FRANCE PLANINA KMETIJE POD PASJO RAVNJO Ce kreneš z avtobusne postaje med Cvelfarjevo in Premetovčevo gostilno v Logu čez Soro, se ti takoj nad žago odpre vhod v tesno grapo, ki po njej brzi in šumi potok Sopot, po poljansko imenovan Sovpat. Njegov strmec izkorišča ložanska kovačija Matevža Krnielja za kovanje sekir in drugega orodja. Za kovačijo se začenja samota brez hiš. lvolo\oznti pot je napeta, po strmih bregovih visijo gozdovi in košenine. Sopot neutrudno preskakuje skalne prago\e in se pretaka po tolmunih. .Sesta\a tal se pisano menja, grapa ti kljub majhni dolžini približno 2,6 km pokaže \rsto starih kamnin, ki so značilne za celotno Loško jiogorje: v dolnjem delu je zajedena v werfenske peščenjake, nato v zgornjepermske apnence, grodcnske peščenjake in kar bonske skrilavce. Različna odpornost kamnin je vzrok različnemu strmcu potoka. Na treh krajih pada Sopot raz skale v slapovih, ki jih domačini imenujejo Žehte. Najvišji je Velika želita. V skalni strugi nad njo dolbe voda kotlice ali drasle. Skladovnice drv, kopišče in zaklonišče za oglarja razodevajo gospodarski pomen grape. CXb pritoku stranske grape, kjer je dno nekoliko razširjeno in je na polici nad potokom malo več prostora, stoji Grapovčeva domačija, ki spada pod Valtrski vrh. Cerkev z nekaj stavbami stoji na slemenu vzhodno od grape. Malo dalje sameva zidovje že dolgo opuščenega [dolinskega mlina. Kolovozi drže v hrib do samotnih kmetij. Na košeninah v sklepnem jarku se stiska Mačkova domačija, ki ima tablico: Bukov vrh 51. Cez visoki rob pogleduje nanjo kozolec, tam gori so tudi njivice. Pot se zagrize v breg, bližnjica se vzpenja skozi jelkov gozd in se izteka im polico, kjer stoji pod strminami Pasje ravni Golarjeva kmetija, Bukov vrh 30, s popolnoma novo liišo sredi poše\ntih njiv in trav nikov, oibdanih z vseh strani z gozdovi. Tesnoba grape je ostala spodaj, nebo in svetloba se širita, pot pa postaja strmejša in te kmalu privede skozi pas gozda na strme senožeti soseda Kuzovca. Domačija na Kuzovem stoji tik pod prevalom, kjer se v višini 858 m pot prevesi na črnovrSko stran. Gospo dinja ti pokaže kraj v sadovnjaku, kjer je nekoč stala koča vojaških be gunov in rokovnjačev, ki jih je Tavčar opisal v povesti Kuzovci. Od kapelice na prevalu je že lep razgled. Izmed Blegoša in Koprivnika gleda konica Triglava, izza Mladega vrha pa pozdravlja Ratitovec. Tik nad dolino stoji GaLrška gora, ob Lubniku se odpira pogled na Sorsko polje in Kamniške Alpe. Cez preval je med Pa.sjo ravnijo in Polhovccm najbližji, a ne najlažji dostop na polhograjsko stran. Nedaleč od prevala je že izdelana cesta na Črni vrh. ki čepi na stožčastem vrhu prav nasproti. Od tam se spušča v Polhov Gradec. Po slemenih se belijo kmetije, ki spadajo že v ljubljanski okraj. V ozadju se vrstijo kraške planote. Od kapelice gre pot po dolomit- 171 skem svetu na južno stran Pasje ravni in se sprva nad senožetmi, potem skozi gozdove po polurni hoji vzpne na njen vrh. Zanimiva pot, ki si jo prehodil iz doline prej ko v dveh urah, in obsežen razgled s prostranega vrha ti vzbudita začudenje, da je Pasja ravan tako malo znana in obiskana. V Planinskem vestniku jo na kratko omenja Ma rijan Lipovšek (PV 1955, št. 4) in pravi o njej: »Na pogled je pusta in malo dolgočasna. Le če ima radovedni popotnik po sebno srečo, se mu razodene v svoji trpki lepoti in ga ne- l)ozabno priklene nase.