I>opisi. §. Ptuj. Postava o zastopu okrajnem je osnovana, kakor je znano, na načelu ali vodilni misli zastopanja ali zagovarjanja pravic izvirajočib iz premoženja po davkih izkazanega, t. j. zasiopanja zajmov (Interessenvertretung). Kako so pa tožbeimenovane postave opravičone in kako grozDa nejednakost pravic je po ti postavi vstvarjena naj kaže tale izgled. Ptujski okraj šteje 45.000 prebivavcev, ki so porazde- Pa vsaj vemo, da je tem gospodom le šlo za to, kako bi se na škodo narodnega življa ponemčenim mestjanom vkljub Djihove ogromne manjšine pripravila prernoč črez kmečke prebivavce, slasti ker je naravno, da se prve tri skupine večidel iz glavnega mesta v okraju dopolnujejo. Vcndar pa še nezadovoljni s temi prednostini vidimo kako se li mestDi prebivavci sem pa taru še tudi v volitve kmečkih srenj vtikajo, se jim za varhe in vodnike vrivajo in jih strahujejo. Glej Maribor, SIov. Bistrica, Brežce i. t. d. Pri nas je ta lep posel na se vzela neka združba, kteri gosp. dr. Franc Strafella načelnje, in ki je brez vsega obzira prostim kmečkim volivcem volivne listike po bričih in pisarničnib strežajih dala vzeti in jim druge vsiliti. In tako se je napravila izvolitev, ki se s pravo voljo volivccv čisto nič ne zlaga ter se je zgodilo, da v našem okrajnem zastopništvu sedi iz samega Ptujskega mesta 25 zastopnikov uicd tem, ko je narodna stranka iz zastopništva popolnoma izrinjena. Da od tega okrajnega zastopništva, ki bi se prav za prav le zastopništvo Ptujskega mesta imenovati inielo, mi nimamo dosti kaj piičakovati — je očevidno. Ljutomer, 14. apr. = Včera je bila pri nas vroča bitva. Volili snio si namreč odbornike v okrajno zastopništvo in ker so se nasprotniki naši boteli maščevati za 21. januar, nismo sprva imeli dosti upanja zmagati, stali smo si namreč 10 proti 20. Možički nasprotni so si bili zmage že tako gotovi, da so uas že po reclu zasmebovali. Ali znana vojskovodjeva spretnost je nadomestila 7 iuož razcepivša nasprotno stranko in Sadova je bila za nje napravljena. Zmagali smo. Gosp. dr. Ploj je predsednik. Tudi gosp. fajmešter dr. Klemčič je v odboru. Živili Slovcnci! Iz gornje Loznice blizo slov. Bistrice. Dragi ,,Slovenski Gospodar" ! Spet ti pišeai nekoliko vrstic iz našega kraja in zdaj o naj imenitnejšem zrnju, t. j. o pšenici in o zrnju splob. V našib srednjih Pohorskib krajih si mali kmet lebko za 25—50 fl., vekši pa za 100—200 goldinarjev vsako leto pšenice pridela. Marsikteri kruet jo vendar prej poženje ko in ga težko ali ali ostrve, takim se strobni s slamo vred. je celo dozorela; dobi zatoraj slabo zrnje celo po slabi ceni prodava. Nekteri zlagajo mokro v kozolce pšenica innogokrat začne ciniiti ali Tako se ne sme delati! — Nekteri sejejo zlo slabo zrnje, zato je pa tudi na taki njivi več vi- deti dračja, kot pšenice; taka pšenica celo izčistiti in da ostudno in uezdravo zato vsaki moral na to gledati, da se seje dobro dozor- se skoraj ne more moko. Posebno bi jeno dračje in čisto med njim zrnje, rastlo, iu če bi pri vsem tem še vendar ga mora o pravem časn izpleti, stroški se mu gotovo vsikdar povrnejo. Pšenica bi se morala sejati v ilovnato težko zeniljo, v ti naj bolj obrodi in stari pregovor že pravi: nPšeuico sejaj v blato, bo dala zlato." — Knieti kteri imate mnogo zrnja ne pozabite, da ga večkrat dobro z vejačo (WindmUhle) prevetrite. Zrnje pa, ktero si v škrinjah ali sodih hranujete, bi morali posebno prej dobro izčistiti; kake kaplje petroleja med zrnje spustiti ali v škrinjo malo borovega lesa nadevati. Kteri tako stori se nima bati, da bi mu žitni molji v zrnje došli. Kteri bočc svoje zrnje dobro ohraniti in dobro prodati ali dobre inoke iz njega dobiti mora ga dobro snažiti, kteri pa to storiti noče, ne sme pričakovati ne dobre cene, ne lepe okusne moke. Mlinar pri vsem svojem trudu iz slabega ne- Ijeni v jedno mesto (Ptuj), jeden trg (Gora) in v76 kmečkib čistega zrnja ne more lepe in okusne moke napraviti, kdor srenj ter voli v štirih skupinah 40 zastopnikov v okrajno: toraj slabo, nesnažno zrnje v mlin pripelje, ne sme kriviti zastopništvo. Imlinarja, ampak samega sebe, če je slab neokusen Ves predpisan iznesek neposrednega davka brez vojne kruh. Lovro Stepišnik, priplače v Ptujskem okraju je iznašal 1. 1866 nekoliko črez posestnik in mlinar v gomji Loznici. 100.000 goldinarjev. — Od tega plačuje: I. skupina velikih posestnikov, ki šteje 57 ndov 9052 gold. II. skupina velikih obrtnikov, ki šteje 32 udov 3862 gold. III. skupina, mesto in trg . . . . 7506 gold. IV. skupina kmečkib srenj .... 80000 gold. kterih skupin ima vsaka jednako število namreč 10 zastopnikov voliti. Akoravno pa potem takem prve tri skupine vkup komaj le četerti del, kmečke srenje pa druge tri dele davkov placujejo, volijo vendar v okrajno zastopništvo 30 zastopnikov, ali če 32 plačevavcev davka II. skupine z 3862 gold. davka 8i ravuo toliko zastopnikov voli kolikor 40000 prebivavcev v kmečkib srenjah z 80000 gold. davka, tako je pač vsa-kemu jasna nmodrost in pravičnost" štajerskega deželnegazbora, ki je to postavo napravil. —