t a ii a| ■ vaak Četrtek. Cen« mu Je I K na leto. (Za NemCIlo 3 K 60 », ■a Ameriko Id druge tuje dr*a»« « K 80 ».) — Splel In doplal ee po-llljajoi Urednlltvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. a. ■aročnlna, reklamacije ln Imeratl
pai UpravnUtvu ..Domoljuba",
Ljubljana, Kopltarleve ulice It. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
I n • • r a «I ee sprejemajo po ■)•-deClb cenabi Enoetopna petltvreta (ieatlna „Domol]ubove" ilrloe 34 mm) etana ta enkrat 30 v. Pri «a<-kratnem objavljanju primeren mt po dogovora. — Posameaaa itevllke ee prodajajo po 10 v. fia kovni promatpoitno-hranllnlCnela ■rada itav. 824.707.----
Ste«. 4.
V Ljubljani, dnč 24. januarja 1907.
Leto xx.
Honj uradnikov.
I)r. Žitnik je v državnem zboru zadel pravo, ko .se je šlo za zvišanje uradniških plač. Rekel je namreč, da je uradništva preveč; naj ga bo manj in potem po tudi lahko boljše plačano. S temi besedami je zadovoljen tudi slovenski kmet. Treba je pa odgovoriti, kako naj se zmanjša urad-ništvo. Najprej bi morali seveda res delati ob uradnih urah; tu vlada često grozna lenoba. Dalje bi se moralo odpraviti vse nepotrebno pisarjenje; vse delo bi moralo biti bolj enostavno in priprosto. Ce se za en vinar zmoti kak davkar, je na pr. toliko pisanja semintja o njem, da se drago plačanega lepega uradniškega časa porabi za stotake. Tudi pri politiški gosposki je silno veliko čečkanja; čim več jih je, tem hitrejše bi morali delati; zdaj ie pa ravno nasprotno res: čim več jih je, tem bolj počasi gredo stvari naprej. Treba bi bilo pa tudi razbremeniti urade s pametnimi postavami. Ta silna raznovrstnost davkov zahteva cele jate uradnikov. Ko bi bili davki enostavnejši in pravičnejši, bi bilo vse ložje. Najprimernejša razbremenitev bi pa bila, ko bi se povečala samostojnost deželam, zlasti pa občinam.
V tem oziru opozarjamo danes na mesto važno zadevo. Koliko pravd bi se lahko poravnalo pred občinskimi možmi, ki zdaj stanejo silo denarja in pri katerih se posebno dobro godi advokatom! Seveda bi morala postava to določiti. V naši državi imamo že težko postavo, potrjeno dne 21. sept. 1869. Ta pravi, da so pravdne poravnave, ki se sklenejo pred občinskimi zaupniki, toliko veljavne, kakor če bi bile sklenjene pred sodiščem. Poravnati se morejo za denarne tirjatve do 600 K ali pa za premične stvari do te vrednosti. Ta postava pravi, naj vsaka dežela v svojem deželnem zboru posebej določi, kako in kje naj se ustanove taka poravnavna občinska sodišča. V naših slovenskih deželah se seveda ni nič zgodilo. V Galiciji so pa na primer sklenili tako postavo dne r>. marca 1875 in ukazali, naj v vsaki občini, ki ima nad 4.000 prebivavcev, ustanove pomirjevalno sodišče; dotič-ne zaupnike voli občinski odbor in sicer najmanj tri. Ta postava je pa ostala od najnovejšega časa na papirju. Še-le prav zadnji čas se je po Marijinih družbah jel širiti zmisel za to važno ustanovo.
Tudi po drugih deželah so ostala občinska poravnavna sodišča brez po-
mena. Deželni zbori se niso brigali zanje. Taka je, kakor z notarji. Kmečka zahteva, naj se odpravijo notarji, se ne more izpolniti, dokler imajo notarji toliko politične moči, da to lahko preprečijo. Ali pa z deželnimi zavarovalnicami? Toliko časa jih ni, dokler nimajo agentje in delničarji zavarovalnih družb prvo besedo v politiki. Ali pa z lovom? Dokler iovci vladajo, bo vedno divjačine več od kmeta. Tako je tudi s poravnav-nimi občinskimi zaupniki. Najhujše se jim ustavljajo liberalni advokatje. Poudarjamo liberalni, ker med krščansko mislečimi advokati imamo res prave bisere poštenja in nesebične ijubezni za vsestransko pravico. Imenovana postava je pa tudi sama na sebi zanič Občinski zaupniki smejo pač pca>nati spore, t d<: le. če sta obe stanki, ki sta si n .sprotni, zadovoljni in vrh tega še za premalo stvari. Zato so kmetje že nebrojno-krat zahtevali, naj se da občinskim sodiščem več pravic. Dunajska vlada je 1. 1894. predložila gosposki zbornici postavo, ki se nekoliko ozira na to željo. Ta reč se je pa vlekla toliko časa, da je šele pred dobrim tednom prišla v državni zbor. Tam se je nekoliko izpremenila in zdaj pride zopet pred gosposko zbornico.
Če
ji ta pritrdi, se potem predloži cesarju v potrjenje. O ti postavi bomo še pisali in podučili vse slovensko ljudstvo o njenem pomenu, pa tudi o njenih napakah Za danes omenjamo samo poglavitne reči.
Kako in kje naj se nastavljajo ob činska poravnalna sodišča, imajo do ločiti deželni zbori. Pravico bodo imeli sklepati poravnave o denarnih zahtevah in sporih za premične stvari o določitvi mej in o služnostih na posestvih, o stanovanjskih služnostih o posestnih pravdah in o razžaljenju časli. Zdaj je torej res več pravic danih tem sodiščem. Hkrati je rečeno, da mora vsak, kogar to sodišče povabi, če noče ali ne more priti, vsaj en dan prej to naznatiti; sicer se lahko kaznuje do 5 K. Seveda, kdor ne bo hotel priti, ga nihče ne bo mogel siliti; samo naznaniti bo moral, da ga ne bo, pa bo poravnave konec. V tem oziru bo treba še temeljitih izprememb, preden bodo taka občinska sodišča dosegla svoj namen. Veseli nas, da so v postavo privzeta tudi razžaljenja časti. Te reči je vedno več tudi na kmetih in pravde v tem oziru požro ogromne svote.
Če bi se misel občinskih porav-navnih sodišč prav izpeljala, bi se sedanja sodišča znatno razbremenila in s tem bi se mnogo pomagalo, da bi se lahko zmanjšalo sedanje preveliko število uradništva.
Izobrazbi.
Začetek političnih strank na Slovenskem.
Do 1. 1868 imamo Slovenci še vedno eno politično stranko, h kateri so pripadali vsi tedanji vplivnejši možje, naj omenim le dr. i31ci-\veisa, dr. Tomana, Sveteca, dr. Costo itd. A žalibog bili so ravno voditelji glede glavne točke narodnega programa iz I. 1848 nejedini, namreč glede zedinjenia Slovenije. Eni so bili za narodno, drugi za deželno avtonomije. In zato ni čudno, da se je ta needinost pokazala tudi bolj v odločilnih trenotkih. Morda bi se bilo dalo kaj doseči, a tako niso prišli Slovenci s svojimi opravičenimi zahtevami nikamor. Ostalo je skoro vse pri starem. Storilo se je veliko za narodno probujo, kajti orati so morali v tem oziru ledino, a mlajši, vročekrvni zarod ni bil zadovoljen. Vrhutega so se držali Bleiweisovega gesla: vse za vero, dom, cesarja. Mlajši so pa videli le dom, le narodnost. Zato so si ti ustanovili svoje glasilo »Slovenski Narod« 1. 1868 v Mariboru, ki je izhajal trikrat na teden. Toda kmalu so pokazali, da jitri ni samo za narodnost, da hočejo širiti tudi liberalizem med Slovenci. Napadali so narodne voditelje, a zraven tudi sejali seme, ki naj bi zrastlo in rodilo liberalne ideje med ljudstvom.
Toda, delali so počasi, previdno, tiho, a lahko rečemo z vspehom. Dr. Costa In tovariši so hitro opazili rastoči vpliv »mladih« in zato so 1. 1869 že ustanovili nekako politično društvo, »katoliško družbo v Ljubljani.« Tudi v Mariboru in Gorici so ustanovili enaki društvi. Ze 1. 1873 ie pa začel izhajati proti »Slov. Narodu« katoliški list »Slovenec«, ravno tako trikrat na teden. Bilo je to neobhodno potrebno. »Novice« so bile v prvi vrsti namenjene za kmetijske in rokodelske stvari, in le malo prostora je bilo v njih za dopise »starih«. Tega leta so si stali prvič pri državnozborskih volitvah nasproti kandidati dveh slovenskih strank: katoliške in narodne. Kako je prišlo do tega?
Zdi se mi, da je bilo takrat ravno tako. kakor je sedaj na štajerskem. »Narodna stranka« se je ustanovila pravzaprav brez pravega lahko umljivega vzroka. Laž je, da se ie ustanovila proti celjskim prvakom, ali celo proti »Domovini«, ampak ustanovila se je proti katoliškemu gibanju na Štajerskem. Toda o tem pozneje.
»Slovenski Narod« je pisal tako pohlevno, da mu je bilo težko kaj očitati. In imel je tudi mnogo pristašev med duhovščino. A vendar ie že tičalo zadaj sovraštvo do katoliške cerkve. Kako lepo vprašuje leta 1870:
»Kateri stranki naj bi se pridružili, ali oni katero reprezentuie (zastopa) »Volksfreund« (»Ljudski prijatelj«) in katero »Vaterland« (»Domovina«, ki izhaja še sedaj) pobija; ali pa bi šli za onimi, kateri kažeo na reforme (spremembe), kakor Michelis, D611inger in dr., ali pa bi morebiti bolje pogodili, ko bi šli za stranko jezuitsko? Kolikor mi poznamo večino slovenskega pridnega duhovništva, ne ugajalo bi jim slednje.«
Še dandanes liberalci, oziroma njih časopisje, najbolj napada jezuite. Zakaj? Zato, ker se iih bojijo. Vedo namreč dobro, da jezuitje v cerkvenih vprašanjih niso površni, ampak, da jih temeljito študirajo, in tudi naibolje zagovarjajo. Vedo tudi, da jezuitje liberalne namene največ razkrinkajo, ter tako pokažejo katoličanom liberalce v pravi luči.
»Slovcnec« pa ni imel samo namena braniti katoliško cerkev in stare zaslužne voditelje Slovencev, ampak hotel je zopet slogo in mir doma. Vedno je povdarjal, da je to mogoče in silno potrebno. Pa »mladi« okrog »Slovenskega Naroda« so se čutili že precej močne, ali pa niso hoteli sprave. Le poglejmo, kako ošabno pišejo 1. 1874:
»Ali asceti naj ne silijo nas, da bi tudi asceti (zataievalci, krotilci samega sebe) bili, in to ascetiko v politiko nosili. In siliti so pri nas hoteli vsakega, da se mora jim izpovedati, prei nego sme narodno politikovati ali v jeziku naroda dopisovati. Istotako ni res, da bi mi grajali narodno duhovenstvo, ne, kolikor ie res narodnih duhovnikov, mi jih spoštujemo, grajamo le jezuitske duliovnike, ki niso v prvi vrsti narodnj, nego bi narod radi za svoie namene zlorabili in, da bi to lažje dosegli, hočejo prej vse, kar se vse klanja slepo njim,»prvoro-jenim sinovom sv. cerkve«, kakor se v svoji popovski oholosti in gospodstva-željnosti sami med seboj imenujejo.«
Psoval je »Narod« že leta 1874. Povedal je tudi, kakih duhovnikov si želi: Duhovnik mora biti v prvi vrsti narodnjak, a šele potem duhovnik. Narodnost je torej prva, potem šele pride vera. Tudi ni zadovoljen, da bi »jezuitski duhovniki« narod v svoje namene zlorabili, to se pravi, da bi poučili slovensko ljudstvo, da ne sme biti le pobožno doma in v cerkvi, ampak tudi javno, pri volitvah.
