Dopisi in novice. — Okrajno učiteljsJco eborovanje za Logaski šolshi okraj je bilo 11. in 12. septembra v Idriji (gl. Uč. tov. 1. 17. str. 270). K zboru je prišlo 21 učiteljev in učiteljic iz okraja, zborovalo se je v mestni kazini. Predsednik, c. k. okr. šolski nadzornik g. Stegnar pozdravlja zbrane, ter jim priporoča, da naj si prizadevajo, izpeljati to, kar se sklepa, tudi dejansko. V svojega namestovalca izvoli g. Jakoba Ingliča, ravnatelja v Idriji in po njegovem nasvetu se volita per acclamationem v zapisnikarja g. g.: Karol Bernard iz Begunj in Valentin Žvagen iz Cerknice. I. točka d. r. Opazke c. k. okraj. nadzornika. G. nadz. izreka, da je sploh zadovoljen z ljudskimi šolami, nadeja se pa, da bodo šole napredovale. Delovanje učiteljevo naj teži na dvojno mer; a) na zunanje, b) na notranje pri šolstvu. Zunanje delovanje obsega varstvo in snažnost šolskega imetja, potem uradne p i s a r ij e, notranje pa disciplino in nauk. Pove pa tudi, kako se po njegovih mislih to in uno doseže, da postane šola tako uredjena, kakor si jo želi imeti vsak vešč učitelj. Ker je to po nekaterih šolah že vravnano, nagovori g. nadz. zbrane, naj mu razodenejo svoje misli o vradnih spisih. Oglasita se g. g.: J. B e n e d e k in J. Poženel. Pervi poroča o desetero uradnih knjig, kaj naj obsegajo, iu kako naj se vredujejo enako po vsem Kranjskem, ali vsaj po šolah v Logaškeoi okraju? Nasveti so ti-le: I. Pri vsaki kroniki naj bi bil navod, kaj naj se vanjo vpisuje, ali pisau, ali tiskau. (Sprejme se enoglasno.) II. Ker je šolski denar odpravljen, naj rubrika o tem v matriki vprihodnje odpade. (Sprejeto.) III. Šolski zapisniki in naznanila naj bi obsegali 5 dob in 5kratno klasifikacijo, da bi se koncem leta glavni red ložeje določil. (Ke sprejrae se.) Zbor pravi: Znak na koncu leta določi za boljši ali slabši red. — G. nadzornik pravi, da je bolje, ako učitelji strogo in ostro učence razredujejo; dalje prigovarja učjteljem, naj razdeljujejo po žtirikrat šolska oznanila ne glede na podpise starišev, njihove nevednosti ali presoje. IV. Za priročni katalog se nasvetujejo tudi spremembe, kar se tiče obsega in oblike. Ker pa postava ne veleva, kako ima sestavljen biti tak zapisnik, lahko se učitelji s tiskarjera porazume zastran načerta in oblike. V. Za »Tednik« nasvetuje g. J. Poženel obrazec, kakoršni rabijo na Goriškem in ga zboru predlaga. Nekaterim ni bil všeč, tedaj priporoča Ž., naj bi se nekateri posluževali sedanjega, drugi pa Goriškega in prihodnjemu zboru poročevali. V to se izvolita Benedek in Poženel. VI. Knjiga o izpustu, dobro osnovana in postavno določena, popolnoma zadostuje. VII. G. Benedek govori dalje. Zapisnik šolskih knjig za revne učence naj si učitelji narede po načertu, kakoršni g. nadzornik predlaga. Vsaka šola naj podarjene knjige, kar moč, varuje, da jih iraa s časom za vse revne učence. Ob koncu leta se izposojene knjige vračajo, v inventar zapišejo, slabeje naj se ali zaveržejo ali med mladino razdele. (Sprejeto spisujojo.) VIII. V »Inventaru«, ki ga sedaj pišejo nekateri brez razverstitve inventarnih reči v oddelke, naj se razločuje: 1. Šolska priprava in pohišje. 