradila niti v obdobjih, ko nista sodelovala. V znamenju sodelovanja, ampak tudi dveh ločenih in uspešnih ustvarjalnih poti, je potekal ponedeljkov koncert. Kantav-torja sta nastopala samostojno, s pesmimi iz lastnega repertoarja, ampak tudi s sklopi skupnih pesmi. Dve uri in pol trajajoč koncert, med katerim je nabito polno gledališče Ros-setti prisluhnilo tridesetim pesmim, je na poslušalce učinkoval kot skok še zlasti v osemdeseta leta in kot sprehod po originalnem ustvarjanju dveh umetnikov, še zlasti Battiata. Na odru je vse pesmi spremljal godalni orkester Ensemble Symhony Orchestra in drugi glasbeniki. Poslušalci so tako lahko prisluhnili pesmim, ki sodijo v zakladnico italijanske lahke glasbe, kot so Battiatove La cura, Cuccurucucu, Summer on a solitary beach, Centro di gravita permanente, Bandiera bianca, Sentimento nuevo, ali Alicejevo pesem Per Elisa. Koncert je dajal ponekod vtis, da gre za marketinško potezo, ki je skušala potegniti s poti pozabe še zlasti pevko iz Forlija. Franco Battiato - njegovih sedemdeset let mu ni fizično prizaneslo - je zapel vse pesmi s sedečega položaja. Pesmi dveh pomembnih ustvarjalcev italijanskega kulturnega okolja pa ostajajo ušesom dopadljive ter ponekod izjemno aktualne, saj ne izgubljajo svojega šarma, ki ga je marsikdo včasih enačil s pretiranim izumetničenim intelektualizmom. Tudi danes vsi iščemo namreč, po več kot tridesetih letih, »stalno težišče, v katerem nam ne bi bilo treba spreminjati mnenja o rečeh in stvareh«, kot pra- vi pesem Centro di gravita. Emblemati-čna je tudi pesem Bandiera bianca, ki pravi: »Kako težko je biti umirjeni, medtem ko se okrog nas vsi prepirajo,« da sploh ne omenjamo »tolikih neum- nih kokoši, ki se prepirajo za prazen nič.« Koncert se je zaključil s pesmijo, ki velja za najprepoznavnejšo sled sodelovanja Franca Battiata in Alice: I treni di Tozeur. Pesmi, ki pripoveduje o nostal- Franco Battiato in Alice na tržaškem odru fotodamj@n giji oz. melanholiji v skoraj čudežni tu-nizijski puščavski oazi Tozeur je popolnoma prevzela občinstvo. Med koncertom je minil tudi ponedeljkov naliv. Martin Lissiach Umrl režiser Jože Pogačnik LJUBLJANA - V noči na torek je po dolgotrajni bolezni umrl filmski in televizijski režiser Jože Pogačnik. Med njegovimi znanimi filmi sta Grajski biki in Kavarna Astoria. Bil je prejemnik več nagrad, med njimi Badjurove in Šti-glicove nagrade za življenjsko delo, berlinskega srebrnega medveda in beneškega srebrnega leva. Pogačnik se je rodil leta 1932 v Mariboru, študiral je režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Najprej se je ukvarjal s filmsko kritiko, kasneje pa se je uveljavil kot avtor izrazito kritičnih in angažiranih dokumentarnih del. Bil je soustanovitelj Društva slovenskih režiserjev, ki mu je lani kot prvemu prejemniku podelilo Nagrado Franceta Šti-glica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Slovenski begunci LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so sinoči odprli gostujočo razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945. Fotografije razkrivajo zgodbe okoli 6000 Slovencev, ki so nekaj let preživeli v begunskih taboriščih v Avstriji in bili kljub hudim razmeram in pomanjkanju dejavni na področju kulture, šolstva in obrti. gorica - Koncert Carmina balcanica v Kulturnem domu posvetili Arsenu Dediču Balkanski spektakel GORICA - Koncert s pomenljivim naslovom Carmina balcanica in s podnaslovom Aghe/Voda/Uje je v soboto naletel na veliko zanimanje tudi v goriškem Kulturnem domu. Gre za glasbeno-pripovedno prireditev, ki je dan prej gostovala v furlanskem Tal-massonsu, a je svojo krstno uprizoritev v nekoliko različni preobleki doživela na lanskem Mittelfestu v Čedadu. »Oče« res lepega koncertnega dogodka je vsestranski glasbeni mojster Valter Sivilotti iz Vidma, ki je s svojo neusahljivo glasbeno žilico postavil temelje nepozabnim koncertom na meji in drugim odmevnim prireditvam. Poleg Mittelfesta je pobudo za Carmino balcanico podprla tudi deželna gledališka ustanova ERT v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom ter s Kulturno zadrugo Maja. Prireditev se je pričela z enomi-nutnim videoposnetkom nastopa lani preminulega hrvaškega pevca Ar-sena Dediča na odru Kulturnega doma leta 2006. Njegov takratni nastop je sodil v niz štirih koncertov ob obletnici smrti italijanskega kantavtorja Sergia Endriga. Arsenu Dediču, ki je Navdušenje na odru Kulturnega doma kd bil velik prijatelj Kulturnega doma, je bil posvečen koncert Carmina balcanica, kar je polna dvorana pozdravila z dolgim in občutenim aplavzom. V svojih uvodnih nagovorih sta pri- Zgoničan Matej Emili zlat v Begunjah BEGUNJE - Razposajenost in Veter nosi pesem mojo sta Avsenikovi uspešnici, ki sta prinesli veliko sreče štirinajstletnemu harmonikarju Mateju Emiliju. Na 10. mednarodnem tekmovanju za nagrado Avse-nik 2016 v Begunjah je namreč prejel zlato priznanje. Mladi mojster diatonične harmonike je doma iz Zgonika, a obiskuje glasbeno šolo v Škofijah, v razredu Andreja Gropajca. Letos se je odločil za preizkus v »kraljestvu« diatonične harmonike, kjer se je pomeril s tekmovalci, ki so prihajali iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Italije. Žirija, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik ml., Lorenz Pichler in Jože Burnik, je Mateju podelila kar 96 točk za izvajanje v slogu Avsenikovega izvirnega načina igranja. Organizatorji tekmovanja poudarjajo, da je »edinstve- nost in poseben pomen prireditve, da se samo na tem tekmovanju izvajata in ocenjujeta stil in tehnika igranja na harmoniko, ki sta najbližji Avse-nikovemu stilu.« (rop) jateljstvo s tem nepozabnim hrvaškim umetnikom potrdila predsednik Kulturnega doma Igor Komel in glavni pobudnik koncerta Valter Sivilotti. Pred mikrofon sta stopila tudi predsednik ERT Alessandro Malcangi in umetniški vodja Mittelfesta Franco Calabretto. Oba sta bila mnenja, da bi to prireditev, ki je zahtevala veliko napora in je združila umetnike s celotnega Balkana, kazalo prenesti tudi v druge kraje, tako v Italiji kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije, posebno še v Sarajevo. Povedala sta tudi, da so s Carmino balcanico želeli povezati ljudi in kulturne tokove, ki se iz naših krajev raztezajo do Albanije in Makedonije. V poldrugo uro trajajočem koncertu so se prepletali prozni teksti in pesmi, ki so kot osrednjo misel imele vodo. Voda kot vir življenja; voda, ki teče in odteka, a ostane vedno enaka; voda, ki nas odžeja in poskrbi, da nam s svojim prijetnim žuborenjem polepša dan. In prav beseda »žubori, žubori,« ki jo je v svoji pesmi prispeval pesnik Miroslav Košuta, se je kot refren pojavljala v raznih trenutkih dolgega koncerta, ki je posredoval zelo različne glasbene zvrsti. Začelo se je s skoraj psihedelično glasbo, ki je občasno prehajala v živahne balkanske ritme, se na trenutke pomaknila v svet šansona in žanre, ki so blizu glasbenih balad. Skratka, glasba za vsak okus, ki so jo prispevale štiri odlične pevke: Elsa Martin iz naše dežele, Tatjana Mihelj iz Nove Gorice, Maja Sar iz Sarajeva in Dorina Leka iz Tirane. Prepletali so se razni jeziki in razni pristopi do kulturnih izročil Balkana. Odlično se je v pesmi solistk vključil tudi šestdesetčlanski mešani zbor dežele FJK, ki ga vodi zborovodja Cristiano Dell'Oste. Omeniti velja zelo lepo pesem Reka, ki jo je za to priložnost napisal slovenski kantavtor Vlado Kreslin in jo je zapela Tatjana Mihelj. Ta je zapela tudi pesem, ki jo je kot zadnjo pred smrtjo napisal Arsen Dedič. Glasbena plat pa je bila zaupana sedmerici rok glasbenikov -z Valterjem Sivilottijem na klaviaturah, pa tudi v vlogi »vodje« koncerta. Vsa pohvala gre pevkam in zborovskim pevcem, ki so z lahkoto prehajali iz jezika v jezik, iz ritma v ritem. Monica Masolo pa je vlogo pri-povedovalke besedil o vodi opravila v različnih jezikih, s tem, da so se prevodi v italijanščini pojavljali kot nadnapisi. Ob koncu res lepega glasbenega večera se je predsednik Kulturnega doma Igor Komel zahvalil vsem nastopajočim, Valterju Sivilottiju je v znak petnajstletnega sodelovanja in prijateljstva izročil keramični grb goriškega hrama kulture. (vip) 1 2 Sreda' 17- februarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Lani je občina izgubila 270 občanov, v zadnjem desetletju preko 1300 Število prebivalcev padlo pod 35 tisoč Goriška občina postaja vse manjša. Ne govorimo seveda o njenem teritorialnem obsegu, ampak o upadanju števila prebivalcev, katerih število se iz leta v leto neizprosno znižuje. Negativni demografski trend potrjujejo najnovejši podatki zavoda Istat, ki so jih obdelali pristojni občinski uradi: 31. decembra 2014 je v Gorici imelo stalno bivališče 35.114 ljudi (16.854 moških in 18.260 žensk), konec lanskega leta pa 34.844 (16.748 moških in 18.096 žensk), torej 270 manj. V zadnjem desetletju je goriška občina izgubila 1351 prebivalcev, primerjava z letom 1970 pa je naravnost boleča: takrat je Gorica štela 43.918 prebivalcev, preko 9000 več kot danes. Osnovni razlog za upadanje prebivalstva je nizka rodnost, upoštevati pa je treba tudi druge dejavnike -zlasti staranje družbe, izseljevanje in gospodarsko krizo, ki je močno prizadela Gorico. Novorojenčkov je bilo lani 246 (trije otroci so se rodili v občini Gorica oz. na domu, 233 v drugih občinah Furlanije - Julijske krajine ali drugod po Italiji, 10 v tujini), umrlo pa je 487 občanov. Saldo je torej negativen (-241). Število rojstev je bilo še nižje leta 2014, ko so v Gorici našteli 218 novorojenčkov, umrlo pa je 462 ljudi. Skoraj devet odstotkov goriških prebivalcev je starejših od 80 let. Sto svečk je lani upih-nilo 18 občanov, najstarejši je dopolnil 108 let. Mladih do 20. leta je približno 16 odstotkov vseh goriških prebivalcev. »Nizka rodnost je žal posledica napačne družinske politike, pa tudi pomanjkanja dela; mladi si z veliko težavo ustvarjajo družino,« pravi občinski odbornik Alessandro Vas-cotto, ki po drugi strani opaža, da si je znalo veliko mladih Goričanov zavihati rokave in poiskati nove mož- gorica Aretirali tri mlade tatove V avtomobilu zasegli varilnik Karabinjerji iz Tolmeča so aretirali tri mlade tatove, med katerimi je eden mladoleten. Pripisujejo jim odgovornost za več vlomov v Tolmeču, Villi Santini, Paluzzi in še nekaterih krajih na Videmskem. V hiše so vlamljali tudi s pomočjo varilnika. Gre za mladeniča po rodu iz Romunije, mlado Goričanko in mladoletnega Goričana. Karabinjerji so jih prejeli prejšnjo noč pri Buttriu, medtem ko so se vračali proti Gorici. Pred tem so z varilnikom neuspešno skušali odpreti avtomatski blagajni avtopralnic v kraju Aro-dola Nuova v občini San Giorgio di Nogaro in v kraju Paparotti pri Vidmu. V avtomobilu so imeli razno vlomilsko orodje, varilnik in nekaj oblačil. Karabinjerji preverjajo, ali so odgovorni še za nekaj drugih tatvin, ki so jih sile javnega reda obravnavale v severnem delu videmske pokrajine. nosti za zaposlitev. »Priložnost je zlasti razvoj goriškega turističnega potenciala,« meni odbornik. V Gorici se v zadnjih letih zlasti iz gospodarskih razlogov niža tudi število tujih državljanov. Konec leta 2013 jih je v občini živelo 3321, 31. decembra 2015 pa 3195. Med njimi je 1570 moških in 1625 žensk. V register matičnega urada občine so lani vpisali 1000 ljudi, izbrisali pa so jih 1029. V drugo italijansko občino se je leta 2015 iz Gorice preselilo 633 ljudi, v tujino pa 125 občanov. V Gorici je skupno 16.985 družin, v 1592 družinah živi vsaj en tuj državljan, brezdomcev je enajst. Mladoletnih tujih državljanov je 694: 44 izmed njih se je rodilo leta 2015. Aleksija Ambrosi Pogled na del goriškega mestnega središča tržič - Zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov Petnajst 200-evrskih glob V mestnem središču sta jih naložila nova okoljska pomočnika - Kmalu zgibanka v treh tujih jezikih V enem mesecu sta nova okoljska pomočnika naložila petnajst 200-evrskih glob zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov v tržiškem mestnem središču. Med petnajstimi oglobljenimi je trinajst posameznikov oz. gospodinjstev, dve pa sta gospodarski podjetji. Med kaznovanimi so večinoma italijanski državljani, ki živijo v mestnem središču. Okoljska pomočnika sta globe naložila, potem ko sta na vreče z odpadki nekajkrat nalepila opozorila, da odpadki niso primerno sortirani. Ker so se kršitve nadaljevale kljub opozorilom, sta okolj-ska pomočnika kršilcem naložila globo. Občinski odbornik Fabio Gon pojas- njuje, da sta okoljska pomočnika na delu že štiri tedne, vendar sta vse globe naložila v zadnjem tednu. »Nimamo namena kaznovati občanov, ampak jih informirati. Če se pa kršitve nadaljujejo, smo seveda prisiljeni nalagati kazni,« pravi Gon in pojasnjuje, da okoljska pomočnika lahko odpirata vreče z odpadki in na ta način - na primer s pomočjo naslovov pisem ali drugih pošiljk - ugotovijo identiteto tistih, ki se niso držali pravil za sortiranje smeti. Doslej sta okoljska pomočnika obiskala številne stanovanjske bloke v mestnem središču, kjer odpadke zbirajo v zabojnikih, poleg tega sta obiskala tudi več trgovin, kjer sta lastnikom pojasnila, ob katerih dneh pristojne smetarske službe odnašajo odpadke izpred domov. Občani zelo pozitivno sprejemajo okoljska pomočnika, saj so razumeli, da si z njuno pomočjo občina prizadeva za čistejše okolje. Da bi priseljencem pomagali pri razumevanju pravil o