« Po kojni J. C. Oblak jo je pa gledal od Kuzovca, ko je kolo potiskal iz Polhovega Gradca čez Črni vrh na \ isoko. V opisu te poti (PV 1958, št. 9) piše: »Popncš se na sedelce s kapelico pod Pasjim ro\anoni (kako nerodno je uporabil ime!), pod široko nazobčano pahljačo, drapirano od samega ljubega gozda. Preko samot nih kmetij, pogreznjenih v gozd in zelenje, lepših in več jih ko drugje marsikaka gra ščina, se ti tja čez Kovaški (pravilno Kovski!) vrh mlpre pogled v Poljansko dolino.« Pasja ravan je visoka 1030 m in je torej za 6 m višja od Lubnika. Poljanci izgovar jajo ime Pasja rovan. Od kod ima takšno ime, se ne ve. Slišal sem, da izvira od tega, r «rTpa^^^^^^^^^^^^^^^^^^i^^^^ l^er so po vrhu pasli, a po •''. ^^^^^^^^^m^H^^^^^H^^B '^"^ ^^^ ^^ nuH'ala imenovati ' •^^^^^^^•Hra^^K »pašna«. Geografi jo opienjajo llllk()^ Mil. ii i>in 1 r. Pianiiu.) kot najvišji vrh Polhograj- skega hribovja, vendar je kot tak mnogo bolj znan 9 ni nižji Tošc, ki se \zdiguje sredi :?D()lomitov<'. Ce vzamemo za meje hribovja doline, je Pasja ravan res v Polhograjskem hribovju, v resnici pa tvori razvodje med Poljanščico in Gradaščico, pomaknjena je tik luid Poljansko dolino in so njeno obsežno ozemlje naselili z loške strani, pa tudi po svoji naravi ima toliko podobnosti z osrednjimi vrhovi Loškega pogorja, da jo z isto pravico lahko štejemo k Loškemu kakor k Polhograjskemu hribovju. Profesor Melik pravi v Po savski Sloveniji (str. 101). da »se obmejitev Škofjeloškega hribovja ujema z obsegom porečja obeh Sor«. po čemer bi Pasja ravan delno spadala k Lo škemu pogorju. Pri opisu Polhograjskega hribovja (str. 234) pa Pasjo ravan 172 omenja kot »najvi.šjo goro v vsem hribovju med Ljiibljansko kotlino in Poljansko Soro.« Po razpravi profesorja Ilešiča Škofjeloško hribovje (Cico- graski vestnik 1958, str. 48—98), kjer je ozemlje Loškega pogorja razdeljeno v štiri geološko-tektonske pasove, spada Pasja ravan v škofjeloško-polho- grajski pas, ki so mu glavna značilnost obsežni kompleksi karbonskih ])lasti, nad katerimi je nekdanja triadna odeja ohranjena le na nekaterih tnesiih. Pasja ravan je zgrajena iz dolomita, ki pripada spodujetriadnemvi oddelku školjkovitega apnenca, kakršen sesta\lja tudi Lubnik. Stari in Mladi \ r!i. dalje iz mlajšega kasijanskega dolomita, njeno vznožje pa tvorijo same starejše kamnine, predvsem karbonski glinasti skrilavci. Vrh je široko za obljena ravnota. nagnjena proti jugozahodu. Pred vojno je tik pod \ rliom stala Kraljeva ali Nacetova domačija, a so jo Nemci požgali 28. decend^ra 19-11 po borbah s Cankarjevim bataljonom nad Bukovim vrhom. Dobro je še vidno zidovje, že obraslo z grmovjem, ob njem precej obsežen raven prostor, kjer je bila njiva, okrog vrha pa senožcti. ki vanje sili leščevjc z bolj nagnjenih obkrajkov. Razmeroma obsežna ravnota govori za to. da je tu del nivoja, ki so ga v davnini izravnale tekoče vode, to je takrat, ko še niso zajedle v globino sedanjih dolin in grap. Ilešič pravi, da je Pasjo ravan smatrati za ostanek niiocenske pokrajine (izpred približno 15 milijonov let), ki se je v razvodnili slemenih odlegnila pontskemn ura\ lla^ aiiju dolgo pred ledeno dobo. Vse od tistega časa so \ode zarezavale v plasti svoje struge in jih razširjale. Od nekdanjih dolinskih tal so v pobočjih Pasje ravni ostale terase ali police, ki tvorijo bolj položne bregove, zaobljena slemena in po mole, na kakršnih n. pr. stojita osrednja dela Valtrskega in Bukovega vrha. Najnižje terase pri dnu doline so nastale v ledeni dobi. Vsa ta položnejša zemljišča v raznih višinah je našel srednjeveški doseljenec, da je na njih izkrčil gozd, ki