Kako prav je imel »Slovenec«, ko je pisal leta 1875:
»Komu ni v spominu tisti nesrečni čas, ko se je rodil narodni razdor in je list liberalnih Slovencev začel psovati naiodličnejše rodoljube slovenske in svoje predale polniti s sa-
mimi škandali. To je zdaj nekoliko potihnilo In reči smemo, da se je to najbolj zgodilo po prizadevanju »Slovenca<, ki .ie neprestrašeno zavračal in izpodbijal omejene psovke. A sloge, po kateri srčno hrepene vsi pravi rodoljubi, še nismo dosegli, in je tudi ne bodemo, dokler si bodo načela tako nasprotna, kakor so si načela naša in načela nasprotnega liberalizma, ki meni, da jc dospel na najvišjo stopinjo, kadar najhujše zatira katoliško cerkev. Naša naloga tudi v prihodnjem letu bo pojasnjevati in opi-savati Slovencem ta napačni liberalizem in njegov gnjili sad ter na ta način pripravljati pot odkritosrčni in resnični spravi na podlagi nikdar ne omahljivih, na božje in človeško pravo se opirajočih načel.«
Res, dokler bodo načela tako nasprotna, kakor so med liberalnimi in katoliškimi nazori, je vsaka sprava nemogoča. Koliko si jc prizadeval »Slovenec«, da bi prišlo do sprave, a vse zastonj. Na Goriškem se je posrečilo doseči mir, kjer sta si bila »Soča« in »Glas« ravno tako v laseh, kakor »Slovenski Narod« in »Slovenec«, toda za koliko časa? Dandanes imamo zopet stare liberalce in pomlajeno katoliško stranko na Goriškem. Kako naj dva politično skupaj delujeta, čc v glavnih vprašanjih, v verskih, nista edina? Ce se eden bori proti Kristusu, ga hoče prognati iz človeške družbe, dočim mu drugi hoče dati med narodi tisto veljavo, kakor mu gre kakor našemu Bogu. Kako jasno je to pokazal dr. šusteršič v svojem govoru na II. katoliškem shodu rekoč:
»Boj zoper Kristusa in njegovo cerkev se vleče neprestano skozi vsa stoletja po Kristusovem rojstvu. Konstatirati nam je. danes, da ie ta boj bolj političen. Politična arena (bojišče) ie torišče kjer se ta boj bije skozi vsa stoletia. Iz političnih ozirov Je divjal Herod, iz političnih vzrokov so preganjali kristjane rimski cesarji, iz političnih vzrokov je prišel razkol v cerkev, iz političnih ozirov so se herezije (krivoverstva) podpirale itd.«
»Ne da se tajiti, v Javnem življenju se bije ta bol in se bode tudi izvojeval. Tukaj se gre za veljavo vere v Javnem življenju in rjvno tega se sovražniki najbolj boje: zato so iznašli formulo: vera ie privatna stvar.«
Jaz bi šel še dalje in rekel: Javno življenje tvorijo pa pred vsem časopisi. Najbolj se biie ta boj po časopisih in po časopisih se bo tudi izvojeval. Proč z liberalnimi, brezver-skimi časopisi!«
Političen presied.
DRŽAVNI ZBOR.
Poslanci pridno delajo. Zopet moramo pisati o par dobrih postavah, ki so jih sklenili. Poprej so se par let kregali med seboj Čehi in Nemci in Slovenci in drugi, zato šo pa vse stvari zaostale, sedaj ko imajo samo še par dni časa pa hite, da spravijo pod streho kar je mogoče. Še Nemci, ki so vedno godrnjali in se kregali na Cehe in Slovence, kako so požrešni, sedaj delajo. Važna postava, ki je bila pretekli teden sklenjena in ki bo naredila veliko dobrega, ko se je bodo ljudje navadili, je postava o občinskih poravnavah.
Koliko stroškov so imeli ljudje vedno zavoljo različnih tožba in pravd. In vendar se večkrat ni šlo za druzega kakor za to, kdo ima prav. Mnogokrat se je za ped zemlje za-tožilo tisoče in tisoče kron. Sedaj so pa poslanci sklenili: Prepiri zaradi denarnih terjatev, zaradi mej med zemljišči, zaradi kake pravice na drugem posestvu (poti ali vodnjakov) se lahko rešijo pred županom. Seveda, če kdo ni zadovoljen s to razsodbo, gre lahko potem še k sodišču. Zupan lahko pokliče tudi geo-
metra (inženirja), da zmeri meje. Župan razsoja tudi prepire zaradi razžaljenja časti. To jc tudi važno. Od sedaj bo treba še bolj paziti kaki ljudje bodo prišli za župana, da bodo imeli zaupanje vseh ljudi. Županom bo že list »Občinska Uprava« pojasnil njihovo delo. Da ie ta postava dobra, kaže tudi to. da so se takoj združili češki in nemški advokati in so skupaj zabavljali čez njo. Seveda gre jim za zaslužek. Med poslanci je tudi par sodnikov, ki so jako hvalili postavo, ker bo 1 udem prihranila mnogo stroškov in potov. Za postavo so z veseljem glasovali naši poslanci, proti njej pa liberalci.
VINSKI ZAKON.
Druga postava, ki so jo naredili poslanci, ie postava proti ponarejanju vina. Koliko se sedai popije ponarejenega vina! To je na eni strani slabo za pivce, ki za drag denar slabo pijačo dobč, po kateri jih drugi dan boli glava in želodec, na drugi strani je pa slabo za kmeta, ki vino pridela in ga potem ne more spraviti v denar. O tem so vedno tožili poslanci, ki so doma iz vinorodnih dežel. Sedaj ie sklenjeno, da je ponarejena vina sploh prepovedano prodajati. Kdor se bo proti temu pregrešil, bo kaznovan z zaporom do 3 me-seecv ali pa z globo do 1000 kron. Popolnoma ponarejena vina pa marsikdo še spozna. Toda popravljeno vino je že težje spoznati. Različni \ inski trgovci dajejo namreč v vino različne stvari, da ga »popravijo«, naivečkrat sladkor ali pa špirit in take stvari. To se bo smelo še za naprej. Toda kdor bo to delal, bo moral naznaniti okrajnemu glavarstvu in tako popravljenega vina ne bo smel prodajati za pravo, naravno vino, ampak moral bo pivcu povedati, da je to popravljeno vino, petijot ali karsibodi. Da se bo pa na gostilničarje in vinske trgovce pazilo, bo dežela nastavila nekaj ljudi, ki bodo smeli v vsako klet pogledati in preskusiti vino, če ni ponarejeno. — Koliko bo ta postava dosegla svoj namen, sedaj še ne vemo. Naši poslanci pa, ki so iz vinorodnih krajev, so že državnemu zboru rekli, da ne bo ta postava velikega pomena. Dr. Korošec iz Štajerske in Pfeifer iz Kramske sta tako trdila. V par letih se bodo nasledki pokazali, potem bomo videli in če bo treba bomo zahtevali od naših poslancev, naj se postava še poojstri, da bo kmet lahko spravil svoj vinski pridelek v denar.
POSOJILA VINOGRADNIKOM.
Poslanec Pfeifer in tovariši so vložili na vlado naslednjo prošnjo: Prišel je čas, ko treba vračati za obnovitev vinogradov dovoljena državna posojila. Mnogi vinogradniki pa ne bodo mogli vračati posojil, ker dohodki iz vinogradov večkrat ne pokrijejo troškov za obdelovanje. Množe se troški za galico, žveplo itd., za delavce, kier ijh je sploh še tnogoče dobiti. Najhujša trtna uš pa je toča, ki se vedno ponavlja, koder so izsekali gozde. Z ozirom na to je pač opravičena žeija, naj bi vlada upoštevala ta dejstva ter revnim vinogradnikom olajšala povračila posojil, v posebnih slučajih naj bi vlada popolnoma ali vsaj deloma odpisala posojila. To naznanjamo našim dolenjskim vinogradnikom in se zahvaljujemo posebno poslancu Pfeiferju za njegovo skrb.
BELOKRANJSKA ŽELEZNICA.
Mislimo, da ni nobene zadeve v državnem zboru, ki bi se že toliko časa vlekla kakor ta. Naši poslanci vedno drezajo in opominjajo ministra in vprašujejo, kaj se je že zgodilo. Posebno poslanca Šusteršič in Šuklje. Poslanec Šuklje je zadnje dni zopet šel nad železniškega ministra, naj pove, kaj je sedaj z belokranjsko železnico. Minister mu je povedal vse težave,
ki so s to železnico. Mažari se Ji namreč na vse načine opirajo, ker hočejo, da bi šle vse železnice iz Dalmacije skozi Ogrsko. Avstrijski ministri so sicer po lepih in dolgih govorih poslanca Šukljeja prepričani, da je ta železnica ne le.za Belokrajino potrebna, ampak tudi za Avstrijo sploh, ker bo ta železnica vezala avstrijske dežele z dalmatinskim morjem. Ravno zato se ji tudi Mažari upirajo. Toda Šuklje je dosegel toliko, da bodo avstrijski in mažarski ministri pri prvi seji, ki jo bodo imeli, govorili tudi o tej stvari. Potem bomo že poročali, kako bo stvar izpadla. Pa naj izpade sedaj, kakor hoče. Belokranjcl morajo dobiti železnico, ker ta bo zanje največjega pomena. O tem smo pa tudi prepričani, če jo bo kdo dobil, bo to poslanec Šuklje, ki pozna Belokrajino in njene ljudi in tudi ve, od katerega konca je stvar treba prijeti, da bo šla naprej.
PREGANJANJE KATOLIŠKE CERKVE NA FRANCOSKEM.
Središče svetovne pozornosti je v sedanjem času Francoska. Ves svet vneto in z napeto pazljivostjo pričakuje dogodkov in nadalj-nega razvoja francoskega verskega boja. Tudi mi moramo obrniti vso svojo pozornost na sedanje žalostno preganjanje katoliške cerkve, ker tudi v naši Avstriji nam preti podoben verski boi, kakor ga bi ic sedaj Francoska, ako ne bomo pripravljeni, da bomo z možno silo odbili naskoko, ki se poskuša in se bo poskuša! tudi pri nas na katoliško cerkev. Francoska nam bodi v svarilen vzgled, kam moramo obrniti svojo pozornost, da se ne bo zgodilo kaj podobnega tudi pri nas. kakor v Franciji.
KDO JE KRIV SEDANJEGA ŽALOSTNEGA STANJA NA FRANCOSKEM?