sortiranju odpadkov, bo podjetje Isa Ambiente zgibanko, ki je doslej na voljo v italijanščini in slovenščini, prevedlo v angleščino, bengalščino in srbščino. Med uporabniki bodo razdelili tudi vreče za sortiranje odpadkov, saj si želijo, da bi se Tržičani čim prej odvadili uporabljati črne plastične vreče, ki so prepovedane. bumbaca gorica Mladeniča s kokainom in nožem Kokain Goriški karabinjerji so v prejšnjih dneh med nočnim poostrenim nadzorom prometa v Ulici Colobini ustavili za pregled dokumentov dostavno vozilo tipa Opel combo. Voznik je karabi-njerjem izročil vozniško dovoljenje; tehnični pregled na avtomobilu je bil opravljen, tudi zavarovalnina je bila poravnana, vendar je bil voznik med pregledom dokumentov vseeno izredno napet. Ker je podobno veljalo tudi za potnika, so se karabinjerji odločili, da oba pospremijo v svojo vojašnico. Po osebni preiskavi so ugotovili, da je imel voznik avtomobila, 21-letni Goričan G.M., pri sebi en gram kokaina, ovitega v ce-lofansko folijo. Zaradi tega so ga karabinjerji ovadili goriškemu sodišču zaradi posesti mamil za osebno rabo. Potnik, 21-letni A.F. iz Krmina, pa je imel pri sebi 10-centimetrski žepni nož; karabinjerji so ga ovadili zaradi posesti orožja. Mamilo in nož so zasegli. Goriški karabinjerji so dvojico izsledili med nočnim poostrenim nadzorom, med katerim posebno pozornost namenjajo preprečevanju tatvin in preprodaji mamil. Karabinjerji pozivajo Goričane in prebivalce ostalih občin v pokrajini, naj pokličejo na interventno številko 112, ko opazijo katerokoli sumljivo osebo ali vozilo. S takojšnjim posegom je veliko lažje izslediti storilce kaznivih dejanj, pojasnjujejo karabinjerji. gorica - Novinar Laurence Lee poročal o možni preusmeritvi migracijskega toka Al Džazira med prebežniki Afganistanski in pakistanski državljani prihajajo v Italijo, ker imajo v Nemčiji »prednost« sirski begunci Središče za prosilce za azil v Podturnu, kjer so Zdravniki brez meja postavili bivalne kontejnerje (levo); prebežniki med učenjem italijanskega jezika (desno) verovzhodno Italijo, zaradi poostritve pravil sprejemanja beguncev v Nemčiji pa naj bi se vse več prebežnikov začelo preusmerjati iz Slovenije proti Italiji. Lee se je pogovoril z nekaterimi af- ganistanskimi in pakistanskimi državljani; v Italijo so prišli, potem ko so ugotovili, da imajo v Nemčiji »prednost« sirski begunci. Britanski novinar si je ogledal središče Zdravnikov brez meja v Gorici in centre za prebežnike v nekaterih vaseh na Goriškem, kjer naj bi se po njegovih besedah pritoževali, da je »že toliko Af-ganistancev kot italijanskih državljanov«, kar seveda ne drži. Dopisnik Al Džazire je za izjavo zaprosil koordinatorja Zdravnikov brez meja v Gorici Yannicka Julliota in prostovoljca Fabrizia Foschinija, snemanje je potekalo tudi na nekdanjem mej- nem prehodu pri Solkanu. Humanitarne organizacije, pravi Lee, postopno krepijo svojo prisotnost, begunci pa prek Fa-cebooka seznanjajo svoje prijatelje z možnostmi, ki se jim tukaj ponujajo. Po njegovih informacijah naj bi postopek za pridobitev azila pri nas trajal le štiri mesece, pri čemer Lee pripominja, da »niso niti Nemci tako učinkoviti«. Novinar zaključuje z oceno, da bi se lahko Italija spomladi znašla pod pritiskom novega vala migrantov, ki bodo vanjo prihajali tako z juga (prek Sredozemskega morja) kot z Balkana. (ale) / GORIŠKA Sreda, 17. februarja 2016 13 tržič - Bandelj (SSO) pri županji Silvii Altran Predlogi in pričakovanja Srečanje na tržiškem županstvu Na tržiškem županstvu je včeraj tekla beseda o ovrednotenju slovenske prisotnosti v Laškem in še zlasti v ladje -delniškem mestu, ki je skupaj z Ronka-mi vključeno v območje izvajanje zaščite. Tržiško županjo Silvio Altran je prvič uradno obiskal deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, srečanja so se udeležili tudi predstavniki raznih slovenskih ustanov in društev iz Laškega, in sicer predsednica društva Tržič Lucia Germani, predsednik društva Jadro Karlo Mucci in predsednica Združenja staršev iz Romjana Damiana Kobal. Walter Bandelj je tržiško županjo pozval, naj bo občina čim bolj dovzetna za potrebe Slovencev iz Laškega, naj jih vključuje v svoje kulturne in druge prireditve. Deželni predsednik SSO je posebno pozornost namenil občinski spletni strani, na kateri pogreša slovenščino; opozoril je tudi, da tržiška občina podobno kot tudi ronška prejema prispevke iz zakona 38/2001, vendar zaostaja za Ronkami še zlasti, kar se tiče vidne dvojezičnosti (pri tem je treba povedati, da v Tržiču čakajo na izplačilo prispevka za leto 2012). Bandelj je opozoril tudi na pomanjkanje šolskega avtobusa, ki bi peljal otroke v nižjo srednjo šolo v Doberdobu, medtem ko je predsednica društva Tržič Lucia Germani pojasnila, da si že več let prizadevajo za poimenovanje ulice ali javnega mesta po Srečku Kosovelu. Predsednik društva Jadro Carlo Mucci je poudaril, da bi bilo treba tudi v Tržiču namestiti kako dvojezično tablo - po zgledu Ronk. Županja se je obvezala, da bodo potrebam slovenske narodne skupnosti namenili več pozornosti, zagotovila je tudi, da se bodo čim prej zavzeli za poimenovanje ulice po Kosovelu. Med obiskom so Bandlja spremljali tudi trije pokrajinski predsedniki SSO - Franka Padovan za Goriško, Ric-cardo Ruttar za Videmsko in Igor Švab za Tržaško; v delegaciji je bil poleg nekaterih goriških predstavnikov SSO tudi član deželnega izvršnega odbora Ivo Corva, ki je povedal, da so v okviru evropskega projekta Inri, ki zadeva zeleno ekonomijo, zelo dobro sodelovali s tržiško občino in da si zato želijo še nadaljnjega sodelovanja. V prihodnje se bo sicer tržiška županja Silvia Altran morala poglobiti še v eno vprašanje, ki je vezano na zaščito slovenske narodne skupnosti. Gre za letošnji referendum o združitvi občin Tržič, Ronke in Štarancan. Tržiška in ronška občina sta že vključeni v območje izvajanja zaščite, na njunem območju so sedeži raznih slovenskih organizacij, v Romjanu sta tudi šola in vrtec s slovenskim učnim jezikom. V Štarancanu slovenska prisotnost ni tako opazna, ven- dar tudi v tej občini živi nekaj Slovencev. Slovenski kulturni in družbeni delavci iz Laškega se sprašujejo, kaj bo s štarancansko občino v primeru združitve z občinama Ronke in Tržič. Se bo bonaventura območje izvajanje zaščite razširilo tudi na Štarancan? In kaj bi to sploh konkretno pomenilo? Med referendumsko volilno kampanjo bo treba najti odgovore tudi na ta vprašanja. gorica - Msgr. Alojzij Cvikl Jutri pod lipami mariborski nadškof Protagonist jutrišnjega Srečanja pod lipami bo ugledni gost, v Gorico namreč prihaja mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Zasluge za obisk slovenskega nadškofa v posoškem mestu ima duhovnik mariborske nadško-fije, sicer pa goriški rojak Franček Ber-tolini, ki bo na večeru z nadškofom tudi vodil pogovor. Msgr. Alojzij Cvikl je slovenski jezuit, med leti 1995-2001 je bil tudi provincial slovenske province, nakar je postal rektor papeškega kolegija Russi-cum v Rimu. Rojen je v Celju, jezuitsko prakso je opravljal v Turinu, študiral na Gregoriani v Rimu, kjer je prejel tudi diakonsko posvečenje, podiplomski študij je opravil v Bruslju, jezuitsko formacijo pa dokončal v Pa-dovi. Leta 2010 je bil poklican, da prevzame mesto začasnega ekonoma mariborske nadškofije v času finančne krize in uspelo mu je, da je sklenil sporazum z upniki. Marca 2015 je bil imenovan za mariborskega nadškofa. Izbral si je geslo Iz teme bo zasvetila luč. Msgr. Alojzij Cvikl je tudi predsednik slovenske Karitas, ki je lani beležila 25. letnico ustanovitve. Iztočnic za pogovor tako res ne bo zmanjkalo. Na večeru bo govor o slovenski Cerkvi in vlogi katoličana v slovenski in zahodni družbi, pa tudi o svetem letu usmiljenja, o prehojeni poti, o postu, o papežu Frančišku in pastorali, delu z mladimi in izzivih današnjega časa ter seveda o mariborski nadškofiji. Nadškof Cvikl bo v Gorico prišel že popoldne. Ob 18. uri bo daroval večerno mašo v cerkvi Svetega Ivana. Srečanje pod lipami bo jutri ob 20. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Večer prirejata v skupnem sodelovanju goriški hram in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Po večeru z mariborskim nadškofom se bodo Srečanja prekinila do 31. marca, saj bodo v postnem času, kot vsako leto, predavanja v Močni-kovem domu, za katera skrbi skupnost družin Sončnica. Msgr. Alojzij Cvikl gorica - V petek predavanja Slov.I.K.-a Evropa - konec obdobja razuma? Na Slov.I.K.-u se nadaljuje ciklus srečanj na temo Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum. Namen ciklusa je osvetliti manj medijsko razvpite, a kljub temu izjemno pomembne vidike, ki postajajo v sodobnem svetu vse bolj aktualni in relevantni. Prvo srečanje - predavanje filozofa in islamologa Raisa Al-Dag-histanija z univerze v Munstru - je bilo decembra lani; januarja letos je bilo v dvorani ZKB na Opčinah še drugo srečanje, in sicer s sociologom in politologom Primožem Šterbencem z Univerze na Primorskem. Tretje srečanje pa bo na sporedu v petek, 19. februarja, v Trgovskem domu v Gorici. Predavala bo prof. Svetlana Slapšak, ki je svetovno uveljavljena intelektualka: klasična filologinja, jezikoslov-ka in antropologinja. Že od 80. let dalje se posebej zanima za študij spolov, balkanologijo in miselne tokove sodobnih evropskih družbenih procesov. S teh področij je imela že vrsto predavanj na znanih svetovnih univerzah in inštitutih. Predavanje Evropa - konec obdobja razuma? se bo dotaknilo osrednjih miselnih zagat sodobne evropske družbe in kulture. Evropa predpisov ali Evropa idej, se sprašuje predavateljica. Ne eno ne drugo, meni: ni sistema, ki bi ga prepoznali v predpisih, in ni prepoznavnih idej. Ne gre samo za to, da EU ni bila sposobna sestaviti ustave, ki bi bila za vse sprejemljiva - gre za to, da ni mogoče sestaviti ustave iz konzervativnih banalnosti, ki naj bi bile osnova ev-ropejstva ... Pred dvajsetimi leti so francoski arheologi uspeli spremeniti tekst preambule za evropsko ustavo, v katero je propadli politik Giscard d'Estaing - eden takšnih, ki se potem »parkirajo« v evrokraciji -vnašal neumnosti o »judovsko-krščanski tradiciji« Evrope. Žal dosti dlje niso prišli, kot tudi sama ustava ne. Idejni temelji EU, postavljeni po drugi svetovni vojni, niso dopuščali ideološko-esejističnih ne- buloz: treba je bilo preprečiti vsakršno možnost novega genocida v Evropi - v osnovi že idejo samo, pa tem pa tudi razvoj ugodne družbene realnosti in institucionalne prepustnosti, ki bi lahko omogočili njen razvoj. Preteklost je bila prepuščena znanosti in racionalni misli. Takšna zasnova je odprla pot do funkcionalnosti združenja držav, ki so ga poimenovali ES. Za podporo tej funkcionalnosti pa je bila potrebna tudi živa humanistična misel, ki bi nadzorovala, kritizirala in zastavljala vprašanja in ki ne bi dovolila praznega besedičenja in birokratkega uzurpiranja državljanskih horizontov. Žal je EU kasneje naredila vse, da je humanistiko skrčila, ponižala in pavperizirala: bolonjska reforma se je začela kot ideja, da naj vsi evropski državljani dobijo možnost brezplačnega mobilnega študija - vključno z doktoratom. Kako so jo interpretirali - najprej s profitom obsedeni in kupljeni birokrati in potem skorumpirani akademiki - danes jasno vidimo. Ostala je edino še mobilnost ... za koliko časa? Nomadska identiteta je lahko model za evropske intelektualce in zaščita pred nacionalizmom. Italijanska renesansa se je začnela z begunci - intelektualci iz Grčije, ki so prinašali tekste in ikone kot svoje največje bogastvo. Pred tem je Evropa že v antiki imela globalno helenistično družbo, zaznamovano z nomadizmom ... Možna nova misel o Evropi mora upoštevati evropske noma-de-intelektualce: primere lahko najdemo v že omejenih zgodovinskih obdobjih (v antiki in v renesansi) ter neposredno pred francosko revolucijo in po njej - spomnimo se le na Voltairovo misel iz Traktata o toleranci o smislu pisanja: ...pour adoucir les moeurs. Predavanje Svetlane Slapšak Evropa - konec obdobja razuma? bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v dvorani Trgovskega doma na Verdijevem korzu v Gorici. Vstop bo prost, prijave in kotizacije niso predvidene. gorica - Danes v Kulturnem domu za abonente Komigoja Nagradna predstava Kulturno društvo Grgar bo uprizorilo Molierjevo komedijo »Namišljeni bolnik« V Kulturnem domu v Gorici bo da- nes ob 20. uri nagradna predstava za lanskoletne in nove abonente festivala Ko-migo 2016; kulturno društvo Grgar bo uprizorilo Molierjevo komedijo Namišljeni bolnik. Režiser priljubljene komedije je priznani igralec teatra SNG iz Nove Gorice Radoš Bolčina. V njej nastopajo Aleš Bre-mec, Zarja Pavlin, Ana Vujakovič, Anja Pi-šot, Blaž Pavšič, Štefan Bastjančič, Matjaž Volk, Marko Pavlin, Matej Čubej, Silvester Plesničar, Anica Pavlin in Valter Lapanja. Svetovno znano Molierjevo delo nam izpostavlja gospoda Argan bogatega meščan, ki je prepričan, da je strašno bolan. Svoje imetje porablja za zdravnike, ki ga nenehno klistirajo, mu puščajo kri ter ga mučijo z raznimi dietami in zvarki. Ar-gan se je kot vdovec znova oženil z mlado Belino, ki njegovo strast do bolezni še spodbuja, saj računa, da bo podedovala vse njegovo premoženje. Belina ga zato skuša prepričati, naj svojo hčer Angeliko pošlje v samostan, toda mož je noče ubogati, ker ima z njo drugačne načrte. Odločil se je na- Gledališka skupina iz Grgarja mreč, da jo bo poročil s Tomažem, grozovito dolgočasnim in bedastim medicin-cem, sinom častitljivega zdravnika Diaforusa. Angelika se očetovi čudaški nameri upre, saj se noče odreči lepemu Kleantu, ki ji vrača ljubezen. Zavajanje gospoda Argana se odloči preprečiti jezikava služkinja Toaneta, odločena, da mu odpre oči o lažnih zdravnikih, zgrešeni poroki in preračunljivi ženi. Sama pripravi načrt in ... Vstopnina znaša pet evrov; za lanskoletne in nove abonente festivala Komigo je vstop brezplačen. Prva, uvodna predstava letošnjega festivala Komi-go 2016 pa bo na sporedu v četrtek, 3. marca. Na odru Kulturnega doma se bosta predstavila izvirna predstavnika dveh generacij Boris Kobal in Tin Vo-dopivec s komedijo za stare in mlade »Staro za novo«. 