je do tedaj pokrival vse hribovje, in jih s truda iK)lnim delom spremenil v obdelovalni svet. Tz zgodovinskih proučevanj dr. Pavleta Blaznika VCTHO. da so ta zem ljišča kultivirali koroški Slovenci, ki so se tod naselili na pobudo freisinške gosposke v času od 12. stoletja do leta 1318. Imeli so svojo žnpanijo in uživali kot podložniki mnogo olajšav, n. pr. da so bili oproščeni nekaterih dajatev in so že v 13. stoletju smeli svobodno odtujevati posestva, medtem ko so drugi podložniki dobili to pravico šele ])roti koncu (5. stoletja. Začetek kmetij pod Pasjo ravnijo sega torej približno 800 let nazaj v srednji vek. Na njih se je zvrstila že lepa vrsta rodov. Nekatere so se povečavale, druge zmanjševale ali prehajale v roke novih rodbin. Tu in tam so mladi ali na novo doseljeni ljudje tudi kasneje spreminjali gozdove v rovte in se lam naselili. Tako je v času od leta 1500 dalje nastalo med kmetijami tudi nekaj kajž. Po podatkih o šte\ ilu prebivalstva iz leta 1817 je v koroški žnininiji živelo v posamezni domačiji — gruntu in kajži — pov]irečno po 8 Ijndi in so bila zemljišča tod precej obljudena, Domačije pod Pasjo ravnijo na poljanski strani, ki spadajo |)od loško občino, so sedaj upravno štete v tri vasi: Valtrski. Kovski in Bukov \ rli. Nameščene so v višinah približno od 680 do 900m in izkoriščajo zelo raz lična zemljišča, ki so jim osnova skrilasta. peščenjakasta. apnenčasta ali dolomitska tla. Valtrski vrh zavzema sleme iz permskega peščenjaka in njegovo skrilasto okolico vzhodno od Sopoti; cerkvica sv. Filipa in Jakoba stoji v višini 68? m. Kovski vrh je razmeščen po terasah Nvcrfenskih jiešče- njakov nasproti sv. Volbenka: najviše stoji Kožuhova knu-tija v višini 173 730 m. Domačije Bukovega vrha so pa raztresene po zelo različnih zemljiščih na osojni strani Pasje ravni od Kuzovčevega prevala nad Sopotjo do slemen nad Hotoveljščico; cerkev sv. Sobote je postavljena na stožčasti pomol v višini 832 m. Poglejmo nekaj primerov, kakšno je danes gospodaisko stanje hribov skih kmetij pod Pasjo ravnijo! Vzemimo n. pr. kmetijo na Kuzovem, Bukov vrh št. 26. Posest je srednjevelika in brez gozda. Obsega 14 ha 37 a zemlje, od česar je skoraj 40 ^r njiv. dobrih 10% travnikov, skoraj 3 % sadovnjaka in dobrih 4h '', pašnikov. Dom stoji tik pod prevalom 858 m. Zemljišče je III initžmirii^^ - Doiiiučijii iiii Kiizovem. (Foto I"r. IMiiiiina) na meji med dolomitom in skrilavcem, njive so na dokaj položnem svetu ob prevalu, senožeti in pašniki pa po strmih bregovih nad grapo. Do sosedov na vzhodni in južni strani od prevala je odprt svet, od Golarja niže proti Sopoti omejuje kmetijo pas gozda, nad domom se pa začenja prostran gozd, ki pokriva dolomitske bregove Pasje ravni. Prst je dobra, dosti apnena. Leta 1926 se je utrgal oblak in zemlja je ponekod zdrsela v usadih s strmih bregov. Pozimi pogosto piha severni veter: pred leti je jjodrl kozolec, poleti povzroča, da žito poleže. Kjnetijo vodi nad 50 let stara vdova; primožila se je s črnovrške strani. Posestvo je kupil njen tast, tudi s Črnega vrha, od prejšnjega lastnika, ki se je vrnil iz Amerike in se preselil na boljše, na Dolenjsko. \ družini so štirje otroci. Najstarejši je pri vojakih in se je tam luiučil šofiranja ter se namerava po odsluženju zaposliti kot šofer. Drugi sin se je izučil za kovača in dela v Litostroju. Starejša hči dela na domii, mlajša še obiskuje šolo v Črnem vrhu. Pri njih živita še 82-letna tašča in njena sestra, starostna iipokojenka. Polna delovna moč sta