Velika krivda sedanjega žalostnega položaja zadene tudi francoske katoličane in francosko duhovščino. Francoski katoličani so se držali vedno tega napačnega načela, da nimajo oni v politiki ničesar opraviti. Isto velja o francoski duhovščini. Tako se je zgodilo, da so sedaj katoličani popolnoma politično nesposobni za zmago. Več nego trideset let se katoličani niso udeleževali kot stranka političnega delovanja. V javnosti so delovali iz ljubezni do bližnjega le iz požrtvovalnosti. Veliko neprecenljivo dobrega so storili njihovi šolski bratie, redovniki, usmiljenke, toda pri volitvah niso izdali vsi ti niti za en glas. In sedaj se pa maščuje ta napaka francoskih katoličanov, ko stoje tukaj nesposobni za politično delo, novinci brez sposobnosti. Vse drugače pa so njihovi nasprotniki. Ti imajo v rokah razšrjcno časopisje, ki ga podpirajo iz javnih sredstev, na njihovi strani je vse šolstvo m vse novejše francosko slovstvo. Za sabo imajo prostozidarje, ki razpolagajo z mili ioni denarja v agitatorične namene, v njih rokah je postavodajalstvo, ki ga izpreminjajo od tedna do tedna, zadaj pa stoji cela armada mož, ki z bajoneti podpira zapovedi framasonov. Zanje dela nadalje vsa globoka nravna pro-palost, ki je dosegla svoj vtšek sedaj na Francoskem. Prezreti pa ne smemo tudi to, da so sedanji preganjalci katoliške Cerkve za ta boi nad vse sposobni. Saj so se povzdignili do najvišje-moči v državi le s tem pogojem, da izvedejo uničujoče delo proti katoliški cerkvi in ki padejo isti trenutek s svojega vzvišenega mesta, ko se pokažejo preslabe za to delo. To jih žene izvršiti svojo peklensko delo proti Kristusovi cerkvi.
DELO NASPROTNIKOV.
Francoski framasoni so si izbrali zvito, hinavsko pot. da uresničijo svoje namere. Najprvo hočejo izrabiti za svoj boj francosko narodno samoljubnost s tem, da proglašajo pred
javnostjo postavo nad vse, kdor se upira postavi pravijo, on zaničuje veliki francoski narod, hoče ponižati pred svetom francosko državo. Pri tem pa delajo nalašč protiverske postave, od katerih vedo, da jih katoličani ne morejo priznati, ne da bi odpadli od svoje vere. — Tudi v cerkvenih stvareh hočejo povzdigniti posvetne ljudi nad cerkev, in jih s tem pridobiti za svoje delo. Njih namen je izbrisati iz francoskega naroda vsako misel na kaj verskega, božjega, nadnaravnega, odstaviti Boga in postaviti na njegovo mesto voljo francoske vlade. Tako razumevajo svobodo cerkve. Napis na denarju »Bog varuj Francosko«, so odpravili, ker je Francoska neodvisna tudi od Boga. Sedaj premišljujejo, kako se bo v Franciji odslej prisegalo pred sodiščem, ker bodo tudi iz prisege odpravili Boga. Po tem potu gredo ti ljudje naprej. Boga so odstavili In sedaj je naloga, da odpravijo tudi rimskega papeža, vrhovnega glavarja katoliške cerkve. Tudi za to so dobili sredstva in sicer hirav-ščino, obrekovanje in obdolžitev, da jc kriv vsemu boju rimski papež.
HINAVSKI NASTOP FRAMASONOV L OB-REKOVANJI IN Z ZVIJAČO PROTI CERKVI.
Spoznali so francoski nasprotniki cerkve, da je največja ovira uresničenju njihovih zlobnih namenov edinost katoličanov, edinost škofov in duhovnikov in edinost z rimsko stolico. Spoznali so tudi, da s silo in z zapori proti duhovnikom ne bodo ničesar opravili, ker bi se takoj ljudstvo uprlo, celo taki bi se dvignili, kateri niso nič kaj vneto izpolnjevali verskih zapovedi) cerkve. Uvideli so nadalje, da je katoliška cerkev močna trdnjava, katere ne bodo drugače premagali, kakor z izdajstvom njenih braniteljev in voditeljev. Da bi to dosegli, postavili so si za svoje geslo: ločitev katoličanov, da bi tako razcepili njihove moč. Predvsem pa hočejo ločiti francoske katoličane dd sedeža sv. Petra, in to hočejo doseči s tem, da izpodkopljejo zaupanje katoličanov do papeža. Orožje, ki naj jim pom?ga v to, je pa hinavščina in obrekovanje. Okrožnica papeža Pija X., ki jo je zndnii čas poslal francoskim katoličanom pa je odkrfa vsem katoličanom in vsem trezno mislečim ljudem zlobne namene francoske vlade.
KAKO SE JE PRIPRAVLJALA LOČITEV KATOLIČANOV?
Najprvo so začeli boj proti redovom. Slepili so francoski narod z raznimi obljubami, koliko dobička bo prinesla državi ugrabtev samostanskega premoženja. Delavce so pridobili s tem, ker so jim obljubili velikanske svote iz oropanega denarja za starostno zavarovanje. Svetni duhovniki so mirno gledali to ropanje samostanskega premoženja, ker so se držali načela, da nimajo v politiki nič opraviti in ker so mislili, da se bo nasitila vlada s premoženjem katoliških redov. Toda kruto se je zmotila francoska duhovščina. Ko so oropali samostane, so segli po premoženju svetne duhovščine in so Jo mislili s tem zatreti in uničiti. Ker so pa uvideli, da ne morejo izvršiti te namere z enim mahom, so poizkusili najprej odtrgati francosko cerkev od edinosti z rimsko stolico in jo podvreči vladni upravi, Jo razkosati v majhne družbe in potem košček za koščkom uničiti. Da bi se jim to posrečilo, so skušali dobiti zaupanje vseh stanov. Posvetne ljudi so hoteli pridobiti s tem, da so iim dali gospodariti po cerkvah in po cerkvenih poslopjih. Duhovnike so hoteli ločiti od škofov s tem, da bi jih podvrgli sanio posvetni oblasti. Škofe hočejo ločiti od papeža, ker ga slikajo kot »tujo oblast«, ki ponižu!e Francosko katera hoče imeti neodvisno francosko narodno cerkev. Pri tem računu se je francoska vlada kruto uračunala, Škofje od prvega
do zadnjega so izrekli edinost s papežem in vsa duhovščina stoji trdno in neornajeno na stališču njihovih škofov. Vlada je prišla v zadrego, kajti, ako hoče sedai kaznovati vse ne-pokorne škofe in 40 tisoč duhovnikov, potem bo imela dosti opravila; ludstvo se bo uprlo. Jako hudo za Francoze je tudi soglasna obsodba celega sveta glede njihovega početja s cerkvijo.
SEDANJI P0L02AJ NA FRANCOSKEM.
Vb da ie javno bogoslužje že čisto onemogočila. toda duhovniki, ki vkluib vsem postavam izvršuicio svoje dolžnosti, gredo nasproti vednim kaznim. Da ie vzela vlada duhovnikom vsa žnpnišča. vse dohodke, to se še drt prenesti, ker verniki jih bodo gotovo podpirali. Hudo na ie to. ker ie porabila tudi vsa semenišča in zdai ni"'ao škof;e zavodov, kjer bi se vzgaiali bodoči duhovniki. Frama-soni hočeio s tem doseči, da izumre katoliška duhovščina v Francii in potem ;e n;ihov cilj dosežen. Toda to nc ho šlo kar tfko hitro.
Francoski škofe sklenili na sestan' u, katerega se ie ndp'e,žiln večina francoskih škofov, da ne odien'aio niti za bs. čeprav bo morala francoska cerkev trpeti uboštvo i" pre-gamanie. Vsa francoska cerkev ie edina z rimsko stolico, na: se zgodi karkoli.
Pa tudi francoska vlada se bo morala umakniti, ker tnko ne more iti dalje. Vlndn ve če začne zapirati škofe, ker se ne nkloni;o postavi, se bo uprlo francosko liudštvo. T;>ko ic tudi z duhovniki. Postava ic tu. da mor.Vo naznanjati bož*o službo, duhovniki na ne meneč se za postavo mašuielo dnlie, ker iim je sveteiša ustanova Kristusova cerkev, kakor pa framasonska postiva. Vs'ed tetra bi jih morali sodniki kaznovati vedno huie po postavi, kar si na nc una o. ali pa iim mora postava dovoliti, da svobodno mašuiejo kakor doslej. — 7. vso pravico imenme panež v svoii okrožnici postavo o cerkvenem premo-ženiu roparsko postavo. Krivica, ki io jr storila vlada z ropnn!em cerkvenega premoženla, je zares vnebovniioča. V'ada sc ie polastila vseh mašnih ustanov, ki so gotovo last onih, ki so lih ustanovili. Kai ie to druzega, kakor navadno ropanie! Po cerkvah ic mnogo krasnih daril, ki so iih verniki iz hvaležnosti Bogu in Mari'i poklonili. Koliko so vredna dragocena darila ki se bleste v svetovnozna-nem Ltirdu ob stenah cerkve! Zlata in biserov sc vernikom ni zdelo škoda, da so iih darovali Mariji za preieto zdravie. Iz celega sveta so znosili ta darila Mariji in zdaj pride framasonska vlada, ter hoče vsa ta darila prodati na dražbi onemu, ki ii bo več ponudil. Tako dela pravična, svobodna postava! — V Parizu ponniaio slavno cerkev Srca Jezusovega za g'edišče. A vendar za cerkev ni dala vlada niti vinaria, in sedai jo ;e vzela vlada v svoio last. Velik vzrok temu noložaui ie tudi brezbrižnost katoličanov. Velika večina francoskega naroda nrav nič ne iznolniuie verskih dolžnosti. Iz šole so vrgli krščanski nauk, starii se niso bricali za ptroke in tako ie večina liudstva vzrastla brez verskega poduka. Kar iih je pa hodilo k duhovniku v cerkev, da iih ie učil. se ie to zgodilo le za prvo sv. obha;ilo. Pozneje se navadno ne s'iši več o Bogu in večina ne sprejema več svetih zakramentov.
Listen.
Prstan in nesreča.
(Tirolska povest. — Po Seb. Riegerju priredil Marijan.)
II.
Par dni pozneje ie bilo na Polianah veliko hrupa. Truma vojakov je bila prišla v vas. Dvoje beguncev so iskali in pretaknili so vsak kot in vsak grm. Popraševali so tudi ljudi. Ta ali oni je rekel, da jih je videl: Dva bradata moža v sivih hlačah in belih jopičih in puške čez rame. Vojaki so iskali in iskali, našli pa niso ničesar. Odšli so praznih tok kakor so bili prišli.
Isti dan proti večeru je šla stara Piskovka na njivo, ki je bila nod gozdom morda kake pol ure od vasi. Naenkrat je stopil prednjo bradat, poldivii moški v raztrgani in zamazani obleki.