1 4 Sreda, 17. februarja 2016 GORIŠKA / STARA GORA - Kmalu boljši pogoji za težko prizadete otroke na oddelku za invalidno mladino Septembra naj bi začeli z gradnjo Izvajalec za projektiranje izgradnje novega objekta oddelka za invalidno mladino v Stari Gori je izbran, zagotavlja direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak. S tem je storjen še eden od korakov k dolgo pričakovani rešitvi, ki bo nadomestila tri dotrajane in tudi že nevarne več kot štiri desetletja stare montažne paviljone, v katerih deluje omenjeni oddelek šempetrske bolnišnice. Pa tudi pri izbiri izvajalca za projektiranje gradnje ni šlo gladko: med devetimi prijavljenimi ponudniki je bil že izbran izvajalec projektne dokumentacije, a je eno od neizbranih podjetij vložilo zahtevek po reviziji. Ker se je izkazalo, da izbrano podjetje ni ustrezalo vsem zahtevam, je bilo nato za projektanta zbrano drugo najustreznejše podjetje med prijavljenimi. Ministrstvo za zdravje bo v izgradnjo novega objekta, ki bo nadomestil tri od štirih paviljonov, namenilo 2,6 milijona evrov od skupno štiri milijonske investicije. Preostali denar bo prispevala šempetrska bolnišnica, ki je za pokritje svojega dela najela kredit. »S strani ministrstva so spodbude in pobude, da se stvari čim hitreje speljejo naprej zaradi njihovega predvidenega vložka. Ta denar nas na kupčku verjetno ne bo čakal v nedogled,« opozarja direktorica Fikfa-kova in pristavlja: »Upam, da za nadaljevanje predvidenih postopkov ne bo ovir. Tako rekoč takoj naj bi se začelo s pripravo dokumentacije, še v letošnjem letu, predvidoma septembra, pa tudi z gradnjo.« To pa pomeni tudi velik delovni zalogaj za bolnišnico, saj bodo morali paciente iz sedanjih treh paviljonov za obdobje enega leta, kolikor bo trajala gradnja, premestiti v šempetrsko bolnišnico. »Predvideli smo, da bi tiste bolnike, ki zahtevajo največ nege in tudi uporabe največ naprav, ki so locirane v Stari Gori, premestili v četrti paviljon, ostale, ki so bolj gibljivi in v programu dnevnega hospitala pa bi preselili v šempetrsko bolnišnico. Seveda se nam s tem vsaj za nekaj časa zmanjšajo kapacitete za podaljšano hospitalizacijo in fizioterapijo, ki so sedaj v četrtem paviljonu. Ampak te paciente bomo prav tako začasno premestili na aktualni ortopedski oddelek, kjer lahko nadaljujejo z rehabilitacijo,« načrtuje Fikfakova. Vsa dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja bi bila po sedanjih pričakovanjih direktorice lahko nared do konca pomladi, ko bodo izvedli še razpis za izvajalca del, jeseni pa naj bi sledila že več desetletij pričakovana gradnja. Ministrstvo in bolnišnica bosta torej poskrbela za gradnjo objekta, opremo pa bo treba zagotoviti iz drugih sredstev. V ta namen se na računu fundacije Vrabček upanja že dlje zbirajo razne donacije, ena zadnjih, gre za skoraj 10.000 evrov izhaja od prodanih vstopnic z oddaje Na žaru, katere gost je nedavno bil slovenski predsednik Borut Pahor. Na oddelku za invalidno mladino Stara Gora sicer zdravijo in rehabilitirajo otroke z motnjami gibanja ter drugimi kombiniranimi motnjami v razvoju. Večinoma gre za otroke s cerebralno paralizo ali drugimi okvarami osrednjega živčevja, hrbtenjače in perifernega živčevja, z nevromišičnimi boleznimi ali epi-lepsijo. Del oddelka je namenjen najtežje prizadetim bolnikom, ki potrebujejo specialno zdravstveno nego ter intenzivno nevrofizioterapijo. Oddelek sestavljajo štirje paviljoni, prvi trije so montažni in že močno dotrajani, kar se je potrdilo ob predlanskem obisku inšpekcij inšpektorata za delo in zdravstvenega inšpektorata, ki sta podali oceno o neustreznosti prostorov. Možnosti za rešitev sta bili tedaj dve, in sicer obnova obstoječih prostorov ali novogradnja. Ministrstvo se je nazadnje odločilo za novogradnjo, in to na isti lokaciji v Stari Gori. (km) Dotrajani montažni paviljoni foto k.m. DOBERDOB - Jutri na sedežu Jezera Večer o prvi svetovni vojni s Klavoro in Pečenkom Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bo jutri, 18. februarja, ob 20. uri večer o prvi svetovni vojni s projekcijo dokumentarnega filma Pekel na Doberdobu. Gosta večera bosta slovenski zgodovinar Vasja Klavora iz Nove Gorice in režiser Valentin Pečenko iz Ljubljane, avtor nadvse zanimive oddaje TV Slovenije iz serije VFocusu, Pekel na Doberdobu. Vasja Klavora, pisec znanih in odmevnih knjig o soški fronti, tudi o Doberdobu, v oddaji razkriva tudi manj znane podrobnosti, potek in ozadje doberd-obske tragedije, ko Italijanom v silovitih prvih štirih soških bitkah od junija do decembra leta 1915 navkljub grozovitim iz- gubam in junaški obrambi avstro-ogrskih branilcev ni uspelo zasesti vrha Debele griže, imenovane tudi Šmihel. Oddaja je bila v celoti posneta na doberdobski planoti, po kateri je danes speljana zgodovinska pot, označena s kraji in kotami srditih bitk. Po ogledu oddaje bo režiser Valentin Pečenko vodil pogovor z Vasjo Klavoro. Srečanje prirejajo občina Doberdob, kulturno društvo Jezero in sekcija VZPI-ANPI iz Doberdoba v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici (v okviru projekta Bunker 15 -18), z oddelkom RTV Slovenija za programske zadeve in s ki-neteko Cineteca del Friuli. Vstop bo prost. VOGRŠČEK - Z vlade zagotovila o sanaciji V roku dveh let Med uporabniki morajo izdelati preveritve o trenutni in bodoči uporabi vode za namakanje Zgodba okrog sanacije zadrževalnika Vogršček se vleče že od leta 2007, ko je bil pri rednem pregledu pregrade opažen moker madež, kar je nakazovalo na puščanje cevi. Leto kasneje so pristojni izvedli interventna in sanacijska dela, v obdobju med novembrom 2012 in januarjem 2013 pa še interventna vzdrževalna dela. Nato je bil na podlagi dotlej izvedenih interventnih del, raziskav in pridobljene projektne in intervencijske dokumentacije izoblikovan predlog sanacije pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti. Ker do sanacije še ni prišlo, se je zanjo doslej javno zavzelo že več novogoriških poslancev v državnem zboru, nazadnje tudi državni svetnik Tomaž Horvat, ki je lani decembra na vlado naslovil pobudo o pripravi akcijskega načrta, ki bo vseboval jasne in časovno opredeljene cilje za realizacijo nujne sanacije akumulacisjkega jezera Vogršček. Na vladi odgovarjajo, da bi sanacijo bilo možno izvesti v okviru dveh let, če bi seveda bila zanjo zagotovljena sredstva in pridobljena vsa dovoljenja. Z vlade so Horvatu minuli četrtek poslali odgovor, v katerem pojasnjujejo, da je bil v zvezi z dokončno sanacijo pregrade oktobra 2014 objavljen javni razpis z izdelavo projektne rešitve in pridobitvijo gradbenega dovoljenja. »V postopku odda- je javnega naročila so prispele štiri ponudbe, ki jih je naročnik, mini-strsvo za okolje in prostor, zavrnilo kot nepopolne in hkrati odločilo, da se izvede nov postopek oddaje javnega naročila,« so pojasnili v odgovoru. Ponovljen postopek javnega naročila je sedaj v zaključni fazi. Ko bo postopek zaključen in izbran izvajalec del, mora le-ta v devetih mesecih izdelati potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo skladno z razpisno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Obenem pa iz vlade sporočajo še, da finančna konstrukcija za ureditev zadrževalnika še ni določena. Zadrževalnik ej bil zgrajen med letoma 1986 in 1989 in je namenjen zagotavljanju vode za namakanje kmetijskih površin spodnje Vipavske doline,kar znaša dobrih 84 odstotkov celotnega koristnega volumna in zadrževanju visokovodnega vala, za katerega je predvidenih preostalih dobrih 15 odstotkov celotnega koristnega volumna zadrževalnika. »Po navedenem ključu so se delili tudi stroški rednega in investicijskega vzdrževanja ter dokončanje investicije. Dejansko pa se voda za namene namakanja uporablja v manjši količini in je potrebno prvenstveno izdelati preveritve med uporabniki o trenutni in bodoči količini porabe vode za Interventna vzdrževalna dela iz leta 2012 foto k. m. namakanje. Po zelo grobi oceni se trenutno uporablja povprečno dva milijona kubičnih metrov na leto, torej tretjina vse vode, ki bi bila lahko namenjena za namakanje, če bi akumulacija delovala v polni funkciji,« pojasnjujejo na vladi in dodajajo, da se je pred izvedbo investicije potrebno dogovoriti med deležniki o potrebnem obsegu sanacije in zagotovitvi srestev za njeno izvedbo. »Menimo, da bi bilo v primeru zagotovitve sredstev ter o pridobljenem gradbenem dovoljenju samo fizično izvedbo sanacije možno izvesti okvirno v roku dveh let,« so še pojasnili na vladi. (km) Tudi letos bodo reševali krastače pred avtomobili Na sedežu okoljevarstvenega združenja Eugenio Rosmann v Ulici Mandrie v Tržiču bo danes ob 18.30 srečanje o dvoživkah, ki ga bo vodila izvedenka Gaia Flor. Z višanjem temperatur se bodo krastače in žabe začele odpravljati iz svojih zimskih skrivališč v mlake in še zlasti v Doberdobsko jezero, kjer bodo opravile svojo vsakoletno razmnoževalno dolžnost. Med potjo bodo krastače in žabe prečkale več cest, kar bo marsikateri Travnik bo zaživel Goriški Travnik bo ponovno zaživel od 7. do 24. julija s športom, kinom, modo in še marsičem. Niz dogodkov prireja združenje Smilevents, ki si prizadeva tudi za tkanje novih prijateljskih vezi med mladimi različnih kultur in narodnosti. Tudi Vrhovci na kongresu V Gradišču so se minulo soboto udeležili 16. pokrajinskega kongresa VZPI-ANPI tudi predstavniki borčevske sekcije z Vrha, ki šteje štirideset članov. Na zasedanju so bili prisotni s tremi delegati in še z enim članom. Sodelujejo z Altobellijem Doberdobska občina sodeluje pri pripravi projektov za ovrednotenje Do-berdobskega jezera z Univerzo v Trstu. Glavni referent pri vodenju projektiranja je prof. Alfredo Altobelli, ne pa prof. Livio Poldini, kot smo zapisali v včerajšnjem članku. S kolesom do Rusije Člani združenja GeoForChildreen se bodo med koncem julija in začetkom avgusta odpravili s kolesom iz Ronk do Moskve v okviru pobude za zbiranje pomoči za ruske mladostnike brez družine, ki se učijo poklica. Na sedežu podjetja Geoclima v Ulici Industria v Ron-kah bodo danes ob 11.300 predstavili celotno pobudo. Knjiga o De Henriquezu V knjigarni Ubik v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Diego De Henriquez. Il testimone scomodo«. Spregovorili bodo Vincenzo Cerceo, Claudia Cernigoi, Maria Tolone in založnik Piero Budinich. Diego De Hen-riquez (1909-1974) je bil znan tržaški zbiralec starin in umetniških del. Za sabo je pustil 313 dnevnikov, v katerih je zapisoval glavne dogodke od leta 1941 do smrti. izmed njih na žalost usodno. Da bo jih zaščitili pred avtomobili, se člani okoljevarstvenega društva Eugenio Rosmann že nekaj let odpravljajo do Do-berdobskega jezera in dvoživkam pomagajo pri prečkanju cest. To še zlasti počenjajo pri Bonetih in na občinski cesti ob jezeru. Na današnjem srečanju bo Gaia Flor pojasnila, katere vrste krastač in žab živijo v naših krajih; povedala bo tudi, zakaj so pomembne za naravno ravnovesje in kako jih človek ogroža. Med srečanjem se bodo tudi dogovorili, kdaj se bodo odpravili pomagat dvoživkam pri prečkanju cest. / GORIŠKA Sreda, 17. februarja 2016 15 BAZARA Italijanski državljan vozil v napačno smer Več voznikov, ki so se včeraj okoli 10.30 peljali po hitri cesti iz smeri Bazare proti Ajdovščini, je poklicalo policijo in povedalo, da osebno vozilo z italijanskimi registracijami vozi v napačni smeri. Prometna policija je nedolgo za tem vozilo in voznika izsledila na bencinskem servisu na območju Šempasa. Ugotovila je, da je po hitri cesti v napačni smeri vozil 71-letni italijanski državljan. Policisti so pri vozniku opravili tudi preizkus alkoholizira-nosti, a se je izkazalo, da je vozil trezen. V zvezi z nevarno vožnjo po napačni strani hitre ceste, ki je tudi z zakonom prepovedana, so obvestili pristojno novogoriško okrožno državno tožilstvo, zoper voznika pa spisali obdolžilni predlog in ga privedli na okrajno sodišče v Novi Gorici v nadaljnji postopek. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Gledališče Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma; več na www.kulturnidom.it. V KULTURNEM DOMU DESKLE bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri komedija »Art« v priredbi SNG Drama Ljubljana; več na www.kd-deskle.