torej dve ženski, mati in hči. Na vsako odpade za delo 7 ha 19 a zemljišča, od tega po 3 ha 80 a obdelovalne zemlje. Glavni dohodek daje živinoreja. Podijo po 9 govedi 174 sivorjave pasme, konja, do 7 svinj in kure. 0% c nimajo več. Mleka ne od dajajo, ker je predaleč, pač pa maslo in jajca. Prašičke prodajo dvakrat na leto. Polje rodi le za doni. Največ imajo ovsa: jjorabijo ga za konja. j)rašiče in kure. Glavni pridelek sta krompir in pšenica. Pridelek pšenice je zelo odvisen od tega. kako dolgo spomladi leži sneg. Po vojni so še jedli ovsen kruli, zdaj pečejo enotnega pšeničnega, na teden pet do šest liiel)o\. Za živino in krompir imajo sklenjeno kooperacijo z zadrugo v Črnem vrhu. Pridelajo tudi nekaj prosa za kašo. Koruza in ajda kot strniščni posevek tu ne uspevata. Lan so zadnjikrat sejali pred petimi leti. Na kolovrat zdaj i Doliiit-e\a kinclijjj \ Bitkdvfiii \rlni. onstran jTrapc Valtr^ki \rli. iVnUi I'r. iM.iiiiiia) predejo volno. Za krmo pridelujejo repo, peso in črno deteljo, ne pa lucerne. Delo si olajšujejo z okopalnikom za krompir, mlatijo z mlatilnico čriiovrške zadruge, zadruga jim tudi sežaga drva. skopo režejo na gepelj. nameravajo pa nabaviti motor. Za deteljo gnoje z umetnimi gnojili. Koloradskega hrošča obirajo na roko in ne škropijo. V sadovnjaku imajo jablane, tepke in hruške kongresnice. Lepo raste celo jonatan. Doibro uspevajo češnje, tudi cepljene. Sadje sušijo in stiskajo za mošt. zn žganje porabljajo le pobiravščino. Zadnji čas so se lotili izdela\c piva za domačo pijačo pri poletnem delu. Za orehe je v tej legi prehladno in prevetrovno. Kostanja naberejo po več mernikov. Ce je čas, ženske klekljajo. Čipke prodajo v zadrugo v Črnem vrhu. od katere dobijo sukanec brezplačno, vzorce pa kupijo. Ce klekljajo ves dan. zaslužijo "^00 do 500 diiuirjev. Tašča prede volno. Fantje so za zaslužek delali v gozdu, dokler so bili doma. Kakor po vseh hišah v Loškem pogorju, imajo tudi na Kuzovem štedilnik in radio. Sin iz Litostroja ima motorno kolo. Vožnjo mu omogoča cesta proti Črnemu vrhu in Polhovemu Gradcu, ki se začenja nedaleč od prevala. Višek pridelkov oddajajo v zadrugo v Črnem ^ rliu. Lam imajo ludi trgo^ino in osemletno šolo. Pred leti. ko je prišla k 175 med živino bolezen, niso imeli ničesar prodati. Redni stroški so za obleko, obutev, električni tok. zavarovanje proti požaru, socialno zavarovanje za bolezen (na polovico), za takso za konja in voz, zemljarino, hišnino in davek na kmetijski dohodek. Ko jim je toča pobila ves oves, niso dobili nobene pomoči in tudi niso bili zavarovani. Zemljiška posest se tu ne drobi. Ob možitvah nabavijo mladim sobno opravo in dajo kravo, ne pa denar. Starim zapišejo užitek na sodišču in še posebni priboljšek. Podobne so razmere tudi po drugih kmetijah. Pri Dolincu. Bukov vrh št. 33, je posestvo znatno večje in meri 48 ha. Od tega je 58% gozda. 17% Skol)l..>., ,,i „j.. \\ II. (I . travnikov in 14 ^^ pašniko\, njiv nad 7% in sado\njaka 5'^f. Prostorni dom stoji v višini 750 m v zaselku s sosednjo Rnparje\o kmetijo. Bnko\ vvh št. 34. Udobno opremljena iiiša i^riča o znatni civilizaciji kmetije. Zemljišče imata obe kmeliji v celkili. Njive imajo dobro zemljo .skrlavko« na vver- fenskih skrilavcih, senožeti in jiašniki pa se razprostirajo po strmih dolo mitskih bregch nad domačijo. Svet je valovit, dolinast in ima zato ime V dolinah. Najpogostejši veter je jugozabodnik, imenovan podsončnik. Veter pobira roso. zato je tu luanjkrat slana kakor i)ri K(vžnhu v Kovskem vrhu