»Jezus, Marija, Jožef!« je zavpila starka. »Begunec!«
»Tiho bodite in nc ropotaite,« jo ie miril bradač; »nič hudega vam ne storim, Piskovka! Pač pa vam imam nekaj sporočiti.«
Starka sc je umirila in vprašala začudeno:
»Kaj? Ali me poznaš?«
»Kaj bi vas ne,« je deial moški in se nasmejal. »Staro ropotulio vsakdo pozna. Vi seveda mene ne poznate več. Sem se pa ti.di iz-premenil. Vražje sc mi godi, veste, in nihče ne bi toliko pretrpel, kot sem jaz. — Ali ne poznate Špeharievega Jošta?«
»Kaj ? peharjev Jošt si? — O, Jošt. ki ie moral z našim Tade.ičkom, — Bog mu daj dobro — v vojake?«
»Da. nikdar ne bi bil šel! — Pa kai! — In ravno od Tadeja vam moram sporočiti . . . Pri njem sem bil, ko je umiral,« je rekel begunec.
»Pri njem si bil? Pove.i, Jošt, brž pripovedni!« Starka je povpraševala radovedno in govorila skoro na ves glas, da se ic begunec plašno ozrl okrog sebe, in si brisala s predpasnikom krmežljave oči.
»Povest je kratka,« jc nadaljeval Jošt. »Pri Magenti smo bili in streljali v sovražnika prav po vojaško. Naenkrat, kakor bi trenil, je kroglia zadela Tadeia, in padci ie na obraz. Skočil sem brž k njemu, ga obrnil in videl sem. kako mu je iz prsi, ravno iznad srca. curljala kri . . . Dvignil sem ga in ga zanesel iz vrste pod bližnje drevje, sicer bi ga bili še poteptali . . . Tam je kmalu začel umirati. Malo poprej je še jokal in mi naročal, naj vas, ko pridem domov, vse lepo pozdravim, posebno mater, je rekel. Tu vam pošilja v spomin svojo žepno uro.«
Starka je zajokala še bolj, ko ji ie Jošt dal uro ubitega" sina. Jošt pa je dejal s hreščečim glasom:
»Mislim in upam, da me boste lepo obdarili. ko sem vam prinesel tak lep spominek ... Veste, že dostikrat bi jo bil lahko prodal in lepe denarce bi bil dobil zanjo. Zdaj bom dobil več kot je vredna . . . Neli? . . . He, he . . niti beliča nimam v žepu, in povsod rne zasledil ejo, kakor divjo zver---Taka je
z begunci! . . .«
»Ne boj se, Jošt, te bom že nagradila in še dobro! . . . Oh, daj, daj, pripoveduj naprej o Tadeičku! Kaj je še kaj rekel?«
»Tudi svoj poročni prstan mi je dal in me prosil, naj ga izročim Jerici, njegovi dobri ženki. Njo tudi zelo lepo pozdravlja in jo prosi odpuščanja za vse, karkoli ji je storil žalega.«
Tedaj se je Piskovki naenkrat spačil obraz v grde in čudne gube.
»Kje imaš prstan?« je vprašala hlastno.
Begunec je segel v žep in ji pokazal zlati obroček. Piskovka ga je ogledovala. Oko ji je
zažarelo v ognju sovraštva in jeze, ko je n» notranji strani zapazila urezano Jeričino ime. Nekaj časa je molčala. Po vsem životu se e tresla, ker ie bila silno razburjena. Naenkrat ii jc šinil preko ust tajinstven, hinavski nasmeh Zlodeiska misel .ii ie prišla v sivo bulico . . . »Ko bi imela poročni prstan pokojnega sina v svoji posesti, morda bi ž. njim zagodla Jerici pesem, ki bi mladi golobičici zvenela po ušesih cclo življenje. F, to bi nc bilo več življenje, ker bi se moraia ločiti od Jelarja . . . Hc, le pogum; vse je treba natanko in verjetno sestaviti — pa bo šlo . . .«
Ta misel se ie porodila v starkini glavi, in takoj ie bila misel načrt, premeteno zasnovan. Z mrzlično razburjenostjo je rekla starka beguncu :
»Slabo boš opravil s prstanom pri Jerici. Vedno jc sovražila Tadeja in takoj po njegovi smrti ie vzela Jelarja . . . Pliunila bi ti na prstan, hodi prepričan, in bi te pognala pri vratih, odkoder si prišel ... Ali na bi te morda naznanila pri sodišču da hi imel še sitnosti . . Kdo ve? . . . Zato. bodi pameten! Meni daj prstan! — Len spomin mi bo. — Dal pa tni ga ne boš zastonj.«
Begunec ;e poniišlial.
»Hm. hm! . . . Obljubil sem Tadehi, da izročim prstan Jerici in ji povem vse, kakor mi je velel.« ie rekel.
»Jošt. bodi pameten.« se ie hlinila starka dalie. »Povem ti, da prstan za Jerico ninu no bene veliave. Z gnusom ga bo vrola od sebe ... Na novo ie poročena in noče niti besedice slišati o Tadeju. Sai pravim; slabo boš opravil pri niei s prstanom in s sporočilom ... niti vinaria ti ne bo dala za tvoio uliudnost. — Sicer pa tudi nc prideš k Jerici, da hi ne naletel tudi na Jelaria ... Z njim pa se ne da šaliti. Če ga prime muha. te bo da! zvezati i'1 zapreti. Ima dovoli hlapcev. Sai veš, da ie na tvojo glavo razpisana nagrada, in Jelar se ie gotovo ne bi branil ...
»Težka stvar.« je zamrmral begunec. »Ce ie tako. spravite prstan vi . . . Samo z denarjem ne bodete smeli preveč skopariti!«
»Ne boi se! I phko boš zndovolicn.« ie za-gotavliala Piskovka. Vzela ie prstan in ga skrila v nedrile. Okrog ust se ii je pokazal zopet oni zlode:ski nasmeh.
»Kje bom dobil denar, da me nihče nc vidi,« vprašal je boječe Jošt.
»Zvečer, ko se stemni, ti ga prinesem semkaj. Tatn-le doli za plotom me počakai!«
»Pridite pa gotovo in me nikar ne va-raite,« je naročal begunec sumljivo. »Veste, Piskovka, slaba bi se vam godila, če bi me... Begunec ie v svoji zbeganosti in obupnosti vsega zmožen.«
»No. no. le brez skrbi,« je šennila starka. »Tako slaba in grda nisem . . . Smiliš sc mi preveč . . . Toda kam pa jo boš krenil potem z denarjem? — Olej. Jošt. da takoi izgineš iz naše okolice! Takoj veš! Niti minuto nisi varen tu pri nas pred zasledovalci. Precej bi te imeli. — Sa> si videl, kako so vojaki danes povsodi vohali.«
»Niti prišel ne bi bil sem, da me ni prignala sila,« je mrmral Jošt. »Seveda bom izginil brez sledu . . . Pred štirinajstimi dnevi sem ubežal v Villanfranki in zelo slabo sc mi je godilo od tedaj.. Prež prave obleke, brez jedi, brez denaria, zasledovan novsod se skrivam pred zasledovalci v vednem strahu, da me ne zvohaio. Oozd in gorske čeri so moje domovanje. Pasie ie tako življenje . . . Neki tovariš, ki ie tudi ubežal z menoj, se je nred-včeraišniim ločil od mene in io krenil na Bavarsko. Brez okroglega v žepu ie pa tudi na Bavarskem reva. Zato sem se nriplazil domov na Poljane, da bi dobil kaj pod palec ... Za uro in prstan sem zaslužil lepo plačilo. Ko mi
ga izplačate, jo mahnem na Bavarsko ali pa v Švico. Potem sem na varnem.«
»Na Bavarsko, Jošt, na Bavarsko,« ie prigovarjala Piskovka. »Tja je mnogo bližje. Trideset goldinarjev ti bom dala; ž njimi se boš preril lahko daleč. Med potjo si poišči kako delo! . . . Par let boš že moral ostati v tujini; ko pa zaveje tod drug veter, pridi domov!«
»Kar po denar lepo stopite! Brž pridite, vas bom počakal, kakor pravite, doli za plotom. Se malo prošnjo, Piskovka! Prinesite mi tudi kaj za pod zob, ker sem silno lačen. Pozabil sem skoro, kdai sem zadnjikrat jedel.«
»Ze prav, Jošt! ... V ruto ti bom zavila kruha in slanine. Za par dni bo zadostovalo, potem boš pa na Bavarskem. Sedaj grem. V eni uri bom nazaj. Le skrij se, da te kdo ne vidi.«
V eni uri se je Piskovka vrnila in prinesla beguncu obljubljeni denar in jestvine. Jost se jc zahvalil in je po kratkem slovesu izginil naglo v gozd. Piskovka pa jet stopala zamišljena v satanske načrte proti vas! . . .
III.
Da je Piskovka begunca tako silila k nujnemu odhodu, zato jc imela svoj vzrok. Ciin prej se ga je hotela iznebiti. Imela je sedaj v glavi zasnovan načrt proti svoji nekdanji snahi. I isto noč je kovala ziodejski naklep d^lje. Predla je mrežo najgrozovitejših, najnesram-uejših laži, iu ni prišel spanec na njene oči prej, predno ni pretresla vsili mogočih slučajnosti in okoliščin, dokler ni vsak člen verige natanko segel v drugega. Vse je bila zamislila z veliko, skrbno natančnostjo.
Drugi dan popoldne so bili vsi Jelarjevi posli zunaj na polju. Jcrica je bila ostala sama doma. Na gredici pred hišo je plcla in čistila zelenjavo. Naenkrat sc je prikazala za vrtno ograjo siva glava stare Piskovke. Jerica, ki je imela, odkar se ie poročita z Jelarjem, pred starko nepremagljiv strah, se je je zelo prestrašila in je hotela v hišo. A starka jo je prehitela. S hreščečini glasom io je ogovorila in se vedla zelo prihulieno in hinavsko:
»Snaha, dobra snaha, daj, počakaj še malo. linam ti povedati nekaj važnih novic.«
Ko jc slišala Jerica pikro besedo »snaha«, ii jc oblila obraz hipna rdečica. Odgovorila je odločno:
' »Nisem več vaša snaha. Tudi me ne zanimajo mnogo vaše novice.«
»Ha, ha, ha . . Ne tako, dragica! Novice moraš poslušati, če se tičejo ravno tebe. — Najprej ti izročim lep pozdrav od tvojega moža!« . . .
Starka se je zasmejala odurno, zlobno.
»Od moža? Lažetc,« se je jezila Jerica. »Bernard vam ni izročil pozdrava zame.«
»Kaj govoriš,]ko ne veš? Kdo ti pravi kaj od Bernarda?.. . Saj ni Bernard tvoj mož!... Tvoj mož je naš J— Piskov Tadej!... ha, ha, ha! Ne veš še, golobičica!«
Jerica je zardela. Bilo ji je, kakor bi ji Kdo pritisnil v lice žarečo železno ploščo. Jezno je hotela nekaj odgovoriti, pa se je premislila in rekla mirno:
»Piskovka, molčite raje in se ne norčujte z menoj! Tadej naj počiva v miru!«
»Seveda bi bilo zate najboljše, da bi počival . . . Seveda, seveda! A Tadej živi!...« Starki se je prikazal na obrazu zopet oduren, satanski nasmeh. Jerica se je stresla od strahu in jeze. Kakor strela iz jasnega so jo dirnile te besede. Boječe je pogledala starko in zaprosila:
»Za božjo voljo, Piskovka, ne mučite me! Kaj vam je prišlo v možgane, da tako govorite?«
»Ahal Meša se mi, praviš? ... O ne; pri Ksti sem, kakor ti! ... Kar ti pravim, jc res!