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 20. februarja »Quattro buffe storie« (»Cecè« in »La patente« Luigija Pirandella in »Domanda di matrimonio« in »Fa male il tabacco« Antona Čehovega), nastopajo Glauco Mauri, Roberto Sturno, Mauro Mandolini, Laura Garofoli, Amedeo D'Amico, Lorenzo Lazzarini, Paolo Benvenuto Vezzoso; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 23. in 24. februarja gledališka predstava »La dodicesima notte« Williama Shakespeareja; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 5. leta starosti: v soboto, 20. februarja, ob 16.30 »Berta è scappata«, gledališka skupina CTA; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). U Kino 16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) ob 20.45: v soboto, 20. februarja, »Comedies in famee Ursule - I doi amans e lacjavalle« (El Tendon, Rožac); v soboto, 27. februarja, »Puare Talie ... Vi-paris in famee« (Drin & Delaide, Ri-vignano). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 0481-33288. AŠKD KREMENJAK vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled komedije »Svakinja da te kap« (režija Anja Ška-bar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v župnijskem gledališču Pija 10. v Štarancanu, Ul. De Amicis 10, 21. februarja »"Pino-chi? Mi" - Da Collodi a Tuttofabroduei... 134 anni di Pinocchio«, glasbena predstava Andree Fornasiera. V gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 28. februarja »Zio Ciano (El re de Sidney)«, nastopa gledališka skupina Ex allievi del Toti. Predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.0017.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v sredo, 24. februarja, ob 10. uri ponovitev gledališke predstave v angleščini »Wel-come to America« v sklopu »Verdi Young matinée«; v petek, 26. februarja, ob 20.45 baletna predstava skupine Catapult »Magic Shadows«. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V GORICI: v Kulturnem domu bo danes, 17. februarja, ob 20. uri Molierova predstava »Namišljeni bolnik« v režiji Radoša Bolčine ter v izvedbi KD Grgar. Ü3 Obvestila SKD in MePZ Hrast čestitata dirigentu Hilariju Lavrenčiču ob prejemu priznanja za posebne zasluge na glasbenem področju ob Dnevu slovenske kulture 1È Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.50 - 20.30 -22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.00 »L'ul-tima parola: la vera storia di Dalton Trumbo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Zoolander N. 2«. Dvorana 3: 17.00 - 18.50 - 20.30 -22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Re-member«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Single ma non troppo«; 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. V TRŽIČU: v lokalu II Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: v četrtek, 18. februarja, ob 21. uri koncert dua »Vo-cione«, nastopata pevka Marta Ravi-glio in Tony Cattaneo (trobenta); informacije in rezervacije po tel. 048146861. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 19. februarja ob 20.45 »Da Bach a Piazzolla«, Anna Se-rova & Tango Sonos; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. KOZB DESKLE vabi na koncert ob 71. obletnici pobitih krajanov na desnem bregu Soče pri visečem mostu, ki bo 20. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Desklah. Nastopil bo ženski pevski zbor Kombinat. Prodaja vstopnic (izkupiček gre v dobrodelne namene) od 9. februarja dalje ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro v knjižnici Deskle, rezervacije po tel. 0038640-996911 (Marta Bitežnik). H Šolske vesti SLOVIK: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila info@slovik.org. Predprijave zbirajo do 15. marca. fl Razstave SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat vezane na nakup in prodajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave. Dodatne informacije na spletni strani SDGZ www.sdgz.it,www.ures.it. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE v Novi Gorici Gradnikove brigade 33: danes, 17. februarja, bo ob 10.30 meditacija z Ljubo Remec. SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE (SGGZ) in Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje (SDGZ) v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob Sovodnje prirejata poslovni dogodek z naslovom »Sodobni podjetnik: v koraku s časom in napredkom za boljše poslovne rezultate« v petek, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih Zadružne banke Doberdob Sovodnje, Prvomajska ul. 120/a v Sovodnjah. Prijave na naslov sggzgorica@gmail.com ali na bo-rut.sardoc@servis.it. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do 29. februarja. Informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 sta na ogled razstavi »Soldati -Quando la storia si racconta con le caserme« in »Il Cioccolato nella Grande Guerra«; do 28. februarja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. Danes, 17. februarja, bo ob 18. uri predavanje »Fortezza FVG: problematiche della dismis-sione delle aree militari e misura del fenomeno«. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 je na ogled razstava »Flash Trash« umetnika Colina Deana. Do 18. februarja od ponedeljka do petka 11.00-12.30 in 17.00-19.30 ob sobotah in nedeljah 11.00-20.00. Informacije po tel. 340-6092344; več na www.co-lindeanart.co.uk. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji bo v petek, 19. februarja, ob 19. uri odprtje razstave »Lirika črte« dela na papirju iz likovnih zbirk muzejev na Gorenjskem; v soboto, 20. februarja, ob 16. uri »Od črte do slike« delavnica za otroke od 5. leta. Informacije po tel. 00386-53689177. V GORICI: v zaporih goriškega gradu v grajskem naselju 36 bo od sobote, 20. februarja, do nedelje, 28. februarja, na ogled razstava fotografij Maurizia Frullanija z naslovom »Massawa«; v ponedeljek 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. Razstavo sta uredila Sara Occhipinti in Marco Faga-nel v sklopu programa »Gorizia Photography Week 2016«; več na www.studiofaganel.com, www.gori-ziaphotographyweek.org. V GORICI: v prostorih državne knjižnice v Ul. Mameli 12 je na ogled razstava »Fotografia zero pixel. Camera oscura, collodio, off-camera, pinhole, polaroid«. Do 23. februarja od ponedeljka do četrtka 10.30-18.30 ob petkih in sobotah 10.30-13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih. Vstop prost. Informacije po tel. 0481-580211 ali in-fo@fotografiazeropixel.it. V GORICI: član fotokluba Skupina75 Marko Vogrič razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. V KRMINU: v palači Locatelli je odprta razstava z naslovom »Thea Gruso-vin Geromin. Ricordi di una vita in punta di pennello«, ki jo je uredil kulturni krožek Tullio Crali iz Gorice; do 29. februarja ob petkih, sobotah in nedeljah 15.30-18.30. V GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 je na ogled fotografska razstava Saše Batiča »Po sledeh preteklosti, Gorica včeraj in danes«; do 17. aprila od ponedeljka do sobote 7.30-13.30 in 15.00-21.00 ob nedeljah 7.30-13.00. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 21. februarja, izlet na Poldanovec (1299 m). Za informacije in obvezno prijavo po tel. 349-3887180 (Gabrijel). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice (s trga Medaglie d'oro) z Goriščka, s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pi-lošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 048178138 (Sonja Š.). 0 Prireditve NIZ »NATURA & CULTURA« v galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču: danes, 17. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »Nel tempo del Si-gnore delle anime« Lucia Gregoretti-ja in Roberta Tirellija; ob 18.30 srečanje s Paolom Maurensigom na temo skrivnostne smrti šahista Alexandra Alekhina; ob 20.45 bo Enrico Mosetti predaval na temo »Sci ESTetico: racconti, video e foto dal mondo dello sci ripido dalle Alpi Giulie al Peru«. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI ob 18. uri: v torek, 23. februarja, bo gost večera Jože Šušmelj, ki bo v pogovoru s Petro Ko-lenc predstavil svojo knjigo »Andrej baron Winkler 1825-1916«. V torek, 1. marca, bo Barbara Zetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 17. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Diego De Henriquez. Il testimone scomodo«, ki so jo napisali Vincenzo Cerceo, Claudia Cernigoi in Maria Tolone. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri. Gost bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Večer bo vodil goriški rojak in duhovnik mariborske nad-škofije Franček Bertolini. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ prireja ob dnevu slovenske kulture prireditev z naslovom »Oblaki so ru-deči« v petek, 19. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu na Bukovju v Šte-verjanu. Sodelovali bodo Vili Prinčič, ki bo predstavil svojo knjigo »V Bruc-ku taborišču ... 1915 - 1918«, Ana To-roš, pevka Tatjana Mihelj, pianist Anže Vrabec, otroški pevski zbor Mali briški slavčki in recitatorji Odra mladih. PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE »Krasna si, hči planin...« ob 110-letnici smrti Simona Gregorčiča bo v petek, 19. februarja, ob 19.30 v dvorani na Mirenskem gradu in v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Sodelovali bodo glasbene in pevske skupine, glasbeni in pevski solisti ter recitatorji, slavnosti govornik bo umetnostni zgodovinar Saša Quinzi; organizirajo PD Štandrež, KD Stanku Vuk - Miren Orehovlje in KTD Zarja - Bilje. SLOVIK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici tretje srečanje iz ciklusa »Islamska civilizacija, arabska kultura in Evropski razum«. Prof. Svetlana Slapšak bo predavala na temo »Evropa: Konec obdobja razuma?«; vstop prost. V GORICI v cerkvi v Podturnu, Ul. Ve-nerio 1, bo v petek, 19. februarja, ob 20.30 predstavitev knjige »Gesù e la misericordia«, sledil bo ogled prvega dela filma »Il decalogo: Io sono il Si-gnore Dio tuo«, režiser Kirzysztof Kieslowski. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carduccijevi) 2 bo v petek, 19. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »La biblioteca ri-trovata. Saba e l'affaire dei libri di Mic-helstaedter«. Spregovorila bosta Fabrizio Meroi in Antonella Gallarotti. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici, drevored XX. Septembra 85, bo v nedeljo, 21. februarja, ob 18. uri spominski večer »Silvanu... z ljubeznijo - Glasbeni poklon dragemu ravnatelju«. Na večeru bo podelitev štipendij iz Sklada Kerševan učencem SCGV Emil Komel. Informacije po tel. 0481832163. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ulici San Giovanni 9): v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri Erika Brajnik »Na-turopatija in krepitev telesa«; v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Po-lajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. V ŠTANDREŽU bo v soboto, 27. februarja, v gosteh francoski prosvetni delavec in duhovnik Jean-Philippe Chauveau, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke. Javno srečanje z njim bo z začetkom ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Ercole Aizza iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega ob 11.40 in na pokopališče v kraju Terzo di Aquileia. DANES V ZAGRAJU: 14.30, Giovanna Boro vd. Mazzolin (iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli v Ul. Vittori in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 14.00, Io-landa Vianello vd. Baccari (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.20) v cerkvi in na starem pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Maria Falzari vd. Dilena (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.00, Giuliana Manzoni (iz bolnišnice v Vidmu) v cerkvi v Versi, sledila bo upepelitev. 1 6 Sreda, 17. februarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Proslave, komemoracije in posledične polemike ACE MERMOLJA Odločil sem se, da bom v pričujočem članku pisal o proslavah, komemoracijah in polemikah, ki jim mnogokrat sledijo. S tega področja imam kar nekaj osebnih izkušenj, saj sem soorganiziral več proslav (bil sem predsednik ZSKD), kot novinar in občan pa sem prisostvoval mnogim proslavam in ko-memoracijam. Na nekaterih sem nastopisl celo kot slavnostni govornik, ki je v stiski, ker ne ve, kaj bi povedal. Ne skrivam, da mi je dala odločilno pobudo za spis letošnja slo-vestnost ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani. Točneje, ker tam nisem bil, so me vzpodbudile polemike, ki so sledile tradicionalnemu kulturnemu programu in podelitvi nagrad. Nagrade niso bile predmet polemik, ampak je to bil kulturni program. Polemizirali so režiser dogodka Mare Bulc, scenografka Petra Veber in umetniška ekipa ter ministrica za kulturo, ki zastopa vlado in politiko ter predsednik odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, ki ima, odbor, eno nogo v kulturi in drugo v politiki. Osrednja proslava je v Sloveniji državna. Predmet spora je bila kritika politiki (vprašanje bodečih žic) z vidika umetniške svobode in replika politike, češ da Prešernov praznik ni politični shod. Moje osebno mnenje je, da proslave in komemoracije, če so skupne, obujajo spomin na pomembne ljudi in dogodke in posodabljajo njihovo sporočilo. Imajo svoj simbolni pomen in naboj. Zato ni pa prav, da proslave delijo in ostanejo v zavesti ljudi kot nekaj spornega. Ko sem bil mlad, sem mislil drugače, ko sem v nekem tretjem obdobju, sem svoja stališča revidiral. Danes menim, da proslave, Prešernove in druge, niso svobodni gledališki oder. Tudi uradni govornik naj bi prihranil svoje polemične osti za druge priložnosti. Ni prav, da umetnik na odru oklofuta politika v prvi vrsti ali pa razdeli celotno dvorano in posledično širše javno mnenje. Politik pa odgovarja s svojimi argumenti, ki niso umetniški. Če je to cilj praznikov in spominov, naj si jih vsak tolmači po svoje: doma. Za takšno stališče imam kak razlog. Ko sem bil na ZSKD sem se v svojem prvem delu predsedovanja trudil z ločenimi proslavami. V zamejstvu je vsak tabor priredil svojo. Tudi tako ni bilo lahko, saj so razni poskusi, da bi vlili v dogodek nekaj umetniškega ali celo novega, pogo-stoma zdrknili v veselje nekaterih in jezo drugih. Iz dvorane so odhajali veseli in jezni obrazi tako, da sem se najraje skril v kako drugo sobo. No, včasih je uspelo združiti okuse. V času osamosvajanja Slovenije smo se Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosvet in z Zveza slovenske katoliške prosvete domenili (1990), da stabilno skupaj prirejamo praznik v čast Franceta Prešerna. Razumljiv pogoj je bil, da je katoliška stran kot prvega govornika novega obdobja predlagala Borisa Pahorja. Pri vodstvu ZSKD smo se strinjali, čeprav je bilo vsem jasno, da zna biti Pahor oster govornik. Tako je tudi bilo. Boris Pahor je povedal to, kar je običajno pisal in govoril ter bil strog do Slovenske kulturno- gospodarske zveze. Del dvorane mu je ploskal, drugi je bil jezen. S strani SKGZ smo bili vodstvo ZSKD in seveda jaz kot predsednik deležnih ostrih postumnih kritik in jeze. Politično moder tovariš mi je dejal: »Je bilo to res potrebno?