2. Učila: računalna, bralna, prirodoznanska, zemljepisna i. t. d. 3. Uradne stvari. (Sprejeto.) IX. Zapisnik knjig, razposojenih iz krajne šolske bukvarnice naj ima namesto obilo nepotrebnih predalov, katere dotični »red« našteva, le 4 rubrike, a) dan izposojevanja; b) izposojevalca; c) knjižnično številko in d) opombe. Ad b. Dostavljati vsakemu imenu izposojevalca: kje stannje? i. t. d. ni treba, vsak učitelj pozna svoje učence i. t. d., le ko bi nagla ali neprevidena smert učitelja zadela, bi bilo koristno, ako je vse na tanko zapisano. (Ne sprejme se, tedaj ima ostati pri zapisovanji, kakor postava določuje.) ad c. Knjiga ki se je razposodila, zaznamova se s številko, ki se vjema z bukvarničnim katalogom, tedaj ni treba druzega zaznamovanja. Ad d. V opombo se zapisuje, kar se ne vjema s splošnim redom, na pr. poškodovanje. X. Vpisovalnik (Exliibitenprotokoll) mora biti sestavljen v slovenskem in nemškem jeziku, ker šole dobivajo dopisov v obeh jezikih, tak vpisovalnik imajo že vsi učitelji, tedaj o tem ni bilo razgovora. 2. točka d. r. »Domače naloge.« 0 tej točki govore g. g.: Božič, Benedek in Žvagen. G. Božič od domačih nalog v selskih šolah ne prieakuje veliko prida za šolo, ker so nekaj nemogoče, starišem in potem otrokom primanjkuje dobre volje, pa tudi drugih reči, na pr. denarjev, da bi kupovali pisalnega orodja, a tudi otrokom tu in tam primanjkuje časa, konečno povzame svojo razpravo v ta izrek, da naj se učitelji v zadevi nalog ravnajo po okoliščinah, katere so po krajih različne. Kjer se z nalogami kaj doseže, tam naj bodo navadno, a učitelj naj ne daje nalog prepogosto, ali pretežkih in predolgih. G. Žvagen je zato, da otroci naloge doma zdelujejo in sicer zato, ker otroci izdelovaje naloge ponavljajo to, kar so s e v š o 1 i u č i 1 i, in iz nalog učitelj bolje spozna, ali so učenci r a z u m e 1 i njegov nauk? Kedar pa se otrokom domače naloge dajejo, naj učitelj gleda: a) da vsi otroci naloge izdelane prineso, in da se zanikerneži kaznujejo, b) da jih sami izdelujejo, c) da take naloge prineso, kakoršne so jim bile naložene, ker s tem se vadijo reda. Učitelj naj potem nalog-e pregleda in vversti, sicer so naloge malo vredne. Sicer se pa govornik strinja z g. Božičem. Kedaj naj se dajejo otrokom naloge? Tukaj nasvetuje g. Ž. naj otroci po zimi dobivajo naloge čez četertek in nedel.jo, po leti pa samo čez nedeljo in čez praznike, a večkrat ne, ker stariši otroke doma rabijo za lahka dela. Domače naloge naj izdeljujejo otroci posebno v nižjih razredih na tablice. Kako obuditi otrokom veselje do izdolovanja nalog, to poročevalec razpravlja z ozirom na svoje skušnje tako-le: Vsakih 14 dni spisujejo otroci nalogo v šoli, katero učitelj potem doma pregleda, ter popravi do prihodnje šolske naloge. Tu se naloge razdele, a učencem se pove, da so vverstene tako, kakor so dobro ali slabo izdelane. Tako se zbuja pri učencih veselje do dela, in nekateri celo poprašujejo, bodo le imeli kaj nalog? G. govornik stavi konečno naslednje resolucije: a) Otrokom naj se dajejo naloge za izdelovanje doma in v šoli; b) po zimi vsak teden dvakrat čez proste dneve, po letu samo čez nedelje in praznike; c) domače naloge naj otroci nižjih razredov izključljivo le na tablice spisujejo. — Potem se vname dcbata o teh sporočilih. G. Poženel se sldicuje na ministerski nkaz 19. julija 1875 štev. 2868, ter pravi, učence ne gre obkladati z nalogami, med dopoldansko in popoldansko se naloge tako ne morejo dajati in je tudi po oinenjeni postavi prepovedano. Sicer se strinja z g. Žvagnom. G. Vovk povdarja tudi važnost pregledovanja domačih nalog, ter se strinja z g. Ž. Iste misli je tudi g. Ž e r o v n i k, ter še pravi, naj se naloge na papir spisujejo, in učitelj mora skerbeti zanj. — Pri glasovanji se učitelji izreko zato, danaj se naloge dajejo učencem kakor je nasvetoval g. Žvagen, sicer so pa te misli, naj se prepušča učiteljem ali se imajo naloge spisovati na papir ali na tablice in tu se ima ravnati po okoliščinah. 