. . . Seveda ti ne gre v glavo, pa ti bo že šlo! Čakaj, da povem! — Včeraj si gotovo videla, kako so vojaki iskali nekega begunca ... Ta ni bil nihče drugi, kakor naš Tadej . . . Danes ponoči jc prišel domov k meni . . . Lahko si misliš, kako sem se ga ustrašila.«
»Jezus, Marija.« je zaklicala Jerica. Vsa se je tresla od razburjenosti. »Ni mogoče, ni mogoče! Tadej je umrl. Dobili smo njegov mrtvaški list od gosposke, jasen, ncovrgljiv dokaz, da ga ni več med živimi! . . . «
»Le ne prenaglo,« jo ie zavrnila Piskovka mirno. »Ali ne veš, da v vojski večkrat nastanejo zmede, zmešnjave. Vojaka lahko zamenjajo z drugim. Misli si tako-le: Kanonska kroglja odbije komu glavo. Po bitki nihče nc ve, kdo je oni nesrečnež . . . Pogledajo samo, kaj ima mrtvec pri sebi. Iz dobljenih stvarij sklepaio potem, kdo je bil. ln veš, da se pri tem lahko pošteno zmotio.«
Jcrica je plašno poslušala. Ničesar se ni prav zavedaja, a besede starkine so se ii zdele mogoče, — Verjetne. Starka pa je nesramno lagala dalje:
»Ravno s Tadejem je bila prav taka pomota . . . To tudi veš, da je bil Tadt j zelo zvita buča . . . Stroga pokorščina pri vojakih in poleg tega še grozovite bitke mu niso ugajale, in že precej prvi teden je bi! sklenil, da tibeži o prvi priliki . . . Dolgo se ni dalo; šele v bitki pri Msgenti se mu jc posrečilo . . . Tadej je stal z enim tovarišem za grmom in strel al na sovražnika . . . Naenkrat je priletela kanonska kroglja in odbila tovarišu glavo . . . Ko jc Tadeja minil prvi strah, mu je prišla v glavo lepa in zvita misel . . . Svojo knjižico in šc nekaj drugih stvari je vtaknil mrtvemu tovarišu v notranji žep in jo urno ne-opažen popilial z bojišča . . . Pozneje so našli mrtvega vojaka, ležati za grmom. Ker je bil brez glave, ga ni nihče poznal. Iskali so po njegovih žepih in našli Tadejevo knjižico in druge stvari, ki mu jiii je bil I adej vtaknil.
Seveda so potem za gotovo mislili, da ubiti vojak ni nihče drugi, kakor naš Tadej. Zato so nam poslali tudi mrtvaški list. . . . Tadej je bežal čez obmejne planine in srečno prišel v Švico. Tam se je klatil par let. Povsod ga je zasledovala zla usoda, in nikjer se mu ni dobro godilo . . . Pred nekaj tedni pa se je scšci z nekaterimi drugimi avstri skimi begunci, ki so bili tiste dni ubežali od regimenta . . . Sila je uboge begunce preganjala povsod in zato so sklenili, da obiščejo, naj velja kar hoče, svojo domovino. A zasledili so jih in jih začeli preganjati kakor divje zverine . . . Sinoči pa je prišel Tadej pod moje okno, mi vse povedal in me s povzdignjenimi rokami prosil denarja . . .«
Jerica je stala preplašena in bleda. Podobna jc bila lepemu mramornatemu kipu. Vsa mreža ki jo je bila starka tako mojstrsko splela, se ji je zdela verjetna. Zato ni skoro prav nič dvomila o vsem, kar je pravkar slišala. Prepričana je bila, da je vse kar ji je Piskovka povedala, mogoče. Vendar se je še nekoliko branila in ustavljala. Boječe ;e kriknila:
»Moj Bog! . . . Saj smo dobili tudi Tadejevo obleko . . .«
»Seveda smo jo dobili. Obleko so imeli spravljeno v skladišču,« jc lagala starka dalje. »Spomniš se pa lahko, da prstana ni bilo zraven . . . Prstan je Tadej obdržal na roki . . . Včeraj pa, ko sem mu povedala, da si ga tako hitro pozabila in vzela Jelarja, se je silovito raztogotil. Bil je ves divji. Snel je prstan z roke in mi ga vrgel skozi okno ... Tu ga ;naš — vračam ti ga za zvestobo, ki si jo .mela do Tadeja.«
Starka ji je vrgla prstan čez plot ... Jerica se je tresla kakor trepetlika. Pobrala je zmedena prstan in ga ogledovala. Brala je svoje ime, ki je bilo še vedno razločno na no-
tranji strani. Sedaj ni bilo nobenega dvoma več. Glasno je zakričala uboga ženka:
»Mati božja, svetovalka ubogim, pomagaj mi!«
Vrgla je prstan zopet nazaj čez plot in divje zajokala:
»O Tadeju nočem ničesar več vedeti . . . Ne grem k njemu za vse na svetu nc . . .«
»Ha, ha, ha . . . Prišla bi tudi prepozno,« je zasikala ljiskovka. »Tadej mi je naročil, naj ti povem, ua noče nikdar več imeti s teboj opraviti . . . Preveč si mu bila udana . . . Takoj sinoči jc odšel čez mejo na Bavarsko . . . Najbrže sc vrne šele čez mnogo mnogo let, ali pa se sploh nikdar več ne povrne . . . Sprva ti grozne historije niti povedati nisem mislila. A vest me je preveč pekla ... Bil bi prev elik in v nebo vpi.oč greh, če bi živela še nadalje kot žena ob Jelarjevi strani ... Saj nisi — in tudi ne moreš biti — ž njim veljavno poročena . . . Da, ker Tadej še živi! . . . Vajin zakon ni veljaven in sploh zakon ni!«
Z obupnim krikom jc planila Jerica v hišo. Piskovka pa je gledala nekaj časa za njo z velikim zadovoljstvom. Na ustih se ji je pojavil zopet oni satanski nasmeh, uddahnila si je iu z zlobnim smehom se je zarežaia:
»/.aaj imaš, pokojna g6iooiuca!... Lepo si ugriznila v jabolko, črv pa se bode zagrizel v tvoje srce . . . Glej, da ti ga ne zgrize . . .«
Pobrala je prstan, ki je še vedno ležal na tleh, stisnila ga je v nedrije in se napotila proti svojemu domu. Dosegla jc, kar je nameravala . . . Zlodcj v podobi slabotne ženske...
(Dal;e prihodnjič.)
Srednje šole v Avstriji. Letos je v Avstriji 244 gimnazij in realnih gimnazij, realk je 131. Gimnazijskih dijakov in dijakinj je 67.464, re-alčanov 45.165, srednješolcev sploh pa 132 tisoč 629. Čeških gimnazij je 35 na Češkem, 16 ua Moravskem, 1 v Sleziji, realk imajo i»elii na Češkem 25, na MoravsKem 16, v Sleziji nobene; v Sleziji je ena poljska, v Galiciji 42 poljskih gimnazij iu 11 poljskih realk. Ruskih gimnazij je 5 v Galiciji, realke nobene. Slovenci nimamo nobene čisto slovenske gimnazije iu nobene realke. Srbsko hrvaških gimnazij je pet, 1 v Istri, 4 v Dalmaciji in 1 realka v Dalmaciji. Nemških gimnazij je 121, realk 43, italijanskih gimnazij je 6, realke 4, čistili ru-munskih srednjih šol ni. Ltrakvističnih gimnazij je 12, na Kranjskem in Štajerskem neinško-slovenske, v Bukovini neinško-runiunske in nemško-ruske, utrakvistična realka je ena.
Električna hiša. V Nevv Yorku dovršuiejo ravnokar po aiiierikanskem mnenju »idealno zgradbo« — delo »Splošnega električnega društva«. Na tej hiši ni nobenega dimnika, ker elektrika nadomešča oglje in plin. V kuhinjah so postavljena električna ognjišča, a tudi sobe bi grela sama elektrika. Vrata se odpirajo in zapirajo, kadar se dotakne električnega gumba. Po celi hiši so izpeljani električni alarmni signali, tako, da sta vsak vlom ali tatvina nemogoča.
Okamenel. V bolnici v \Viesbadenu je umrl te dni neki 19-letni arhitekt, kateremu je truplo okamenelo. Slučaj, ki je čisto nenavaden, je vzbudil veliko pozornost. Bolnik ni mogel ganiti z nobenim udom in je končno v silnih mukah umrl.
Kurjava zastonj. »Kupil sem sedaj peč, pri kateri prištediin petdeset odstotkov kur-, jave.« — »Ah, predragi, kupi si še eno tako peč in bodeš prištedil vso kurjavo.«
Gosli nad vse. »Kaj je vam ljubše, gosli ali klavir?« — »Seveda gosli ... Te lahko zagrabim in vržem skozi okno in vse je v redu.«
Razgled po domovini.
Kaj hočejo liberalci s svobodno šolo? Ze
večkrat smo razkrinkali namene svobodne šole. To pa liberalcem ni prav, ker oni so vneti zagovorniki svobodne šole. Ker nameni liberalcev niso čisti, zato liberalcem ni prav, da ljudstvu razjašnjujemo njih namere. Te dni je sveti oče izdal pismo, ki je jako speklo \se »svobodomiseice«, med katere se prištevajo pri nas liberalci in socialni demokratje. V tem pismu govori papež tudi o svobodni šoli In pravi: »Svobodna šola kriče sovražniki cerkve, v resnici pa hočejo šolo odtujiti veri in z nasiljem iztrgati otrokom iz src Boga. Liberalci pravijo, da hočejo pravi in čist pouk brez predsodkov, sami pa delajo na to, da bi vstoličili v šoli sovraštvo do vsake vere.
—	Na tak način je označil papež namene naših svobodoiniselcev. Da so nameni svobodne šole res taki, nam dokazuje to-le: Med Nemci izhaja brezverski list »\Vage«, in ta piše v svoji letošnji novoletni številki, kako naj poučuje svobodna šola. O Bogu naj bi se pisalo tako, kakor da bi bile to le sanjarije ljudi. Dobesedno pravi list: »Lesena klada zamorcev (zamorci namreč časte v svoji zmoti lesene klade po božje), živalski bogovi Egipčanov, ijudožrske božanske pošasti Feniča-nov, — troedini bog krščanstva, to so vse le izrodki bolne, razburjene domišljije, plodovi strahu, ki jih je rodil strah pred nevidnim«.
—	Tako naj bi se torej poučevalo v svobodni šoli o Bogu in o veri v Boga. Naši liberalci in socialisti zahtevajo tako svobodno šolo. Gotovo ne vedo vsi, ki gredo za liberalci, kaj to pomeni. Zato je takim revežem treba odpirati oči. Drugim pa je treba napovedati neizprosen boj. Pri volitvah bodo skušali dobiti moči, da bi v državnem zboru dosegli tako svobodno šolo. Kdor je mož, bo šel v boj proti liberalcem in socialnim demokratom, ker ti so sužnji laži in teme.