«. Odgovoril sem: »Jutri bodo vsi častili Pahorja.« Sogovornik je v to podvomil, a sem imel jaz prav. Danes častijo Pahorja celo tisti, ki so me takrat »kregali«, tedanjega mojega sogovornika pa ni več med nami in ne vem, kaj bi mi danes dejal. Pozneje sem se sam zapletel v spore s Pahorjem, a je to že druga zgodba. V meni pa je ostal dvom: je imel Boris Pahor prav, ko je bil na skupni proslavi premočrten in je udaril po strunah, ki so bile za takratno njemu nasprotno stran pekoče, ali pa bi bolje storil, ko bi nastopil združevalno. Seveda bi bilo tudi to težko, saj so bili časi dokaj napeti. Vsekakor so se v zamejstvu skupne Prešernove proslave nadaljevale in to brez postum-nih polemik. Potreben je bil začetni šok. Mislim, da je sloga dobra. Ljudje naj odidejo s proslav veseli. Nekako drugačno pot je pri nas ubrala vsakoletna komemoracija bazoviških junakov na bazovski gmajni. V času Jugoslavije je bila ta prolava v Sloveniji nekoliko zamolčana. Po osamosvojitvi in spreminjanju spomina pa se je slovesnost na gmajni preoblikovla iz leta v leto . Proslava je skupna, Slovenija je na njej prisotna na visoki predstavniški ravni, za moj okus pa se dogodek prevečkrat spremeni v skorajšnji politični shod in dežurni govornik, predvsem slovenski, deli duhove. Bili smo že priča proslavi z močno politično kontestacijo, ki je bila povsem znotraj slovenska in to v smislu Slovenije, zamejci pa smo imeli pri tem kaj malo. Med nami, zamejci, delijo prisotne različne interpretacije poznejših zgodovinskih dogodkov, NOB, partizanstva, komunizma in samega »slovenstva«, ki jih različni govorniki ponujajo zbranim ob spomeniku. Ni mi všeč, če odidem s proslave jezen. Ko bi sam nastopil, bi verjetno razjezil druge ali pa bi bil zelo splošen. Prisotnost ljudi z različnimi mislimi in občutljivostmi narekuje nekakšno slovesno nevtralnost, ki je nujno retorična, a spoštljiva do vseh. Pomembne proslave in komemoracije se mi torej ne zdijo pravi prostor za avtoafirmacijo in za izpostavljanje osebnih idej. Bistvo je, da izstopata spomin in združevalni element dejanja. Zavedam se, da je lahko to dolgočasno. Ob nekaterih dogodkih pa je bistveno, da smo prisotni, ne pa da pozneje vroče diskutiramo. Za polemike so primerni knjige, članki in okrogle mize. Dodaten element diskusije je lahko številčnost proslav, spomenikov in njihovo postavljanje na novo. Ne smemo podcenjevati simbolnih dejanj, in tudi zato so polemična proslavljanja neprimerna, ne smemo pa niti izvotliti spomina. Ob neki proslavi, ki se je spominjala obletnice postavitve spomenika, je slavnostni govornik enostavno pozabil povedati, komu je slavljeni spomenik namenjen. Bil je pozoren do postavi-teljev, ki so bili tam prisotni in ne do žrtev, na katere je spomenik spominjal. To pomeni, da živi proslavljajo same sebe, kar ni najbolj vzpodbudno ali okusno. Skratka, ne podcenjujem proslav in komemoracij v njihovem simbolnem naboju. Vak, ki nastopa ali samo prisostvuje, pa naj bi za urico opustil delček svojega »ega« za skupno daritev. GOSPODARSTVO Glede digitalizacije podjetništva je Italija v (pre)hudi zamudi Mitja Stefancic Pred nedavnim so na Tržaški trgovinski zbornici predstavili vrsto zanimivih projektov za digitalizacijo podjetništva s ciljem, da bi bili za podjetnike koristni pri nadgradnji znanja s področja digitalnih inštrumentov za poslovne namene. Take pobude omogočajo podjetjem učinkovito uporabo digitalnih tehnik za trženje proizvodov in servisov prek sodobnih medijev oziroma prek spletnega »marketinga«. Pobude so kajpak pomembne, saj je prisotnost na internetu danes ključnega pomena za poslovni uspeh. Obenem pa iste pobude kažejo na ogromno zamudo, s katero italijanska podjetja stopajo na splet in na globalni trg. Novosti spletnega trženja nudijo podjetnikom možnost za doseganje novih tržnih niš ter za njihov nadaljnji razvoj, torej za vsestranski uspeh. In vendar podatki o prisotnosti italijanskih podjetij na spletu so neizprosni: predvsem manjši podjetniki se ne zavedajo koristi, ki bi jih imeli od poslovanja prek spleta. Italijanska podjetja ne izkoriščajo številnih možnosti za trženje in vidnost lastnih proizvodov - kar bi jim sicer zlahka omogočal mednarodni splet. Statistike kažejo ravno na dejstvo, da so mala in srednja italijanska podjetja premalo aktivna na spletu: le redki italijanski podjetniki so seznanjeni s strateškim pomenom interneta za poslovni uspeh. Po vidnosti na spletu so italijanska podjetja med najslabšimi v Evropi, nazadujejo celo za grškimi podjetji (tu se sicer opravičujem Grkom, ki jih ekonomisti prepogosto in včasih neutemeljeno jemljejo za slab zgled v Evropi). Skratka, tudi v Trstu in širom po Apeninskem polotoku se po- stopoma uveljavlja potreba po promociji digitalne kulture med podjetniki in poslovneži. Res je tudi, da internet predstavlja nadvse pomemben resurz za nove zaposlitve, kar v obdobjih krize izstopa kot predlog, ki ga ne gre prezreti. Tudi v politiki se namreč uveljavlja mnenje, da digitalna ekonomija odpira celo vrsto možnosti za zaposlitev novih figur v podjetjih, in to predsvem med mladimi. A vendar me to spoznanje sili v dodatno razmišljanje o težavah, površnosti in zamudah, s katerimi se pri nas uveljavlja digitalna podjetniška kultura. Ko sem bil star dvajset let -torej pred petnajstimi leti! - sem na univerzi v Essexu sledil tečajem digitalne kulture in medijev. Z ostalimi študenti smo prebirali izvirne spise sociologa Manuela Castellsa o mreženju kot glavni obliki sodobne gospodarske in politične organiziranosti; v drugem letniku pa sem na isti univerzi sledil tečajem neapeljske profesorice Tiziane Ter-ranove, ki je veljala za izvedenko na področju spletne politike in je leta 2004 v Angliji izdala nadvse pomembno knjigo z naslovom »Network Culture: Politics for the Information Age«. Spominjam se, da smo že takrat aktivno raziskovali ne le pozitivne plati interneta, temveč tudi negativne učinke spleta in družbenih omrežij na trg dela, na vključenost/izključenost mladih iz družbe in gospodarstva ipd. A so bila takrat italijanska podjetja pripravljena, da bi se seznanila s tedanjimi trendi o novi podjetniški »kulturi«, ki so prihajali iz anglosaškega sveta - predvsem iz univerz? Nikakor ne. A je sedanje stanje kaj boljše? Žal mislim, da ne... žabnice Srečanje ob 100-letnici rojstva M. Cerneta ŽABNICE - Ob stoletnici rojstva osebnosti, po kateri je poimenovano, organizira Združenje Don Mario Cer-net v sodelovanju z Združenjem Don Evgen Blankin prireditev z naslovom »Mario Cernet - Kanalskodolinski Čedermac/Sacerdote sloveno in Val-canale«, ki bo v petek, 19. februarja 2016, ob 18.30 v cerkvi Svetega Egi-dija v Žabnicah. Srečanje s Peršoljo KRIŽ PRI TOMAJU - Razvojno društvo Gmajenca prireja v petek, 19. februarja, ob 19. uri v vaškem domu v Križu srečanje s sovaščanom, dobitnikom srebrne plakete JSKD za življenjsko delo na področju literarnih dejavnosti, z Aleksandrom Peršoljem. Pogovorni večer, s katerim bodo obeležili tudi mesec kulture, bo vodila Olga Knez, v kulturnem programu pa bosta nastopila Ana in Gaj Ščuka na trobento in kitaro. Postavitev družine v Kopru KOPER - Danes ob 19. uri bo v Središču Rotunda v Kopru (vhod z Vojkovega nabrežja, pri Luki Koper) predavanje terapevtke Miše Šavor Postavitev družine (Ravnovesje notranjih odnosov, odkrivanje nezavednih vezi) v organizaciji Živ Aktiv. Ozavestiti zgodovino, da bi gradili mir KOPER - Spomniti se, da ne bi pozabili zgodovinskega dogodka, ki je radikalno spremenil življenje na tem ozemlju. To je osnovno sporočilo srečanja, ki bo v petek, 19 februarja ob 18.00 uri, v palači Gravisi, sedež Skupnosti Italijanov Santorio Santo-rio Koper, ob Dnevu spominjanja. Na srečanju bodo sodelovali Michele Pigliucci, Predsednik Združenja Odbor 10. februa« iz Rima, Giuseppe Parlato, redni profesor sodobne zgodovine na Mednarodni univerzi v Rimu in Alessandra Argenti Tre-mul, zgodovinarka, dokumentaristka in novinarka RTV Koper-Capodi-stria. Dogodek organizirajo Italijanska unija, Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper, Združenje Accademia dei Risorti in Odbor 10. februar Rim. PISMO UREDNIŠTVU Simboli na Šohtu Kaj vse bi bilo mogoče napisati o zastavi RSI, zaveznice nacistične Nemčije, in o zastavi divizije Xa MAS, pri spominskih svečanostih ob bazovskem Šohtu. Od nesrečnega šopka rožic preko še bolj nesrečnega dogovora borštanske srenje s tržaško občino (če se prav spominjam, so imeli pri tem besedo tudi nekateri slovansko-komunistični veljaki). Ko bo tržaško občino vodil župan, kakršnega občina Trst nujno potrebuje, bo dovolj, da bo župan odrekel sodelovanje občine, če naj bodo prisotne zastave tistih, ki predstavljajo poraženo nacifašistično koalicijo. Do takrat preostane italijanskim in slovenskim antifašistom (tistim iskrenim) samo ena možnost: da se v lepem številu udeležijo prve spominske svečanosti z veliko rdečo zastavo z belim krogom na sredi in s kljukastim križem sredi belega kroga (po številu nemških vojakov, katerih prisotnost so ugotovili zavezniki, je ta zastava edina primer- na za Šoht). Seveda bodo "italianis-simi" zagnali krik in vik, da je to pro-vokacija. Nastopili bodo seveda orožniki, ki jih bodo navedeni iskreni antifašisti z lahkoto prepričali, da italijanski zakon ne prepoveduje nemške zastave, pač pa prepoveduje simbole fašizma, ki spodbujajo obnavljanje fašistične dejavnosti, ki je v Trstu ne manjka (tudi po zaslugi sedanje občinske uprave). In iskreni antifašisti bodo lahko pozvali orožnike, da sekvestrirajo prepovedane zastave, da identificirajo nosilce prepovedanih zastav in vse, ki nastopijo v obrambo fašističnih zastav. Ker v italijanskih deželah, kjer živijo normalni Italijani, sile javnega reda postopajo kot je predpisano in sodniki tudi obsojajo propagatorje fašistične miselnosti, je nujno, da sile javnega reda in sodniki opravijo svojo dolžnost, da bodo tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju živeli normalni Italijani, ki želijo, da njihovi župani lojalno spoštujejo italijansko ustavo, kot so prisegli ob nastopu svoje sedanje funkcije. Leta 1936 je bilo v tržaški pokrajini 351.595 prebivalcev, v tržaški občini pa 248.379 prebivalcev. Dne 28. oktobra 1942 je bilo 50.332 vpisanih v fašistično stranko (ni znano, ali se ta številka nanaša na pokrajino ali na občino). Dandanes je gotovo še vedno toliko ljudi, ki fašistično mislijo ali fašistično delujejo. Ko bi jih ne bilo toliko, bi že od decembra 2001 visela na občinski palači slovenska zastava, kot določa deželni zakon, in bi Slovenci ne bili prisiljeni, da uporabljajo v stikih z oblastmi jezik, ki ni njihov ma-terni jezik, kot pravi Ustavno sodišče. Samo Pahor Sreda, 17. februarja 2016 1 7 Neymar ob 40 milijonov RIO DE JANEIRO - Brazilske oblasti so zasegle več kot 40 milijonov evrov vredno premoženje nogometnega zvezdnika Ney-marja. Ta je ostal brez zasebnega letala, jahte, bančnih računov in nepremičnin. S tem želi država pokriti davčni dolg v višini 192 milijonov reaisov (42,5 milijona evrov). Neymar naj bi skupaj z družino med letoma 2011 in 2013 utajil davke v višini 14,1 milijona evrov, brazilske oblasti pa so se odločile za zaseg trikratne vrednosti dolga, saj tako narekuje tamkajšnja davčna zakonodaja. nogomet - Prvi tekmi osmine finala lige prvakov Tesna prednost Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Priziv Michela Platinija LOZANA - Predsednik Evropske nogometne zveze Michel Platini je v ponedeljek spregovoril pred prizivno komisijo Mednarodne nogometne zveze. Platiniju so pristojne oblasti prepovedale delovanje v nogometu za osem let, z odločitvijo pa se Francoz ne strinja. »Ne borim se za svojo prihodnost, pač pa proti nepravičnosti. Če bi si imel kaj očitati, bi bil v Sibiriji in bi se zaradi sramu skril pred vsemi,« je dejal Platini, ki mu očitajo prejemanje nedovoljene podkupnine v znesku dveh milijonov svičarskih frankov. rio de janeiro Pripravljeni na najslabši možni scenarij RIO DE JANEIRO - Brazilija se je doslej izognila radikalnim islami-stičnim skupinam, a organizatorji letošnjih olimpijskih iger v Rio de Ja-neiru, te bodo avgusta, ne želijo ničesar prepustiti naključju. »Smo v stalni pripravljenosti. Pripravljeni smo na najslabši možen scenarij,« je dejal Andrei Rodrigues, šef varnosti na velikih dogodkih, tudi na OI 2016. Njegov oddelek že ima bogate izkušnje iz preteklosti, med drugim je skrbel za varnost med obiskom papeža Frančiška leta 2013 in med nogometnim svetovnim prvenstvom 2014. A teroristični napadi v Parizu, Egiptu, Maliju in Tuniziji so poskrbeli za še večja vlaganja v varnost na velikih, mednarodnih dogodkih. Približno 47.000 policistov in 38.000 vojakov bo med igrami varovalo 10.500 športnikov ter ogromno število novinarjev, turistov in drugih, ki bodo obiskali OI 2016. V tem pogledu bo varnostni vložek dvakrat večji kot v Londonu 2012. Vseeno pa ostaja vprašanje, če je Rio ranljiv za napade z lahkim, celo zastarelim orožjem, kakršno so uporabili islamisti v omenjenih napadih. »Ker Brazilija ni vpletena v različne konflikte na Bližnjem vzhodu in je celotna Južna Amerika daleč od trenutnih geopolitičnih težav, nam lahko da misliti, da ni tarča. A teroristi želijo narediti vtis in z izjemo nogometnega SP ni bolj vidnega svetovnega dogodka od olimpijskih iger,« pravi Pascal Boniface s pariškega inštituta za mednarodne odnose in strategije in dodaja: »Tveganje za terorizem obstaja tam, kjer so kamere.