na sosednjem, za malenkost nižjem, a mnogo bolj izpostavljenem brdu. kjer je polje bliže dolinski megli. Družina pri Dolincu šieje gospodarja, starega nad 40 let. mlajšo, šolano gospodinjo, mater in za delo nesposobno teto. štiri otroke pod 9 let in služkinjo. Za delo so torej štirje — en moški in iri ženske. Na vsakega od i\jih ])ride nad IJiia zemljišča, od tega 3 ha 29 a olT. ([-'oto Fr. Pluiiiliii) opuščali nekatere kmetije, kakor nam povedo stare listine in navedbe pustot«. Toda to so bili le posamezni primeri in so pustote potem prevzeli sosedje ali kajžarji. Danes pa mnogim kmetijam v hribih grozi konec, če ne bomo zaustavili številčnega zmanjševanja prebivalstva, zlasti bega z dežele. Ne upoštevajmo samo gospodarske račuiiiice, samo rentabilnosti posestva, saj bi bile s propadom kmetij prizadete tudi druge vrednote. Misliti je treba n. pr. na pisanost in lepoto, ki jo dajejo kmetije pokrajini, in na rezervoar odpornosti in zdravja, ki ga predstavljajo hribovski ljudje. Upoštevanja \ reden je tudi strateški pomen hribovskih kmetij, kakor nam pričajo spomini iz partizanskih časo\. Pri izvajanju novega zakona o gozdovih bo treba hribovske kmetije individualno presojati in preudarno ukrepati, da jim ne s})odrežemo življenjskih korenin. Kadar jih zadenejo elementarne nesreče, jim je treba obnovo olajšati. Zlasti pa bo potrebno načrtno poklicno usmer janje mladine in premišljena gospodarska politika, da ne bo sedanji čas iiničnl kulture pokrajine, ki so jo ustvarila dav^la stoletja. 179 Zusammenfassung DIE BAUERNHOFE UNTER DER PASJA RAVAN Die Pasja ravan (1050 m) isl der liochste Gipfel des Berglandes von PoUiov Gradec. Sie erhebt sich iiber dem Tal der Poljanska Sora und bildet die Vasser- scheide z\visclieu diescm FluB uud der Gradaščica. Ilir gerundeter Gipfel ist eiu Rest der vorpontischeu Landschaft. Ziiin Poljauatal fallt die Pasja ravan iu Tcrrasseii und Vorspriingeu ab, auf deneu die Einzelhofe des Bukov vrh, des kovski vrli und des Valterski vrh liegen. die schon im Mittelalter besiedelt worden sind. Der Boden ist verschiedenartig. je nachdcm ilin Schiefer, Saiidsteine, Kalke oder Do lomite bildcn. Viehzucht und Holz\virtscliaft sind die Haupterwerbszwcige. Nach ciner Darstellung der wirtschaftlicheu Verhaltnisse einiger eruahnten Bauernhofe gibt der Verfasser eineu Uberblick iiber die GriiBe der Hofe, die Kate- goricn der Grundstiicke, die Ein\vohnerzah]cn uud die Zalilen der verfiigbaren Arbeitskrafte. Die Gesamtbevolkeruug ist im Zeitraum zwischen den Volkszahlungeii der Jahre 1869 und 1961 etwa um die Hiilfte zuriickgegangen. In der jiingsten Zeit ist eine starke Abwanderung der jungeu Leute aus den Berghofen ins Tal und in die Stadte im Gange. Wcgen Mangeis an Arbeitskraften ist der Bestand manch eines Hofes bedroht. So arbeiten z. B. auf einem dieser Hofe, der 45 ha umfaBt, bloB noch zwei Menschen. Auf einen arbeitsfahigen Einwoliner entfallen je 5 bis 9 ha bebaubaren Bodens, uud dies bei nur unbedeutender Mechanisierung. Bei der Erorterung der Existenzfrage der Berghofe darf man nicht nur ilire Ertraglichkeit in Rechnung stellen. vielmehr solite man auch die Schonheit der verschiedenartig bebauten Landschaft, die Widerstandskraft des Bergmenschen als einer Gesundheits- auelle fiir das Land und die strategische Wichtigkeit der Einzelhofe in so eincni Kriege beriicksichtigen, wie es der letzte vvar. Eine uiusichtige Wirtschafts- und beruflich richtunggebende Politik ist in diesem Gebiet ein Gebot der Zeit. 180