Kdo je kriv preganjanja Cerkve na Francoskem? Eden »Domoljubovih« naročnikov naših na Francoskem nam odgovarja na to vprašanje tako: »Žalostna usoda ja zadela francoske katoličane, toda krivda je na ljudstvu, ker je samo krivo te vnebovpijoče krivice ki se mu godi. Podobni so bili francoski katoličani evangeljskim devicam brez olja, nepripravljeni so bili. Za javno življenje, za po-litko, za volitve se niso brigali, in sedaj je prišlo tako daleč.« Tako naš naročnik. Ali se ne zna kaj takega pripetiti tudi nam, ako bi mirno opazovali delovanje in gibanje sovražnikov zlasti ob času volitev. Naši liberalci imajo v svojem programu točko: ločitev cerkve od države. Za to ločitev se ogrevajo po svojih listih in jo bodo, če pridejo v državnem zboru do moči skušali tudi izvesti. Pred tednom je predaval mladi liberalni advokat dr. Novak v ljubljanskem »Mestnem domu« liberalnim go-spem ravno o predmetu cerkev in država. Ta mladi gospodek se je jako ogreval za francoske framasone in se čudil, da ni papež sprejel zahtev, ki so jih stavili brezverci cerkvi. Ta postava, katero obsojajo mnogi francoski brezverci, med njimi prejšnji ministrski predsednik Kombes, ki hoče zasužnjiti katoliško cerkev, taista postava ugaja dr. Novaku in drugim kranjskim liberalcem. Torej kaj naj .pričakujemo od naših liberalcev druzega nego najhujše preganjanje cerkve. Da pa ne pride do tega, zato naj ljudstvo poskrbi meseca maja ko bomo korakali na volišče.
Državnozborske volitve so še precej daleč. a vendar se liberalci že prav marljivo pripravljajo zanje. Hud boj se bode bojeval tudi pri nai na Kraaiskem. Liberalci se bodo na
vso moč prizadevali, da spravij« na deželi saj enega svojih pristašev v državni zbor. A ljudstvo slovensko, ki še prisega na vero svojili očetov bo moralo poskrbeti, da bodo liberalci poraženi na celi črti. Liberalci se bodo delali — in že pričenjajo to hinavščino uganjati, — silno pobožne ob času volitev, a tega naj jim nikdo ne verjame. Vsa njihova pobožnost traja le za časa volivnega gibanja, vjamejo nekaj neprevidnih volivcev 111 potem se zopet prične stara pesem, gonja zoper vero in katoliško cerkev. Splošno je priznano, da tako sirovih liberalcev ni nikjer v Avstriji, kakor so naši. —
Tudi v Avstriji hrepene liberalci p:> taki svobodi. Začetek se je začel za svobodno šolo; najprvo končati mladino 111 ji vzeti vero, to je načelo naših liberalcev. Da imajo tudi naši slovenski liberalci pri tem svojo udeležbo je znano. Saj je celo pred dobrim tednom neki liberalni dohtar navduševal našo liberalno gospodi v Ljubljani za francosko politiko in jim pravil, kako pametna je taka ločitev »Cerkve od države«. Francoska nam bodi vzgled, kaj žele pri nas doseči liberalci!
Ljubljanski liberalci bodo kandidirali za državni zbor najhujšega sovražnika katoliške cerkve liberalnega advokata, dr. Trillerja. Kadarkoli je ta mož javno nastopil, vselej je udaril z lopato po Rimu in po cerkvi. — Govori se, da je župan Hribar za te volitve že snubii socialne demokrate, da bi volih dr. Trillerja, toda socialisti bodo postavili lastnega kandidata. Tudi naša Slovenska Ljudska Stranka bo nastopila pri volitvah s svojim kandidatom, katerega bo postavil zaupni shod, ki se bo vršil začetkom marca za Ljubljano.
Naš voditelj dr. Šusteršič bo kandidiral — tako poročajo katoliški listi — v ljubljanski okolici.
Kmečka zveza za kranjski okraj začne v kratkem delovati. Pravila so že potrjena od vlade. Kdor želi pristopiti, naj oglasj^ svoj pristop g. Alojziju Šareč, župniku v Smartnem prj Kranju. — Na delo za naše ljudstvo.
Slovenski kandidat na Koroškem. S Koroškega se nam piše: Cuje se, da bo kandidiral v državni zbor za koroški slovenski mandat vrli narodnjak gospod Urban Piskernik, župan občine Bela pri Železni Kaplji. Nemci so že začeli s svojim surovim delom po tem volivnem okraju. Na shodu v Podsinjivasi so dejanski napadli slovenske volivce. Kajpada so jih k tcinu napadu našuntali takozvani izobraženci. Slovenci, le pogumno na delo in zmaga mora biti naša.
Samoumor vojaka. Pred tednom se je ustrelil v vojašnici s puško prostak c. in kr. pešpolka št. 27 Ivan Kantz, sin lesnega trgovca iz Bruka ob Muri. Zadel se ie v levo stran prsi in je kmalu potem v garnizijski bolnišnici umrl. Služil je prvo leto 111 je baje vzrok šikana.
Smrtna kosa. Umrl je v Ubeljskem 011-dotni kurat č. g. Ignacij Koren. Rojen je bil v St. Rupertu na Dolenjskem 6. junija 1. 1839. V mašnika posvečen 31. julija 1869. Več let je služboval kot kaplan v Moravčah, pred letom pa se je nastanil kot kurat na Ubeljskem, kjer ga je pretekli teden spremilo trinajst duhovnih sobratov na ondotno pokopališče. — Svetila mu večna luč!
Slaba letina je prišla za liberalno časopisje. »Notranjec« pojema, dasi se postojnski Arko prizadeva na vse načine, da ga še ohrani pri življenju. Izdihnil bo baje, kakor hitro minejo državno in deželnozborske volitve. V tem času hoče šc »farbati« neiavedne ljudi, ki mu
i verjamejo vsako še tako gorostasno neum-1 nost. — Slabo se godi tudi njegovemu bratcu »Gorcnjeu«. V uvodnem članku zadnje sobote milo toži in tarna nad slabimi financami pri listu, roti in prosi liberalne Gorenjce, naj ga podpirajo in širijo. No, pametni in razsodni možje se ne bodo pehali za tem slabim lističem, ki posnema v vseh napadih na cerkev in duhovščino podli »Slov. Narod«. Ljudstvo, ki ima še vero v srcu mora odklanjati z gnje-vom in studom naše liberalne liste, ki prav 11 a-111 c 11 o m a spodkupujejo verska tla, saj vedo, da so brezverci sposobni za vsako lumparijo, kar nam pričajo žalostne razmere na Francoskem. Kdor se hoče poučiti o vseh važnih političnih zadevah, kdor hoče brati najrazno-vrstnejše novice s Kranjske in od drugod, naj naroči »Domoljuba«, ki je najbolj razširjen list med Slovenci in se tiska žc v 20.000 izvodih.
»Glasbena Matica« priredi še enkrat v veliki dvorani hotela »Union« ljudski koncert, in sicer 27. t. 111. Pri zadnji prireditvi je moralo mnogo oseb oditi, ker niso dobile prostora. Velika dvorana je bila namreč prenapolnjena z občinstvom.
Obrambena zveza zavednih obrtnikov je zborovala pred tednom v Ljubljani. Razpravljale so se važne obrtne zadeve. Društvo se vedno lepše razvija. To pa silno jezi »Slov. Narod«, zato neprestano napada društvo in odbornike. A ravno ti napadi so najboljše priporočilo za društvo, kateremu naj pristopijo vsi zavedni obrtniki.
Sestanek mlekarskih zadrug, katerega je pretekli teden sklicala v Ljubljano »Zadružna zveza«, jc bil izborno obiskan. Nad 100 zastopnikov kranjskih mlekarskih zadrug in kmetovalcev jc zborovalo v mali dvorani hotela »Union«, dokaz, kako veliko je zanimanje med našimi kmetovalci za zadružništvo in narodnogospodarski napredek. Shod je otvoril podpredsednik »Zadružne zveze« gospod kanonik Šiška, iz ministrstva sta bila navzočna dvorni svetnik dr. Ertl in gospod Charausek, kranjsko deželno vlado je zastopal vitez Laschan, splošno mlekarsko zvezo gospod Raffai. Za nekaj časa ie prišel na sestanek tudi deželni odbornik gospod Povše. Predavanju ie predsedoval predsednik »Zadružne zveze« dr. Krek. Dopoldne so predavali: mlekarski nadzornik gospod Legvart o mlekarstvu, gospod ravnatelj dr. Kramar o preizkušnjah mleka, zastopnik gospodarske zveze v Trstu gospod Rostnan o trgovini z mlekom. Sprejetih je bilo več koristnih resolucij. Z enketo je bila tudi združena razstava masla, katere se jc udeležilo z izbornimi izdelki 30 zadrug. Sklenilo se je, vsako leto napraviti tak sestanek z razstavo. Brezdvom-no bode obrodil ta prvi velevažni sestanek mnogo dobrih sadov na našem zadružnem polju.
Slovenska kmečka zveza se je ustanovila v ponedeljek 21. t. m. v Mariboru za spednještajerske kmete. Iskreno pozdravljamo novo zvezo.
Društvo »Abstinent« priredi 27. t. m. v Celju protialkoholno zborovanje s predavanji. Predavali bodo iz Ljubljane gg. dr. Krek, Smolnikar in Podlesnik. Število abstinentov vedno bolj narašča. Dne 24. t. m. je priredilo v Ljubljani večerno zborovanje.
Ogenj v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. V sredo 16. t. m. je bila poklicana požarna bramba v hotel »Ilirija«. V neki sobi je eksplodirala svetilk«, nakar je nastal ogenj. Kazinskemu re-
stavraterju gospodu Ederju, ki je bil slučajno v bližini, se je zahvaliti da se ogenj n1 razširil. Kot bivši član celovške požarne brambe, je pričel pogumno gasiti ter je ogenj pogasil, predno so sc pripeljali ognjegasci. Gospod Hder se je nekoliko opekel po rokah.
Kmečki sinovi so najboljši vojaki, je rekel vojni minister v seji avstrijske delegacije dne 5. t. m. Zato naj bi se vojaška uprava ozirala na to in dovoljevala našim fantom ob času žetve dopust.
Izvrševalni odbor za volilno delo S. L. S. je pretekli teden imel sejo. Sklenil sc je dnevni red za zaupni shod dne 28. februarja v veliki dvorani »Uniona«. Vsa pisma, tičoča se volitev, naj sc pošiljajo na naslov: Profesor dr. Krek v Ljubljani.
Prodaja cigaret po gostilnah ln kavarnah. Posebne licence za prodajo specialitet gostilničarjem in kavarnarjem so dovoljevale domačini trafikam, le prodajo gotovih vrst tu- in inozemskih specialitet. Finančno ministrstvo je pa zdaj dovolilo, da se smejo prodajati po takih domačih trafikah vse specialitete, ki jih obsega tarif specialitet.
Slovenci na Dunaju.
Malokatero izobraževalno društvo v domovini tako lepo prospeva, kot »Straža« na Dunaju. V nedeljo 13. t. m. smo imeli občni zbor, ki nam je šele pokazal, kako živahno se društvo giblje. Iz obširnih poročil odbornikov posnamemo samo toliko, da je storilo društvo vse kar je le moglo, da je bilo članom res to, kar jim mora biti. Vsaki mesec je bila služba božja, poleg 25. novembra tudi sveta maša s slovenskim petjem, gotovo prva na Dunaju. S poučevanjem petja, tamburanja, društveno knjižnico in s predavanji je skrbelo za izobrazbo svojih članov. Vse to je vodil v društvu gospod pliil. Marko Bajuk. V priznanje za izredne zasluge za društvo ga je izvolil občni zbor z velikimi ovacijami društvenim častnim članom.