« OI še vedno nosijo brazgotine iz leta 1972, ko so Palestinci na igrah v Münchnu vzeli za talce izraelsko ekipo in ubili enajst njenih članov. In če se Brazilija počuti varno, pa bodo na igrah tudi ljudje iz ZDA, evropskih držav, Izraela in drugih držav, ki so vpletene v neposredni spor z džiha-dističnimi skupinami. Šestnajstega novembra, tri dni po zadnjem terorističnem napadu v Parizu, je Maxime Hauchard, francoski rekrut Islamske države, na Twitterju objavil: »Brazilija, ti si naša naslednja tarča.« A neimenovani vir francoske diplomacije je dejal, da je v tem trenutku tveganje za organiziran napad relativno nizko. Tudi brez terorizma pa je Rio lahko nevaren. Velik delež mesta sploh ni dostopen za turiste, ulični kriminal je nekaj običajnega, oblasti pa so v pripravljenosti, če pride do nasilnih političnih demonstracij. (sta) PARIZ/LIZBONA - Nogometaši Parisa St. Germaina in Benfice so si na prvih tekmah osmine finala lige prvakov priigrali prednost pred povratnima obračunoma. Parižani so z 2:1 odpravili Chelsea, Benfica pa z 1:0 Zenit iz Sankt peterburga. Derbi večera je bil v Parizu, kjer je domači PSG gostil londonski Chelsea. V prvem polčasu so bili večinoma boljši gostitelji, ki so tudi povedli. In sicer v 39. minuti, ko je s prostega strela z 20 metrov zadel Zla-tan Ibrahimovic. Ta je postal prvi nogometaš, ki je dosegel vsaj en zadetek v ligi prvakov v vseh zadnjih desetih koledarskih letih. Prekršek je takrat zakrivil John Obi Mikel, od katerega se je za nameček nato pri prostem strelu žoga tudi odbila v mrežo. Toda Nigerijec se je za vse skupaj odkupil še v prvem polčasu, saj je že po izteku 45 minut zadel za 1:1. Po kotu Williana je Diego Costa - ta je pred tem enkrat s strelom z glavo na-mučil Kevina Trappa, ki je žogo pre- Švedski napadalec bosansko-hrvaških korenin Zlatan Ibrahimovic (Paris Saint Germain) in v ozadju Willian (Chelsea) ansa usmeril v prečko - žogo podaljšal v sredino kazenskega prostora. Tam je bil najspretnejši Mikel in z nogo poravnal izid. V drugem polčasu so Parižani pritiskali, vratar Chelseaja Thibaut Courtois se je kar nekajkrat izkazal, v 78. minuti pa so le znova zasluženo povedli, ko je po podaji Angela di Marie z de- Roma - Real Madrid Trener Rome Luciano Spalletti je navijače opogumil z izjavo: »Ne bi se čudil, če bi izločili Real Madrid. Imamo 50 odstotkov možnosti.« Optimist torej, čeprav so v vseh pogledih favoriti Ma-dridčani. Roma je sicer v ligi prvakov že uspel podoben podvig leta 2008. Rea-lov trener Zinedine Zidane (na fotografiji) je previden: »Italijanske ekipe nam tradicionalno povzročajo težave.« Na drevišnji tekmi na rimskem Olim-picu (začetek ob 20.45) pričakujejo okrog 50 tisoč gledalcev. Druga današnja tekma osmine finala lige prvakov bo Gent - Wolsburg. sne strani zadel rezervist Edinson Ca-vani. Kljub še nekaj priložnostim, tudi Chelseajevih, pa je ostalo pri 2:1. Na drugi tekmi sta Benfica in Zenit v prvem polčasu pokazala povprečen nogomet, brez pravih razburjenj. V drugem polčasu je najprej Axel Witsel poskusil z roba kazenskega prostora, a je bil Julio Cesar na mestu, tako kot na drugi strani Juri Lodigin po strelu Ni-colasa Gaitana v 70. minuti. Dve minuti zatem je Benficin Jardel s strelom iz prve le za malo zgrešil cilj. V 90. minuti so gosti po drugem rumenem kartonu ostali brez branilca Domenica Crisci-ta, minuto pozneje pa so se Portugalci veselili zmagovitega zadetka. Njegov avtor je bil Jonas, ki je zadel z močnim strelom z glavo po Gaitanovem prostem strelu. Prihodnji teden, 23. in 24. februarja, bodo še preostale tekme prvega dela osmine finala, in sicer Arsenal - Barcelona, Juventus - Bayern, Dinamo Kijev - Manchester City ter PSV Eindhoven - Atletico Madrid. EVROPSKA LIGA - Osmina finala: Fenerbahče - Lokomotiva 2:0. mladinske oi Na Norveškem zlati kolajni za Emo in Bora LILLEHAMMER - Smučarja skakalca Bor Pavlovčič in Ema Klinec sta poskrbela za čudovito slovensko zlato norveško pravljico. Na drugih zimskih mladinskih olimpijskih igrah sta na manjši skakalni napravi v Lil-lehammerju pometla s konkurenco in prepričljivo slavila na obeh posamičnih preizkušnjah za dvojni slovenski zmagi. Najprej se je po napravi pognala še ne polnoletna skakalka iz Poljanske doline. Vodila že po poskusni in prvi seriji posamične preizkušnje smučarskih skakalk. Po Emi Klinec je zmago na posamični preizkušnji smučarjev skakalcev na manjši napravi na drugih zimskih mladinskih olimpijskih igrah, športnikov starih od 15 do 18 let, slavil tudi Bor Pavlovčič, ki je bil tako kot moštvena kolegica na vrhu po vseh šestih trening skokih v zadnjih dveh dneh. IZPOSOJENI KOMENTAR Nov mejnik Če še tako brskam po spominu, ne najdem da bi kdo v smučarskih skokih ali poletih padel, a vseeno zmagal. Spomin z leti resda peša, nove informacije prekrijejo stare, pa vendarle. To bi bil tako markanten drobec, da bi mi moral ostati zapisan. Zato upam, da ob tem, kar je uspelo Petru Prevcu na norveški letalnici, nisem komu storil krivice. Pa saj je bil, preden so v točkovanje skokov vključili vetrno izravnavo, tak podvig praktično nemogoč. Od tedaj pa je minilo premalo let, da bi kaj takega potonilo v pozabo. V lovu na stalno boljše skoke in polete je slovenski športni junak tako postavil nov mejnik. Ampak njegov padec za zmago je bil le češnja na torti izjemnih uspehov naših smučarskih skakalcev na tokratni norveški turneji. Slovenski orli so slavili na vseh petih tekmah. Doma premagati sijajne Norvežane, ki močno vodijo v pokalu narodov, pa je izjemen dosežek. Še dva naša mojstra poletov sta bila konec minulega tedna vredna občudovanja. Roberta Kranjca so številni že pošiljali v zapeček. V Vi-kersundu pa je deloval kot letalec iz svojih zlatih časov. Ne le zaradi petkove zmage, še bolj zaradi tretje stopničke v soboto, ko je presenetil vse. Kajti v finalu je letel daleč z vetrom v hrbet, ki prej nikoli ni bil njegov zaveznik. Jurij Tepeš pa je bil po grdem padcu na prvi dan poletov naposled heroj. Kljub bolečinam je letel še oba preostala dneva. In to dobro. Vlado Paveo/Večer APrimorski ~ dnevnik Prevc daroval repliko orla Slovenski smučarski skakalci so se vrnili iz norveškega Vikersunda, kjer so zmagali na vseh treh tekmah. Dočakalo jih je prijetno presenečenje, saj je strokovni del reprezentance dobil pomanjšane replike zlatega orla in kolajno, ki ju je osvojil Peter Prevc za zmago na prestižni novoletni turneji. »Nisem bil le jaz tisti, ki sem dobil novoletno turnejo, za mano je stal cel kup ljudi. Za vsakega člana ekipe, tudi tiste, ki so zadaj in v javnosti manj poznani, smo natisnili posebne tridimenzionalne pomanjšane orle in replike medalje, ki so jih pripravili Andrej Žužek in njegovo podjetje,» je presenečenje predstavil Peter Prevc. Fenningerjeva avgusta Medtem ko se je ameriška smučarska zvezdnica Mikaela Shiffrin na bele strmine vrnila že dva meseca po poškodbi kolena, bo okrevanje najboljše avstrijske smučarke Anne Fenninger daljše. Po najnovejših podatkih bo spet na smučeh šele avgusta. Ponovno v reprezentanci Nekdanji vrhunski ukrajinski nogometaš Andrij Ševčenko je postal pomočnik ukrajinskega selektorja Miha-jila Fomenka. Nekdanji dobitnik zlate žoge, ki je zamenjal Aleksandra Zava-rova, je še vedno prvi strelec ukrajinske reprezentance, za katero je v 111 nastopih dosegel 48 golov. Nova odpoved Williamsove Ameriška teniška zvezdnica Serena Williams je odpovedala svoj nastop na turnirju WTA prihodnji teden v katarski Dohi. Številka 1 na jakostni lestvici WTA zaradi gripe ne nastopa niti v turnirju v Dubaju, ki je na sporedu v tem tednu, tako da smo William-sovo zadnjič videli na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu, kjer je v velikem finalu klonila proti Nemki Angelique Kerber. Tržaška Alma že danes Po bolečem nedeljskem porazu proti Materi, bodo košarkarji moštva Alma Agenzia per il lavoro odigrali 22. krog prvenstva že danes ob 20.30. V tržaško športno palačo prihaja Proger Chieti, ki velja za neposrednega tekmeca Tržačanov v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. Sodba zoper Nachbarja Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v tožbi dravograjskega podjetja Mentis proti nekdanjemu slovenskemu košarkarskemu reprezentantu Boštjanu Nachbarju razsodilo v prid Mentisu. Nachbarju je tako naložilo plačilo več kot dveh milijonov evrov terjatev in še pripadajoče obresti. Na sodbo, ki je bila spisana že decembra lani, je možna pritožba. Pravdni postopek traja že več kot osem let, v njem pa je dravograjska družba Mentis računalniški inženiring od Nachbarja zahtevala odškodnino zaradi posla oziroma pogodbe o zastopstvu, ki jo je leta 1997 z direktorjem Mentisa Dušanom Laz-nikom sklenil Nachbarjev oče Vlado Nachbar, saj je bil sin takrat še mladoleten. Po takratnem dogovoru bi moral košarkar Mentisu deset let plačevati del od košarkarskega zaslužka, Nachbar pa naj bi zneske poravnaval le do leta 2002 oziroma do odhoda v ZDA. POKAL ŠPAR - Četrtfinale: Zlato-rog - Union Olimpija 82:81, Polzela - Lastovka 66:52, Helios Suns - Krka 64:71, Šenčur - Tajfun 59:83. Povratne tekme bodo danes. Zaključni turnir bo 19. in 21. februarja v dvorani Tivoli v Ljubljani. 18 Sreda, 17. februarja 2016 ŠPORT / NOGOMET - Meddeželna faza državnega pokala elitne lige Odločno tudi v pokalu Danes v Križu ob 15. uri Vesna - Liapiave - Spremljajte tudi po naši spletni strani Vratar in kapetan Vesne Edvin Carli Za nogometaše kriške Vesne se bo danes v Križu začel najbolj zanimiv del sezone. Prvič v zgodovini bo namreč nogometna ekipa naših društev igrala v meddeželni fazi državnega pokala elitne lige (skupina B). Plavi bodo ob 15. uri na domačem igrišču gostili ekipo Liapiave iz kraja San Polo di Piave. Kraj leži v trikotniku med Coneglianom, Oderzom in Trevisom. Iz Veneta se bo v Križ pripeljalo precej navijačev: napovedan je prihod avtobusa in številnih osebnih avtomobilov. »Upam, da bo precej gledalcev, čeprav vremenske napovedi niso najboljše. Mi bomo igrali odločno na zmago. Pokal nam je pri srcu,« pravi športni vod- ja Vesne Paolo Soavi. Če bo Vesna danes zmagala, bo na drugi odločilni tekmi v go-steh proti Bocnu igrala v sredo, 2. marca. Če bodo plavi danes igrali neodločeno ali izgubili, bodo v Bocen odpotovali že prihodnji teden, v sredo, 24. februarja. »Fantje so motivirani. Škoda, ker bo odsoten poškodovani Toffoli. Ali je poškodba huda, bomo izvedeli v četrtek (jutri), ko bo nogometaš opravil magnetno resonanco. Erik Colja ne bo igral, ker ga danes čaka izpit na fakulteti. Avdic in Dis-nan pa sta diskvalificirana. Kljub temu računamo, da se bodo izkazali ostali,« je še dodal Soavi. Danes bo v Križu sodil sodnik Luca Baldelli (Reggio Emilia). Vesna je zadnji trening pred današnjo preizkušnjo opravila v ponedeljek zvečer. Prvenstveno tekmo proti ekipi ISM iz Gradišča so igrali v soboto (0:0), medtem ko je Liapiave igrala prvenstveno tekmo v nedeljo. Plavi naj bi torej imeli več časa za regeneracijo. Včasih pa je to nepomembno: odločajo drugi faktorji. Predvsem motivacija. Današnjo tekmo Vesna - Liapiave boste od 15. ure dalje lahko spremljali tudi po naši spletni strani www.primorski.eu (tudi na aplikaciji za pametne telefone Primorski mobile), na kateri bomo sproti poročali o dogajanjih na kriškem pra-vokotniku. (jng) NAŠ POGOVOR - Bloudkov nagrajenec Renato Štokelj Ekipno delo, pa tudi družina Ko je Renato Štokelj v ponedeljek zvečer v dvorani Grandis v Brdu pri Kranju predzadnji (kriva je bila črka Š) stopal na oder, da bi dvignil prestižno Bloudkovo priznanje za življenjsko delo (podeli ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije), se mu je v možganih zavrtel film zadnjih petdesetih let. »Nisem pričakoval tako prestižnega priznanja. Najprej sem pomislil, koga so spregledali in kako so pomislili name. Koliko ljudi je pri nas enakovredno zaslužnih ali celo več, in bi lahko prišli v poštev za nagrado. Vsi se na tak ali drugačen način trudimo. Bil sem skoraj v zadregi. Morda pa sem v vseh teh desetletjih, vedno skupaj z drugimi, le nekaj naredil za našo skupnost (smeh). Ko sem dvignil priznanje, sem bil vsekakor počaščen,« je dan po prejetju nagrade v svoji ambulanti (63-letni Štokelj je namreč po poklicu zdravnik) povedal prejemnik Bloudkovega priznanja in dodal: »Ko sem odhajal z odra sem se zavedal, koliko je bilo sploh napora in odrekanj. Pa tudi zadoščenj.