Koristna zadeva Odobravam stališče tov. M. T., ki je v pretekli številki »Učit. tovariša« znova sprožil vprašanje brezplačne vožnje, ki naj bi jo dr- žava dovolila učiteljstvu, da si v času velikega odmora nabere novih zakladov, iz katerih bo v prihodnjem letu znova zajemalo in napa- jalo z lepotami mlada srca v vzgojo poverjenih otrok. Nikakega dvoma ni, da je ravno v uči- teljstvu oni važni in prevažni faktor v državi, ki skrbi za zdrav temelj, na katerega se v prvi vrsti lahko naslanja vsako smotreno delo v naši državi. Dati pa more učitelj le to, česar njemu samemu ne manjka! Vprašam, kako naj uspešno kaže učitelj lepoto svoje domovine, ako teh lepot sam ni spoznal? Tak pouk je nepopoln, da ne rečem — polavičarstvo. Prav dobpo vemo, da bo svojo mater lju-  bil le oni, ki jo je poznal in jo pozna, nikakor pa ne tisti, ki bi o svoji materi le slišal, da živi nekje, bogve kje in mu je tuja, nepozna- na. Kakor mati, tako je domovina! Če nimaš matere, si sirota, če nimaš domovine, si tujec, brezdomec. In če imaš domovino, pa je ne poznaš, si kakor otrok, ki ima mater — pa jo pozna samo po imenu, morda še po sliki, nje- nega obraza, sijaja njenih oči pa ni videl ni- koli... In tako je z domovino; šele kdor jo je videl, jo je spoznal in vzljubil, a kdor jo Ijubi, bo govoril in učil o njej samo s toplo besedo — z ljubeznijo. Le žal, da mi, ki smo dolžni, da kot vzgojitelji bodočega naroda vcepljamo otrokom prvo klico ljubezni in jim slikamo obraz svoje domovine — le-to često in po večini sami premalo poznamo. Veliko jih je med nami, ki poznajo našo zemljo le po sliki in zemljevidu, ker jim pač največ iz materialnih razlogov ni bilo dano, da bi si natančno ogledali njeno veliko lepoto. Država je upravičena od državljanov zahtevati poznanje, dolžna je državljana podpirati v njegovem stremljenju in to zlasti tedaj, kadar zahteve niso pretirane in so le v dobrobit domovine same. Pretekla bo le kratka doba, ko bodo oni, ki jim pravimo danes otroci — stali pred nami kot možje, kot ljudje, ki bodo soodločali v vsem, tudi v ureditvi države same. Njim morajo ravno učitelji posvetiti največjo pažnjo, skrbeti morajo, da jim bo domovina mati, ki jo poznajo že davno, da jim ne bo tuja in nepoznana. Tako se bomo oddolžili onim, ki so tekom stoletij žrtvovali svoja življenja za njeno vstajenje in odrešenje. Treba pa nam je dati možnost, da bomo to delo. lahko v polni meri vršili in tudi dovršili. Hočemo, da nam v teh za nas in državo tako težkih časih pomagajo na način, ki je za državne finance možen, dado naj nam vsaj eno brezplačno vožnjo in s tem možnost, da bomo vse to, o čemur učimo, tudi videli, da bo nam samim domovina — mati, poznana v vsej njeni veličini in lepoti. Adam Milkovič.