Z žalostjo nas je navdala izjava gospoda predsednika, da ne more prevzeti več predsedstva v društvu. Kaj je bil on društvu, kako je za njegov procvit skrbel, ve samo oni, ki je imel že kedaj tako skrb na svojih ramah v sovražni nam tujini. Odstopil je kot predsednik, a obljubil, da bo delal z vsemi močni i v bodoče v prid društva. Občni zbor ga je pozdravil z gromovitimi živio-klici, potem ga pa izvolil častnim članom, kar je pač zaslužil, naj mu bo to vsaj neko malo priznanje zahvale za ves trud. Na njegovo mesto smo si izvolili vrlega moža gospoda Iv. Kvasa, dosedanjega tajnika. Upamo, da bo vreden naslednik svojega prednika. Drugi odbor sestoji pa podpredsednik gospod Iv. IJrevalnik, tajnik gospod Alojzij Jeler, namestnik gospod M. Borovnica, blagajnik gospod Jože Kralj, namestnik gospod Gašpar Kušar, knjižničar gospod pliil. Marko Bajuk. Revizorjema sta bila voljena pa gospoda Albert Strahovnik in gospod Marinč.
Društvo šteje 172 rednih in 3 častne člane. Dal Bog, da bi se število članov še pomnožilo, kar bo zelo v prid društvu, še bolj pa članom samim. Zato verni Slovenci na Dunaju, zbirajte se pridno v »Straži.«
Začeli smo tudi že nabirati za »Naš dom« na Dunaju in nabrali že 66 kron, posamezne darove naznanimo pozneje. Upamo, da nas bo tudi domovina podpirala, ker nas je malo.
Končno le želimo, da bi »Straža« vedno tako prospevala kot sedaj in vršila vedno bolj svojo nalogo, da bi stražila pred durimi svojih prijateljev, da jih ne premaga narodni ali verski sovrag.
Davek za točenje žganja pri lekarnarjih. Po § 4„ postavka IV. postave o davku za točenje žganih opojnih pijač so uvrščeni lekar-
narji v vrsto postranske trgovine z žganjem in plačajo Ic petino za točenje pripadajoče pristojbine. Nastalo je vprašanje, če spadajo lekarnarji, ki se pečajo s postransko trgovino žganja, med trgovska podjetja v smislu postave. Finančno ministrstvo je v sporazumu s prizadetimi osrednjimi oblastmi to vprašanje potrdilo in izjavilo, da imajo tudi lekarnarji ugodnost postranske trgovine žganja.
Akcijsko družbo Lokalna železnica Kranj-Tržlč, s sedežem na Dunaju, ustanove dr. Karo! pl. Born, Andrej Gassner in Karol Mally ter je ministrstvo ustanovitev te lokalne železnice že dovolilo.
Cenjene dopisnike »Domoljuba« prosimo potrpljenja. Vse pride na vrsto. Gradiva imamo jako veliko. Prejeli smo od naših vrlih amerikanskih rojakov več pisem, katera bomo priobčili. Uredništvo je naprosilo nekega svojih naročnikov, živečega že par let v Parizu na Francoskem, naj poroča o ondotnem preganjanju cerkve. Gospod dopisnik J. M. nam jc to rade volja obljubil, v kratkem bomo mogli prinašati izvirne dopise s Francoskega. Prosimo svoje somišljenike, naj povsod širijo naš list. Nobena slovenska družina naj bi ga ne pogrešala. Z razširjenjem našega lista bomo najbolje poskrbeli tudi za izobrazbo našega dobrega ljudstva.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Lukovice. Pred tedni se je vršila pri nas volitev za k rajni šolski svet. Izvoljeni so bili kljub silnemu pritisku gospodov iz brd-ske komisije sami kmetje in obrtniki S. L. S. Pisači notarja Rahneta so napeli vse sile, da bi spravili na predsedniški tron svojega šefa, a ni se jim posrečilo. Z agitacijami so le navdušili ljudstvo za prihodnje volitve. Vidite, gospodje, doba vašega terorizma je pri kraju. Svetujemo vam, da se drugič ne vtikate v stvari, ki vas ne brigajo, ljudstvo bode že brez vas tako opravilo.	F.D.
g lz Ihana se piše: Knjižnica našega društva šteje 150 knjig in ne 40, kakor je bilo pomotoma zapisano v društvenem koledarčku.
g Iz Moravč. Katoliško izobraževalno društvo je imelo v zadnjem času krasna predavanja. Naš preljubljeni gospod dekan so govorili v natlačeni društveni dvorani in povedali mnogo zanimivega iz davnih časov naše fare. Slišali smo razne znamenitosti o starih gradovih, med katerimi je bil grad Rožek največji in najstareji. Tu so imeli luteranci svoje pokopališče. Zadnji lastnik rožeškega gradu je bil neki Galli, o katerem je zapisano, da je bil velik okrutnež. Živel je v grešni zvezi s svojo sestro. A njegova razuzdanost ni dolgo trajala; nekega dne se je ubil , jaha je na iz-prehod. Pozneje so kmetje grad podrli. To si ne moremo drugače misliti, kakor da se je zbrala velika množica razdraženih kmetov, ki so pobili in razgnali grajske prebivalce in grad zažgali. Razvaline stoje še danes. Ljudstvo pripoveduje o bogatih zakladih, ki se nahajajo skrili v zidovju. Seveda jih vzdigniti nobeden ne more, ker v zidovju baje »straši«. Iz razvalin rožeškega gradu so zidali pozneje grad v Moravčah in v Cešnjicah. Znameniti' gradovi so bili še v moravški dolini: Grad Zalog, sedanja last državnega in deželnega poslanca gospoda Povšeta, potem grajščina Tustanj in Orlov grad na Koprivniku; dalje grad Belnek, kjer so živeli v petem in šestem stoletju luteranci, in nato grad »Limberberg« na Limbarski gori, kjer stoji zdaj sloveča
romarska cerkev sv. Valentina. Zadnjega gra-ščaka omenjenega gradu so ubili kmetje v Mekinjah na pokopališču. — Dalje je govornik navajal važne stvari iz farne kronike. Poslušalci so se čudili, ko so čuli gospoda predavatelja, kake pobožnosti so imeli naši predniki. Hodili so cele ure hoda v slovesnih procesijah, glasno moleč in pojoč svete pesmi. Se celo na svete Višarje so hodili s procesijami. Pač naši pradedje so bili verno in pobožno ljudstvo I — Taka predavanja so ljudstvu silno koristna, zato kličemo gospodu dekanu: le še večkrat pridite v naše društvo! Potrebni smo poduka v gospodarskem, kakor v političnem oziru.
g Iz Mengša. V nedeljo, dne 27. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne se bo vršil občni zbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Ladšteterjevi tovarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo knjižničarja, 4. potrdilo letnega računa, 5. sprememba pravil, 6. sluč.ajnosti. — Udje, pridite v obilnem številu na občni zbor!
Iz kranjskega okraja.
Iz Predoselj. Novičar iz Predoselj se bo od zdaj naprej večkrat oglasil v »Domoljubu«. Včasih bo vzel v roke veliko metlo in začel krepko pometati smeti, ki leže po raznih kotih Predoselj in jih bo pometel v »predaško gmajno«. Včasih bo pa tudi pohvalil, da ne bo kdo mislil, da so v Predosljah same smeti. — Ameriko, to bo treba najpreje pomesti iz Predoselj. Kar izmislili so si nekateri, da bo treba iti v Ameriko in da ni mogoče drugače. IJa so šli.Vprašamo pa, ali je to potrebno in koristno? Ali je bilo kateremu izmed tistih, ki so šli, res potreba iti v Ameriko, potreba, ker se doma ni mogel preživeti? Ne enemu ne, vsak bi doma lahko dovolj zaslužil, če bi hotel delati pridno in pometno živeti. Pa naj reče kdo, da to ni res! Torej potrebno ni na noben način v Ameriko hoditi. Še manj pa koristno. Težko je dobiti v Ameriki službo, in če jo dobi, ima res dobro plačo, pa mora delati kot živina, da se v kratkem času ves konča. Kaj mu pomaga potem, če se vrne z nekaj denarji domu, za delo je pa za nič; prisluženi denar lahko kmalu zapravi in na stare dni dela občini težave. Pa tudi za domačine je slabše, ker jim manjka delavcev, katere morajo potem vedno dražje plačevati. Koliko je pa duševna škoda! Malo jih pride iz Amerike takšnih, kot so šli. Nikjer se poprej ne izgubi vera in nravnost, kot v Ameriki. Zato je posebno obsojati, da so šla celo dekleta, za katere je še večja nevarnost. Kaj mislite, da bodo vsi ti dosegli v Ameriki zado-voljnost in srečo? Stariši, ki pustite v Ameriko svoje sinove in hčere, kateie imate še pravico zabraniti, vi bodete dajali odgovor zanje. Amerika nam ne bo prinesla sreče in blagoslova, saj še tistim ne, ki se doma ne morejo preživiti, še manj pa tistim, ki.se jim doma ne ljubi delati.
g Veliko surovost so napravili nekateri pijani fantje, ko so ponoči pometali nekemu posestniku hlode čez visoki britofški most, tako da se iih posestniku ni izplačalo zopet spraviti na cesto, ker bi imel več stroškov, kot so bili hlodi vredni. Taka podlost pride od žganja,žganje pa od žganjaren, katere bomo tudi enkrat začeli pometati z veliko metlo, ker tam leži na kupe smeti.
g Izobraževalnega društva še zdaj nimamo. Povsod se že vidijo sadovi tretjega katoliškega shoda; pri nas smo pa od takrat samo toliko napredovali, da smo preje čakali na tretji, zdaj pa čakamo že na četrti katoliški shod. To pa zato, ker sta v človeškem živ-
ljeniu dve vrsti napredka. Drugod namreč delajo, kakor so jih naučili, pri nas pa čakamo, kaj se bomo na četrtem shodu naučili. Modri ljudje pravijo, da je naš napredek bolj »ko-mot«.
g Britofljane In Orehovljane bo zanimalo zvedeti, da je vodovod za Kranj in okolico cesar že potrdil in da je zdaj gotova stvar
g Gasilno društvo si bo postavilo svoj dom zadaj za kapelico na niežnarjevem vrtu Svet ni faren, ampak občinski, farna je samo hiša. Gradivo so že začeli dovažati. Skoda da od strani članov ni takega zanimanja in požrtvovalnosti, kakor bi stvar zaslužila. Po hvaliti pa moramo Erženovega Jožeta in Fen-detovega, ki sta pripel ala precej lesa. Vsa čast jima!
g Kdor se še ni naročil na »Domoljuba«,
naj to takoj stori. »Domoljub« je najboljši kmetijski list. Naroča se v župnišču ali posebej. Velja 3 K.
g V Šmartnu pri Kranju je bila predzadnjo nedeljo prav zanimiva društvena veselica, ki je popolno napolnila društveno sobo. Govornik nam je podal sliko skromnega S. Gregorčičevega življenja. Pesnik je hrepenel, da bi milemu narodu zasijala zvezda boljših dni, zato opažamo v njegovih pesmih dve stvari: ljubezen do domovine in pa ljubezen do brata trpina. — Nato je sledilo izvrstno petje domačega mešanega in moškega zbora, nakar so vrli fantje deklamovali več Simon Gregorčičevih pesmi. Prvič pa ic ob tej priliki nastopil ženski oddelek izobraževalnega društva v igri »Sveta Cita«. Vse igralke so prav dobro pogodile svoje vloge. Vsa prireditev je bila prav primerna in je ljudem zelo ugajala, zato pa se je ponovila zadnjo nedeljo.
g Uinrl je pred tedni najstarejši mladenič moravške okolice, po domače »Bistanov Nace«. Bil je svoje dni važna oseba moravške doline. Pečal se je s čebelorejo in mizarstvom. Svetila mu večno luč!
g Iz preddvorske občine. V občinski proračun se je med drugim stavilo 1.118 K za ubožce, 200 K za letne premije za bike, 4.591 kron za šolske potrebščine. Za novo šolo v Goričah se bo plačevalo 25 procentov. Da bi sc nabiral denar za zidanje goriške šole, se je stavil predlog, da se uvede skozi 5 let občinska naklada na žganje. Na ta način bi se dobilo v petih letih 8.000 K, z obrestmi pa še več. Tako bi se z lahkoto spravil skupaj denar za to novo šolo. Pa večina občinskih mož je rekla: ne! Ce nc — pa ne! Pregovor, da je Bog najprej sam sebi brado ustvaril, se še ni pezabil.