« Prav gotovo velik napor je bila ustanovitev Odbora za ohranitev Stadiona 1. maja (oktobra 1994). Tisti je bil eden večjih naporov v dolgi odborniški karieri. Bil je skoncentriran v krajšem obdobju. Angažirano je bilo veliko ljudi, ki so me podpirali in verjeli vame. Brez ekipe pobuda ne bi bila uspešna. Vsak dan smo nekaj ur posvečali Stadionu. Takrat smo organizirali šagre, koncerte, predstavitve v knjigarni in drugo. Vsakič se je kaj zapletlo. Katera pobuda v akciji Rešimo Stadion 1. maja je bila najuspešnejša? Prva šagra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prava uspešnica so bile majice, ki jih je grafično oblikoval Andrej Pisani. Imeli smo izjemno lepo vreme in tri dni je bilo dvorišče polno do zadnjega kotička. Nato smo organizirali še druge dve, tri, ki pa niso bile več tako uspešne. Ko je Dežela pred nekaj meseci namenila Stadionu 1. maja finančna sredstva za najnujnejša opravila, se vam je bržkone odvalil kamen s srca. Absolutno. S tem denarjem bomo delno sanirali objekt. S tem pa se ne smemo usesti in popustiti. Čaka nas še veliko dela. Ker je v nekdanjem »balonu« puščala voda, smo streho dvorane Bojana Pav-letiča že začasno popravili, saj bi drugače nepopravljivo poškodovala parket. V prihodnjih mesecih bomo opravili še druga dela. Toda o tem skrbi nov odbor ŠZ Bor na čelu z Gorazdom Pučnikom, ki je izjemno zagnan. Z njim se pogosto slišiva in se mu zahvalim, ker me še vedno sprašuje za nasvete. Ali imate uradno v ŠZ Bor oziroma v KK Bor še kako funkcijo? Ne. Vedno pa sem zraven in ostajam na razpolago. Če lahko uporabim športni žargonski termin: raje sedim na klopi in naj igrajo drugi. Zakaj se ljudje težko odločajo za od-borniško delo? Posameznik mora biti v prvi vrsti navezan na društvo ali okolje, v katerem deluje. Nato moraš imeti za seboj družino, ki te podpira. Druga varianta je, da si samski kakor je bil Stanko Bloudek (smeh) in nisi nikomur nič dolžen. Drugače je treba vsakič žrtvovati precej časa družini, otrokom. »Na prvi šagri v Prosvetnem domu na Opčinah je bilo polno do zadnjega kotička. Majice, ki jih je grafično oblikoval Andrej Pisani, so bile prava uspešnica.« Pa tudi poklic zdravnika vam ni bil v veliko pomoč, saj morate biti vseskozi na voljo pacientom. Velja. Pri tem poklicu pa je pozitivno, da si lahko sam pletem svoje urnike. Kot družinski zdravnik si to lahko privoščim, saj nimam nočnih dežurstev v bolnici. Čeprav si vedno na robu (v italijanščini »sul filo del rasoio«). Pravijo mi, da sem vedno živčen. Tudi na večerjah z družino ali pa s prijatelji, sem vedno prvi, ki vstane od mize. Vedno imam občutek, da moram še kaj narediti. Negativno vplivam tudi na druge. V vseh teh letih sem se namreč pokvaril. Težko menjam v boljše. »29. junija 1966 sem v Rojanu vstopil na šestico'« Štokelj se izjemno natančno spominja, kako je prišel v stik s košarko in ŠZ Bor, ki so ga ustanovili leta 1959. »V Rojanu (Štokelj je doma iz Laj-narjev op. av.) sem 29. junija (na dan Svetega Petra in Pavla je bil nekoč praznik) 1966. leta srečal Silvana Ambrožiča, ki je bil med drugim Rojančan. Pravkar sem končal tretjo nižjo srednjo šolo. Bil sem star 14 let. Vprašal sem ga, kako bi se približal košarki. Rekel mi je: 'Danes popoldne se mi pridružiš in gremo na Stadion.' In tako sem se mu pridružil in sva se do Svetega Ivana peljala s tramvajem številka šest. Pridružil sem se skupini košarkarjev, ki so začeli trenirati jeseni leta 1965. Od takrat sem najprej igral, nato treniral in ko sem se zaposlil, se Bloudkovo priznanje za življenjsko delo za leto 2015 je Renatu Štoklju podelil olimpionik Miroslav Cerar, ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play slosport.org je začela odborniška pot, ki je svoj višek dosegla s predsednikovanjem.« Za vami je petdeset let košarke: kateri dogodek vam najprej pride na misel? Napredovanje v sezoni leta 1986/87 iz promocijske v D-ligo. Igrali smo dodatno tekmo za napredovanje proti tržaški Stelli Azzurri. Naš trener je bil Walter Va-tovec. Igrali smo tržaški telovadnici Mor-purgo. Pred tem smo premagali Alabardo. Stello Azzurro smo v finalu premagali za tri točke. Lepih dogodkov je bilo še veliko. »Zgodovinska« peterka Košarkarskega kluba Bor? Robert Klobas, Bruno Kneipp, Mauro Simonič, Štefan Samec in Niko Štokelj. Izbral sem košarkarje, ki so zrasli in večji del svoje kariere igrali v našem klubu. Jan Grgič □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 21. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina). AŠD BREG organizira vsakoletni smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 21. februarja. Zbirališče pred občinsko telovadnico v Dolini ob 6.45 in na Proseku, obrtna cona pri bencinskemu servisu Adriaenergy, ob 7.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije in vpisnine 3495196951 (Aleš), 3313801505 (Katja), 3406483572 (Matej), 3382743639 (Tanja), 3484718440 (Martina). ŠZ SOČA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo, 21. februarja 2016 v sovodenjski telovadnici (ob 14.30) turnir v mikro in miniodbojki. SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira od ponedeljka, 22. februarja tečaj samoobrambe v prostorih osnovne šole Salež, dvakrat tedensko, ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.00 ure. Eno brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki Občine Zgonik, prijave pošljite na protocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Za informacije: 3492566134 ali 3473955129. NOGOMET - Deželni mladinci Vesna prejela sedem ... Lumignacco - Vesna 7:0 (5:0) Vesna: Bombardieri, Puric, Pojani, Pietrobelli, Žerjal, Grilanc, Antonie (Busan), Disnan, Sammartini, Vattovaz, Tarable. Trener: Toffoli Na zaostalem srečanju v Lumiganccu so mloadinci Vesne doživeli visok poraz. Domači nogometaši so svojo strelsko razpoloženje uresničili s 100 % izkupičkom v napadu, saj so izkoristili vseh sedem priložnosti, medtem ko so Vesnini napadalci pred nasprotnikovim golom zgrešili najmanj štiri čiste priložnosti za gol. Pokrajinski mladinci ... Sovodnje pa zadele Sovodnje - Montebello Don Bosco 7:1 (7:0) Strelci: Varez 3, J. Visintin 2, Čav-dek 2 (1 iz 11-m). Sovodnje: Ferro, Falcone, Kom-janc, G. Visintin, Perosglia, Wacher (M. Antonini), De Fornasari (Vidoni), Varlez, Čavdek, J. Visintin (Terpin). Pod taktirko Simona Čavd-ka in Jasona Visintina so Sovo-denjci povsem nadigrali tržaške goste, ki so častni gol dosegli v drugem polčasu, ko je že bil izid 7:0. KRAS REPEN - Nogometaš Krasa Francesco Zucca se bo danes v Buttriu preizkusil na treningu deželne selekcije mladin- SILVAN KOMIC Od mesa na v I • • zaru do risanja v - • • v v crt igrišča Ko bi Silvana Komica ne bilo, bi lanski julijski košarkarski turnir 3x3 v organizaciji goriškega športnega združenja Dom zagotovo ne doživel takega uspeha. 46-letni Števerjanec, ki se je pred desetimi leti preselil v Podgoro, je eden izmed najbolj aktivnih odbornikov pri goriškem košarkarskem društvu. »Domu sem se najprej približal, ko sta sin Jacopo in hčerka Camilla obiskovala tečaje osnovne motorike, v odborniške vrste pa sem pristopil na povabilo profesorja Andreja Vremca. Sicer je moj sin Jacopo popolnoma predan košarki, tako da je bil omenjen korak skorajda neizbežen,« razlaga Silvan Komic, ki je po poklicu trgovski posrednik. V prostem času naš sogovornik med drugim poje pri mešanem pevskem zboru Mirka Špacapana iz Podgore, redkokdaj pa zamudi kako košarkarsko tekmo mladinskih ekip Doma v kategorijah U14 in U16, za katere nastopa njegov sin Jacopo. Sploh pa spada Domov odbornik med najbolj aktivne starše, saj večkrat sam poskrbi za prevoz mladine, poleti pa je bila Komiče-va pomoč pri organizaciji košarkarskega turnirja 3x3 neprecenljiva. Silvan je okoli sebe zbral igralce članske ekipe, s katerimi je zarisal črte košarkarskega igrišča na cementni plošči v Pevmi, med potekom dvodnevnega turnirja pa je neprestano skrbel za pripravo mesnih jedi na žaru. Potem ko se je v mladih letih preizkusil v nogometu, odbojki, košarki in namiznem tenisu, sledi Silvan sedaj pretežno košarki. »Sin je z oranžno žogo dobesedno obseden, tako da se počasi tudi jaz navdušujem nad košarko, čeprav ljubim Formulo 1 in motošport na splošno. Sledim tudi hčerki Camilli, ki se je letos odločila, da bo igrala odbojko pri Soči, medtem ko je hčerka Matilda še premlada, da bi se resno ukvarjala s športom,« pojasnjuje Komic, ki se v prostem času rad ukvarja z vrtnarstvom in z oblikovanjem ter rezanjem lesa. Časa pa ni veliko, saj je naš sogovornik večkrat na tribunah Kulturnega doma v Gorici. »Prav je, da sledijo starši športni, predvsem pa vzgojni poti otrok. Večkrat pa se marsikdo preveč vtika v delo trenerjev oz. vzgojiteljev, kar je napačno. Trenerji so namreč pravi strokovnjaki na svojem področju, tako da jim moramo stoodstotno zaupati. Starši pa kar naprej športno navijajmo s tribun,« zaključuje Silvan Komic. (av) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 13. februarja 2016 19 RAI3bis RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Serija: II tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0 23.50 Film: Riddick (akc., '13, i. V. Diesel) RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? RAI4 RAI5 13.55 Wild Africa 14.55 India selvaggia 15.50 Human Planet 16.45 Belle e catti-vissime 17.40 Le lezioni dei maestri 18.10 Novice 18.15 2G.45 Passepartout 18.50 Una città, tre imperi 19.45 Le meraviglie dell'art nouveau 21.15 Strinarte 22.05 Simon Shama e il potere dell'arte 23.05 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 14.00 Film: The Contract (krim., '06, i. M. Freeman) 15.45 Film: 100 metri dal paradiso (kom.) 17.30 Novice 17.35 Film: Barquero (vestern, '70) 19.30 Film: Le braghe del padrone (kom., It., '78) RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 20 anni di Porta a porta 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Sabrina (rom., '54) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Legit-tima difesa (det., Fr., '47) 13.05 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.30 Esami 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Streghe 17.50 Novice 17.55 Rookie Blue 19.25 Atlantis 20.15 Ghost Whisperer 21.10 L'ispettore Coliandro 23.00 L'attacco dei Giganti 23.25 Fargo 23.10 Film: Minority Report (akc., '02, i. T. Cruise) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mat-tino Cinque 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Tutti insieme all'improvviso 0.10 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Serija: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Sherlock Holmes - Gioco di ombre (krim., '11, i. R. Downey Jr., J. Law) _IRS_ 13.30 Film: No problem (kom., It., '08) 15.30 Film: Nestore, l'ultima corsa (dram., '94) 17.30 Film: Li trovero ad ogni costo (dram., '80) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Thirteen Days (dram., '00, i. K. Costner) LA7 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 0.45 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia LA7D 21.15 Film: Una ragazza a Las Vegas (kom., '12, i. R. Hall, B. Willis) 22.55 Mo- vie.Mag 23.25 Film: Millennium - Uomini che odiano le donne (triler) RAI PREMIUM 11.40 Nad.: Un posto al sole 12.35 Serija: Il maresciallo Rocca 13.25 Serija: Nero Wolfe 14.20 0.35 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.40 Novice 17.45 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Violetta 23.40 Mister Premium SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. februarja 2016) Vodoravno: Oskar Kjuder, Pamir, stomatologi, Erato, poraz, Palatin, kad, Tit, Nenad, Nadal, kadeti, Erida, Erik, Ko-korovec, Orinoko, Saj, R. S., E. D., mali-novec, Ararat, talofiti, Romano, vnema, E. N., enoternost, Nana, so, Econ, A. A., Omar; na sliki: Samo Kokorovec. 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Splash -Una sirena a Manhattan (kom., '84, i. T. Hanks) 23.05 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.0019.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Come sposare un milionario (kom., '53) LAEFFE 11.25 14.10, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.20 Chiara Gamberale - Adesso 13.25 Bourdain: Cucine segrete 15.10 Chef Sara in Europa 16.55 Il cercatore dei venti 18.55 Jamie Oliver in Italia 21.05 Serija: Omicidi tra i fiordi 22.50 Film: Ragione e sentimento (dram.) CIELO DMAX 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30 Nudi e crudi 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 21.10 Come e fatto il cibo 22.50 La febbre dell'oro SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Pisave 12.25 Nan.: Vrti-čkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Punčka (dram.) 21.25 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Tannbach, usoda neke vasi SLOVENIJA2 7.0018.50 Risanke in otroške odd. 9.35 10 domačih 10.25 eRTeVe 11.00 17.00 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.35 Vikend paket 15.30 Zakulisje Poprocka 16.05 Dober dan 17.55 Košarka: pokal Spar (m), Tajfun - Šenčur, četrtfinale 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Čas za Manco Košir 21.10 Na utrip srca 22.20 Odd.: Bleščica 22.50 Aritmija 23.20 Aritmični koncert KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Meridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Neukrotljive 21.50 Drobtine... 