3. točka d. r. V rešitev vprašanja o disciplini v šoli in zunaj šole podaja najpred šolski nadzornik svoje opazke, potem Poženel in Božič obširneje sporočata o tej stvari. Nadzornik priporoča zborujočim učiteljem glede discipline bolj strogi red pred in med šolo ter po končanem nauku. Pred š o 1 o naj učitelj dohajoče otroke nadzoruje, ker se tu premnoge nerednosU gode. Tudi ima mnogo za nauk pripraviti: šolsko orodje po šoli razdeliti, naloge pobirati ali pregledovati; dalje ima otroke preiskavati, so li snažni, počesani, umiti, ali spodobno stopajo v šolo, ter se podajajo mirno na svoje mesto; ali so pripravljajo na nauk? Pred naukom obravnava učitelj prestopke, ter graja slabo obnašanje, hvali vljudnost, ki jo je tu ali tam našel. Sploh ima učitelj ki svojo deco ljubi, pred šolo toliko posla, da mu je četert ure premalo za vredevanje. Prijazni pogovori z otroci odstranijo šundranje in druge neobtesanosti. Med šolo naj učitelj pred vsem z mikavnem naukom skuša doseči vsestransko delavnost in pozornost učencev. Njegovo oko in uho naj bode povsodi in pri vseh. Nobena nerednost naj ne prezira. Ako ukazuje, naj gleda da se ukaz spolnuje. Ukaz brez pokorščine je grom brez dežja. — Če podučuje oddelke, naj skerbi, da je vsem odmerjena primerna naloga. Učitelj naj ne hodi po šolski sobi sem ter tje, temuč naj se mudi večjidel spredaj pred klopmi vedno nadzorujoč vse učence. Spraševanje verstoma po klopeh je jako slaba navada, ki naj se popolnoraa odstrani, kajti ono je vir nepokojnosti, nepaznosti in lenobe. Eed med naukom pa se tim bolj olirani, ako je učitelj na nauk pripravljen sploh če je mož na svojem mestu rabeč vse svoje duševne in telesne moči. Po končanem nauku naj vsak učitelj skerbi za reden odhod iz šole. Ta odhod naj se verši po telovadskih in vojaških načelih. Eazverstitev v pare so ima že v klopeh zgoditi. Oni, ki nimajo para, tedaj samci, ostanejo zadnji; iz vsake Mopi izstopi po en par ter korači pod štetvijo: ena-dve, drug za drugem do izhoda. Med tem se cela šola pomika — razdeljena na verste — za odhajočimi naprej. Pervi par pa more jako počasi hoditi, sicer morejo poznejši v hitrem teku za njim in ropot je nasledek tega, ki se konča s tem, da se deca čez prag stopivši drug v druzega zaletava, suva itd. Nadzornik daje v tej zadevi tudi drugim besedo ter učitelje pozivlja, da izreko svoja mnenja o tem, se-li da to izpeljati, ali ne? Večina zbora temu ugovarja, kar so večidel šolske sobe pretesne ter se ne more zahtevati, da bi deca s paroma hodila iz šolske sobe. Nadzornik zaradi tega spremeni svoj nasvet in priporoča, da naj vsak učitelj sploh kak red vpelje, kakoršnega šolski prostor dopušča, samo da se vidi, da je tudi hoja iz šole urejena po posebnih odgojilnih načelih, po navodu učitelja, po nekem redu, ki častno pristuja vsaki šoli. Zborujoči obljubijo tako storiti. Za tem obširneje govori o disciplini g. Poženel. V svojem poročilu povdarja važnost in namen discipline, navaja one paragrafe iz šolskega in učnega reda dne 20. avg. 1870 in iz postave 19. jul. 1875, ki so v zvezi z odgojo šolske mladine, stavlja nasvete, kako in kaj storiti, da se deca navadi na snago in red. Dalje kaže, da zavisi dobra disciplina od vestnega pripravljanja učiteljevega na nauk. Živo delovanje in navdušenje pa ima svoj vir v mirnem, veselem sercu, kakoršnega pa učitelj vselej ne more imeti, spominjajoč se neotesanosti, surovih napadov onih starišev, kojih otroke inia ravno pred sabo. Ni čuda toraj, da učitelj včasih merzlo gleda na svojo nepokojno šolsko mladino, ki nima od doma sim pravega spoštovanja do učitelja. Slabo disciplino tudi vzrokuje mnogokrat pomanjkanje učnih pomočkov in samoučil. Čez poldan v šoli vstajajoči učenci so tudi ne malokrat krivi, da nastane med naukom nemir, ker jih saboj pvinešena južina moti ter