22.15 City Folk 22.40 Najlepše besede 23.10 Dok.: K2 POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.40 10.45, 12.10 TV prodaja 8.55 Film: Zeus in Roxanne (kom.) 11.15 Dr. Oz 12.4018.00 Moja mama kuha bolje! 13.40 20.00 Nad.: Usodno vino 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 16.4518.55, 23.00 Novice in vreme 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 21.00 Film: Lepotilni salon (kom., '05, i. Q. Latifah) 23.35 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.5514.15 Nan.: Blažen med ženami 8.20 16.35 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.30 17.05 Serija: Komisar Rex 10.3011.40, 13.45 Tv prodaja 10.50 Serija: Nikita 11.55 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.45 Film: Kdo je to dekle? (kom., '87, i. Madonna) 20.30 UEFA Liga prvakov: Roma - Real Madrid 22.50 UEFA Liga prvakov: vrhunci dneva 23.20 Film: Maščevanje (akc., '90, i. S. Seagal) PLANETTV 12.00 Tv prodaja 12.30 23.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 Ellen 15.00 22.10 Serija: Preiskovalci na de- Sreda, 17. februarja Rai storia, ob 21.35 VREDNO OGLEDA Sacro Gra Italija 2013 Režija: Gianfranco Rosi Prvi dokumentarec, ki je pred tremi leti na Beneški Mostri prejel zlatega leva, ni najbolj dopadljiva filmska zgodba. Je pa zanimiva pripoved o življenju ob rimskem GRA, to je kratica za Grande Raccordo Anulare, 68-kilometrskem avtocestnem obroču okrog Rima. Vsakdan na cesti in ob njej piše raznovrstne in nepričakovane zgodbe, ki jih je režiser Gianfranco Rosi zajel v skoraj treh letih snemanja filma, ko se je s kamperjem premikal po tudi zelo nevarni obvoznici. Tako spoznamo plemiča in njegovo hčerko iz Piemonta, ki v majhnem stanovanju ob avtocesti preživljata čas s pogovori o vsem mogočem, botanika, ki se trudi odgnati žuželke z drevesnih nasadov ob cesti, novodobnega princa, ki je svoj grad pretvoril v gostišče, medicinskega delavca, čigar naloga je reševati ponesrečence vseh vrst, in ribiča, ki bi rad sledil tradiciji svojih prednikov. lu - N.C.I.S. 16.00 Nad.: Esperanza 17.00 Serija: Castle 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 21.55 Danes 19.25 23.05 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Hiša debele mame 2 (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Stane Čehovin - Postaje mojega popotovanja; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Partljič: Slišal sem, kako trava raste - spominske črtice, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Commento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classicamente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. 12.15 MasterChef USA 13.00 Novice 13.15 Junior MasterChef USA 14.15 MasterChef Australia 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: 100 gradi sotto zero (zf) DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 12.00 bomo s prof. Marinko Pertot odkrivali naravne in kulturne lepote slovenske Istre. Odkrivali bomo tri posebne tematske poti, najprej t.i. Pot čudovitih razgledov Istre, katere izhodišče so Hrastovlje, zatem pot po razgibanem terenu in neokrnjeni naravi, imenovano Po poti Oslovskega hrbta, za konec pa še kraški svet v vsej njegovi raznolikosti na Zeleni učni poti Smo-kvica. V oddaji Iz domače zakladnice ob 13.20 bodo prišli na račun zamejski narodnozavbavni ansambli in solisti. Na voljo bodo namreč viže, ki so jih napisali in posneli na temo zime. Glasbeni magazin ob 18.00 vsebuje prispevek o cd-ju tria klarinetov družine Ottensamer, ki je sooblikoval spremni spored letošnjega novoletnega koncerta na Dunaju, nadalje poročilo o prejemu častnega priznanja ob Dnevu slovenske kulture, ki ga je Pokrajina Trst podelila Glasbeni matici, v zadnji rubriki pa se bo predstavila mlada slovenska sopranistka Andreja Zidarič, ki je doživela nekaj zelo posebnih poklicnih izkušenj na mednarodnih odrih in s katero se bomo pogovorili o izzivih mladih solopevcev. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sreda, 17. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad Sredozemljem je ciklonsko območje, ki se bo ponoči pomaknilo nad severni Jadran. Nova vremenska fronta bo v drugi polovici dneva začela vplivati na vreme pri nas. Od severovzhoda bo pričel k nam v spodnjih plasteh ozračja pritekati nekoliko hladnejši viiak_A Danes bo oblačno vreme s padavinami. Več dežja bo na vzhodu. V notranjih predelih bo meja sneženja na okoli 400 m, drugod pa okrog 500-700 m. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja,v priobalnem območju sprva zelo močna (v sunkih tudi nad 120 km/h), nato bo dopoldne oslabela. Danes dopoldne bodo padavine postopno ponehale, veter se bo polegel. Sredi dneva in popoldne bo v vzhodnih krajih deloma jasno, drugod bo še oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bodo občasno spet padavine. Na Gorenjskem bo snežilo, drugod po nižinah večinoma deževalo. Jutri bo prevladovalo zmerno oblačno do začasno bolj spremenljivo vreme. Zjutraj bodo možne meglice ali megla v pasovih zlasti v nižinskem pasu. Jutri se bo od zahoda postopno jasnilo, le na vzhodu bo še več oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Kanin - Na Žlebeh . . .225 Piancavallo......"......90 Vogel..................33 Forni di Sopra.........75 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............80 Krvavec...............40 Trbiž .................110 Cerkno................../ Osojščica..............70 Rogla..................40 Mokrine .............145 Zaradi frizure bi ga ubila SAN DIEGO - Američanka iz San Diega je pretekli teden obiskala frizerski salon Mannyja Montera in bila po njegovih besedah uvodoma zelo zadovoljna s tem, kar je ustvaril, čez nekaj ur pa se je vrnila s pištolo in ga skušala ubiti. Na frizerjevo srečo se je pištola zataknila. 29-letna Adrian Blanche Swain je po striženju las plačala redno tarifo 20 dolarjev in frizerju navrgla še 20 dolarjev napitnine, nato pa zadovoljna odšla. Kasneje se je vrnila, frizerju pokazala preveč pobriti del glave in ga vprašala, kaj ji je naredil. Montero je zanikal, da bi bilo to njegovo delo, Swainova pa je že imela v rokah pištolo in trikrat pritisnila na sprožilec. Na Monterovo srečo zaman. »Tisti trenutekje bil na delu bog, saj sem bil prepričan, da bom umrl,« je povedal frizer. Craig ne bo več James Bond ' r postojnska jama - Samica človeške ribice Izlegla že 45 jajčec Za vsakega porabi 20 minut - Izjemno redek pojav snemajo z infrardečo kamero v temi POSTOJNA - Človeška ribica je v akvariju v Postojnski jami v dveh tednih izlegla najmanj 45 jajčec, ki skalo, pod katero jih odlaga, skoraj popolnoma obarvajo v belo. Biologa sta v akvarij namestila infrardečo kamero za snemanje v temi, ki razkriva skrivnosti razmnoževanja človeške ribice. Ribica se prilepi na površino, kamor bo odložila jajčece, po približno 20 minutah popolne negibnosti pa jajčece izleže. Nekaj jajčec kaže tudi znake delitev, kar pomeni, da bi se iz njih lahko izlegle ličinke človeške ribice. Biologa, ki pišeta tudi ribičin dnevnik, sta akvarij osamila, da radovednost obiskovalcev za ribico in njena jajčeca ne bi bila preveč stresna. Obiskovalci ribico že spremljajo v živo na posebnem ekranu v jami, pripravljajo pa tudi spletno stran za spremljanje družine človeške ribice v živo. Gre za zelo redek pojav oz. skorajda čudež narave, saj se je avgusta 2013 prvič zgodilo, da so bili v turistični jami priča iz-leganju jajčec človeške ribice, ki velja za eno najbolj zapletenih in skrivnostnih bitij podzemlja. Takrat je samica izlegla 22 jajčec. Človeška ribica postojnska jama PrimorskiD * facebook m Za varnost medvedov in ljudi LJUBLJANA - O prisotnosti medvedov in drugih večjih živali na cesti voznike v Sloveniji od začetka leta opozarjajo tudi štirje dinamični prometni znaki. Stojijo na dveh problematičnih odsekih magistralne ceste Ljubljana-Kočevje, pri Jasnici in Ortneku, prispevali pa naj bi k povečanju cestno-prometne varnosti. Postavili so jih v sklopu projekta Life Dinalp Bear. Senzorji, ki so nameščeni vzdolž ceste, zaznajo prisotnost vsake večje živali, ki se približuje cestišču. Takoj, ko se sprožijo, vklopijo po dva elektronska prometna znaka Divjad na cesti, ki sta postavljena na obeh straneh problematičnega odseka. Znaka začneta takrat utripati in delujeta še nekaj minut po sprožitvi senzorjev. Medvedi, ki jih povozijo motorna vozila, predstavljajo znaten del umrlih medvedov v Sloveniji. Hkrati pomenijo trki vozil z medvedi in ostalimi večjimi vrstami prostoživečih živali veliko tveganje za voznike in njihove sopotnike. Lani so na najbolj problematičnih odsekih železniških prog Postojna-Pivka (med Postojno in Prestrankom) in Ljubljana-Postojna (med Rakekom in Uncem) postavili zvočna odvračala, ki medveda opozarjajo na prihod vlaka. Gospodarstvo se ohlaja naročila za airbuse stalno rasejo SINGAPUR - Evropski letalski proizvajalec Airbus ocenjuje, da bodo letalski prevozniki po vsem svetu v prihodnjih 20 letih ob rasti letalskega prometa potrebovali 32.600 novih letal. Največji del bo odpadel na azijsko-pa-cifiško regijo. Upoštevajoč naročila za 44 letal, ki so jih prejeli proti koncu decembra, je Airbus lani skupno vknjižil naročila za 1080 letal v kataloški vrednosti 141,6 milijarde dolarjev. Airbus je sicer na letalskem sejmu v Singapurju predstavil svojo novo 20-letno napoved. Ocenil je, da bo azijsko-pacifiška regija v tem obdobju potrebovala 12.800 novih letal v vrednosti okoli 2000 dolarjev. Airbus je letalskim prevoznikom v regiji lani dobavil 282 letal in od tam prejel 421 novih naročil. »Azijsko-pacifiška regija je bila tradicionalno eden od naših najmočnejših trgov,« je pojasnil prvi mož Airbusa Fabrice Bregier. Čeprav se svetovno gospodarstvo ohlaja, Airbus po navedbah vodilnih ni zaznal večjega upada pri povpraševanju po letalih. LOS ANGELES - Igralec Daniel Craig, ki je tik pred koncem snemanja zadnjega filma o Jamesu Bondu Spectre izjavil, da bi si raje razrezal žile na zapestju, kot še enkrat upodobil agenta 007, najverjetneje res ne bo več nastopil v franšizi. Pridružil se bo namreč ekipi ameriške televizijske serije Purity, ki jo bodo snemali več sezon. Craig, kije Bonda upodobil vfilmih Casino Royale, Kvan-tum sočutja, Skyfall in Spectre, bo zaigral v seriji, ki temelji na romanu Jonathana Franzena. Vjavnosti se že pojavljajo nova igralska imena, ki bi lahko prevzela vlogo agenta 007. Med kandidati so Tom Hardy, Damian Lewis, Henry Cavil in Idris Elba. 58. podelitev grammyjev Lamarju največ priznanj, Swiftovi pa najdragocenejše LOS ANGELES - Raper Kendrick Lamar je upravičil naziv favorita in na letošnji 58. podelitvi glasbenih nagrad grammy v Los Angelesu pobral pet pozlačenih gramofonov ameriške Akademije glasbenih umetnosti. Nominiran je bil sicer v 11 kategorijah. Taylot Swift je osvojila tri grammyje, med njimi najdragocenejšega za album leta za studijski izdelek 1989. Lamar je na letošnjih grammyjih osvojil nagrado za najboljši rap album (To Pimp a Butterfly), rap nastop, rap video in rap skladbo. V spomin se bo številnim vtisnil njegov prihod na oder v lisicah, verigah, razmršen in na videz pretepen. Pokazal je tudi zemljevid Afrike in na njem ameriški kraj Compton, znan po policijskem nasilju do temnopoltih. Taylor Swift ima v svoji zbirki nagrad že drugi grammy za album leta. Prvega je osvojila leta 2009 za album Fearless. Istega leta ji je na podelitvi nagrad televizije MTV Kanye West ukradel mikrofon in kasneje trdil, da je s tem zaslovela. Swif-tova je ob prevzemu nagrade dekletom sporočila, naj se osredotočijo na svoje delo in zanemarijo negativce, ki si lastijo zasluge za njihov uspeh. Swiftova je odnesla še grammyja za najboljši pop vokalni album in glasbeni video (Bad Blood). Tri grammyje so osvojili tudi Alabama Shakes, Weeknd je dobil dva, med nagrajenimi pa so bili še Stapleton, Pitbull, DAngelo, Kirk Franklin, Jason Isbell, Tony Bennett in Ed Shee-ran. Nagrado za skladbo leta sta osvojila Mark Ronson in Bruno Mars (Uptown Funk), Justin Bieber pa je osvojil svojega prvega grammyja in sicer za glasbeni posnetek (Where Are U Now). Nagrade so podelili v 83. kategorijah, za najboljšega novega umetnika jo je pobrala Meghan Trainor. Svojega nastopa na letošnjem finalu nogometa Superbowl se je ob podeljevanju nagrad spomnila Beyonce. Njen nastop je razburil bele Američane, ki menijo, da je pretiravala s črno militantnostjo in prikazovanjem zgodovine nasilja proti temnopoltim v ZDA. Slavnostna podelitev je minila v znamenju številnih nastopov, tudi spominskih. V čast pokojnemu Davidu Bowieju je deset njegovih uspešnic, napravljena v pevčev slog, predstavila Lady Gaga, legende bluesa B.B. Kinga pa so se spomnili Chris Stapleton, Gary Clark. Jr in Bonnie Raitt. Nastopili so tudi Carrie Underwood in Sam Hunt ter Ellie Goulding in Andra Day. Skupina Hollywood Vampires, v kateri so Johnny Deep, Alice Cooper in Joe Perry, je z nastopom počastila člana skupine Mo-torhead Lemmyja Kilmistera, Stevie Wonder je zapel skupaj s Pentatonixom, člani nekdanje skupine The Eagles in Jackson Browne pa so peli za pokojnega Glenna Freyja.