jim skušnjavo dela. Nasproti pa tudi lakota upliva na disciplino. Štarši pošiljajo otroke ob postnih časih ali pa tudi zarad revščine teše v šolo. Morejo li gladni otroci z veseljem in pozornostjo vdeleževati se šol. naukov? — V tacih okoliščinah je učitelju pač težko biti odgojitelj in svaritelj. Trudi naj se, kar more, odgojevati mladino z negativnimi in pozitivnimi sredstvi odgoje. Zadnje sredstvo, deco pripraviti do pokorščine naj bode kazen. Poročevalec končuje naštevajoč otroške prav gerde pregrehe z nasvetom: Skupščina .logaških učiteljev naj se pridruži sklepu splošnega zbora avstr. učiteljev 1. 1872, sklepu učit. zbora v Ljubljani dne 6. julija 1876 in načelom slavnih pedagogov ter izreka željo, da se g-lede posebnih slučajev §. 24 začasnega šol. in uč. reda, ki telesno pokorilo v šoli vsekako odpravlja, po postavni poti prenaredi. (Dalje prih.) — Slovensko učiteljsJco društvo. Odborova. seja slovenskega učiteljskega društva je bila dne 2. t. m. Odborniki so se razgovarjali: Ali bi bi bilo mogoče o božičnih praznicih sklicati konferenco? katere bi se vdeležili odborniki in bližnji udje slovenskega učiteljskega društva. 0 tem vprašanji se je sklenilo, da se konferenca skliče dne 28. decembra in na dnevni red naj se stavi razgovor: 1. Kaj storiti, da bi bila leta všteta v dosego službenih doklad tudi starejšim učiteljem, ki so imeli takrat, ko je deželna postava dne 29. aprila 1873. 1. stopila v veljavo, uže več nego 20 službenili let. 2. Službena doklada na jedno razrednicah. 3. Kaj bi bilo storiti, da bi denarna kazen zarad šolskih zamud, obračala se v prid šol in ubožne šolske mladine, namesto da se steka v penzijski fond. — Konečno gospod Tomšič še posebno povdarja, naj bi slovensko učiteljsko društvo izdalo zbirko najnavadnejših šolskih pesnij z napevi, ker take zbirke Ijudski učitelji zelo potrebujejo. — Tajniku se naroča, da k omenjenej konferenci bližnje društvenike pismeno povabi. — SlovensJco slovstvo. Eavnokar smo dobili v roke knjižico pod naslovom: Nesreča čez nesrečo, ali mertvaška glava. Knjižica trpečim in nesrečnim ljudem v tolažbo. Po nemškem izvirniku na slovenskijezik preložil Lj. T. VLjubljani. Natisnila Klein in Kovač (Eger), 187 6. — Povest, ki se v tej knjižici podaja v slovenskej prestavi našemu Ijudstvu, izbudila je pred nekoliko leti malo ne po vseli javnih časopisih obče pomilovanje onih nesrečnih oseb, ki so v to povest vpletene. Knjižica je res interesantna in vredna, da jo bere naše prosto Ijudstvo; posebno ženskemu spolu namenjena. Šolarskim knjižnicam je sicer ne moremo priporočati, ker je pisana le za odraščeno ljudstvo, a toliko bolj jo priporočamo farnim knjižnicam, iz katerih si izposojujejo odraščeni ljudje tečnega berila. Knjižica se dobiva v Egrovej tiskarnici in stoji 25. kr. — V Šmartnem pri Litiji se je slovesno otvorila 4razredna ljudska šola. Navzoči so bili p. i. g-. g.: c. k. dež. predsednik pl. Vidman, dež. nadzornik E. Pirker, dež. glavar pl. Kaltenegger, okrajna glavarja iz Litije in Kerškega in okr. šl. nadzornik Eppih. Ob 10. urije bila slovesna sv. maša. V šoli so govorili pervi: g. baron Apfaltrern, za njim sta govorila pl. Vidman a deželni nadzornik otrokom v slovenskem jeziku. Poslednjič jo še govoril pl. K a 11 e n e g g e r. — Metelkova vstanova šestim ljudskim učiteljem, ki se odlikujejo v nravnosti, pridnosti, v slovenščini in sadjereji, po 4 2 gl. se raspisuje do konca novembra. Prošnje oddajejo potem c. k. okrajne šolske gosposke dež. šl. vladi. — Zadušil se je v Zagrebu učitelj telovadbe gosp. Singer s plinom. Našli so ga v telovadnici mertvega na postelji. Okoli ratu pa je imel ovito mokro ruto.