Dolenjske novice.
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Na Grosupljem imajo lično cerkvico sv. Mihaela z orglami in dvema zvonovoma. Večji zvon ima ob robu napis: »Naročila me je podružnica svetega Mihaela na Grosupljem za časa gospoda dekana Andreja Drobniča, g. župana Franca Košaka in cerkvenih ključarjev Jožefa Okorna in Jakoba Štrublja, leta 1893.« — Ta zvon je veljal 1300 gld. in ima na sebi dve podobi: sv. Mihaela in sv. Marka. — Mali zvon pa je star že 86 let, ker je bil vlit od tovarnarja Jož. Rcissa leta 1820. Na ;>ebi ima tri podobe: sv. križ, sv. Jurija in rožnivensko Mater božjo. Jc sicer že nekoliko škrbast, pa jo še dobro zapoje. — Zvonik je že enkrat prezidan in je širši, kakor je bil prvotni. Zanimivo je, kar povedo stari Jur-tetev oče iz Stranske vasi o starem zvoniku:
»Ko se prezidavah zvonfrk. so šli Grosupeljci koledvat za njega. Razdelili so se na štiri »kampe« in dobili precej žita in drugih pridelkov. Stari zvonik je bil kakor koren, dobro visok, s škrlji pokrit in na vrhu zaokrožen. Novi zvonik pa je sezidal Bubnov Jože iz Stare vasi pred kakimi 65. leti.«
d Izobraževalno društvo v Šmarju je imelo preteceno nedeljo svoj občni zbor. Navzočih ie ona večina starih članov in neKaj novili. Društvo ima v knjižnici out> knjig. Ki so se med letom pridno prebirale. Med letom je bilo šest veselic, pri katenii so se predstavljale sledeče igre: bvoji k svojim, Originalna pravda, ludijsKi siroti, Zamujeni viaiv, Mcmar pri zvitem rogu, Kmet iu iotograi. lJri veselicah je vedno nusiopai domači mešani zbor pod vodstvom oigamsta rr. I eruezarja. — strel-saiu vaj je biio osem, pri kaierili so se najbolj ounhovaii: Uorsic Anton iz i^odgonee, i^cr-cic /\iuon iu btrubeli Ivan iz Laradisča. — časopisov je bno naročenih osem. bklenilo se je nanovo naročiti: Novi List, Nas Dom in Dolenjske Novice. — Na predlog knjižničarja Ivana Glina se ie izvolil častnim članom g. Janez Deoeljak, župnik v St. Jurju zaradi iz-vanrediuti zasiug za društvo v prejsnjin cusin. — Novi odoor za leto ivož" se je sestavil sledeče : Predsednik g. dekan Miliael I rček; podpredsednik i^erčic Jozet, posestnik v l^a-radiscu; tajnik g. Al. Vole; blagajnik posestnik Oorsič Anton iz Podgonce, knjižničar Ulilia Janez, železniški delavec iz Šmarja in mladenič i\ristol f rane iz Razdrtega njegovim namestnikom. — Nazadnje nam je se blagajnik povedal, da je imelo društvo v pretečenem letu prometa 005 K 40 vin. Ktiub temu, da so časopisi plačani že za leto 190/, ima društvo v blagajni še 43 K <^0 vin. Upati je torej, da tudi v novem letu društva ne oo zeblo.
d Tudi v naših šolata je nekaj izpremem-be. — 1 am doli na Grosupljem so za predsednika krajnega šolskega sveta izvolili g. deželnega poslanca fr. Košaka, za svetovalca pa posestnika Jož. Okorna in Jak. Strublja. Ie-kom enega leta bodo dobili tudi novega učitelja, ker je služba nanovo razpisana. — Doma v Šmarju pa so izbrali predsednikom krajnega šolskega sveta g. dekana Mihaela j rčka, podpredsednikom g. župana Antona Škrjanca, svetovalcem pa g. gostilničarja J. Zupančiča iz Skofeljce in posestnika Fr. Sku-bica iz Paradisča. — Namestu obolele učiteljice gdč. Mar. Detela je prišla za nekaj časa gdč. Angela Cerar.
Iz ribniškega okraja.
d Uradna izročitev Rašice in Podloga v oblast laškega župnika se je vršila dne 16. januarja s posredovanjem ribniškega gospoda dekana. Skocijance ie bolela ta ločitev — iz ljubezni?
d Smrt rojakov v tujini. V Trstu je umrl 251etni Slavko Kozina iz Sodražice. — V Ameriki se je pa ponesrečil 211etni Dominik Ober-star iz znane sodraške rodbine.
d Mati zoper mater. Gospa Rudeževa je obstrelila v Veliki gori medvedko in ustrelila njenega mladiča. Medvedko so dobili pozneje mrtvo v kočevskih gozdih. Mislimo, da bi se bili obe materi drugače pogledali, ko bi se bili srečali — na planem.
d Nesrečen dan je bil 17. januarij t, 1.. ki je prinesel kar tri nesreče v ribniško dolino. Neki posestnik iz Grčaric je v Rakitnici nakladal trame, in ko privije »rajkelj«, se veriga utrga in rajkelj oplazi moža po glavi, trami pa se vsujejo nanj — in bil je na mestu mrtev. Zapustil je osem nedoraslih otrok; najstarejši sin ima menda 16 let. — Ravno tisti dan se je v Rakitni©! podrla tramovje na nekega fanta
iz te vasi in mu strlo stopajo na nogi ter mu odtrgalo tudi nekaj prstov. Še isti dan so ga v Ribnici naložili na vlak in ga odpeljali v Ljubljano v bolnico. — Na ravnoisti vlak so prinesli na Ortneku zopet nekega fanta, ki se je menda tudi ponesrečil. Res kritičen dan!
d Bolj srečen dan pa je bil pretekli teden za gospo Olgo Rudeževo, ki je na lovu v \ e-liki gori kar naenkrat ustrelila dva medveda — to se pravi medvedko in enega mladiča. Tudi staremu medvedu so dali menda nekoliko poduhati smodnik, pa mu ni dišal, zato jo je mrcina odkuril. Bodo že še zasledili divjega vdovca. Naleteli so na vso družino v brlogu
d Nesrečna številka. Številka 13, pravijo, da je nesrečna. Zato ie bil tudi 13. januarij nesrečen in kritičen dan prve vrste — za do-lenjevaškega učitelja Zupančiča. V neki gostilni je začel kmetom in drugim gostom hvaliti in zagovarjati francoski boj proti cerkvi in razporoko. Možje pa so ga vgnali v kot, ka-kor mačka miš, in bolj je molčal, kakor njegov najstrahopetnejši šolski poba. Neki mož mu ie dobro zasolil: »Vedno se potegujete za višjo plačo, pa je imate še sedaj preveč. Ce bi imeli polovico manjšo plačo, bi učili samo naše otroke: sedaj sc pa vam samim zdi vaša plača previsoka, in da jo zaslužite, hočete učiti naše otroke — in nas!« Dobra je bila, četudi grenka! Kaj pa je njegova ženka rekla, ker je hvalil razporoko, molči zgodovina. Bližnji njegov, opazovalci pa pripovedujejo, da ima od tistega dne bolj redko brado.
d Ročno brizgalno za prvo silo, kadar n takoj požarne brambe na mestu, bodo napr vili v Goriči vasi pri Ribnici. Taka koristna stvar utegne vsak hip prav priti.
d Izobraževalno društvo v Velikih Laščah je priredilo v nedeljo, dne 13, t. m. predavanje v Dvorski vasi. Zadnjo nedeljo je bil društveni občni zbor in predavanje.
d Iz Ribnice. Nekaj občin v ribniški fari spi, imenovati moramo zlasti dve in sicer: dansko in jurjevško. Obe izmed teh dveh občin, posebno zadnja, imata dovolj občinskih naklad, a pomagati si nc zna nobena, kako si to breme olajšati. Ali bi ne bila umestna naklada na opojne pijače? Veliko se pri nas popije. Kdo pa ima kaj dobička od tega! Občina gotovo ne! Torej zdramite se, županstva!
d Vso čast g. poslancu dr. Antonu Korošcu za besede, katere je izrazil o živinoreji pred poljedelskim ministrom. Ribniški kmetje.
d Prodal je na Jurjevici Fr. Kovačič bika, starega 32 mesecev, za 680 kron. Kupil ga je ljubljanski mesar g. Lovše. Kaj ne, lepo ži-vinče? Imamo pa še veliko lepih krav na prodaj. Zatoraj naj nikdo ne zamudi prilike, kdor bi rad kaj prida kupil.
d Iz Ribnice. Pred leti priselil se je v trg trgovec,.kateri sliši na ime Jaklin ter gori za nemško idejo. Ko so imeli (nemški) turnarji v Kočevju sestanek, jc kar brenčal po Ribnici ter agitiral k udeležbi. Pa pustimo mu to. na.i ima veselje in naj brenči, da se bo razbrenčal. Da je pristni gernian, se razvidi iz tega, ker svoje odjemalce po kočevskem advokatu toži in to za take zneske, za kakoršne bi tožbe lahko sam vlagal, ter dela strankam nepotrebne velike stroške in skrbi. Pazite toraj, kupovalci, da vas kaj sličnega ne zadene, to je pač čudni »angel varuh«, kateri po nemških advokatih Slovence odira. Tudi to nam ne ugaja, da ljudi takorekoč lovi, kakor pajek muhe v mreže, kajti vedno stoji kdo iz trgovine na vogalu hiše ter prav po čifutarsko kliče in to tudi med mašo je vedno pomočnik na cesti ter spušča ljudi pri vežnih vratah notri. Ka-h za Jaklina ne velja nedeljski po«itiek?
Iz litijskega okraja.
d Janče. Na ameriške dolarje so začela misliti tudi tukajšnja dekleta. Pred kratkim sta jo popihali dve črez lužo. Vsi pa, ki prihajajo iz Amerike nazaj, zatrjujejo, da za dobra slovenska dekleta Amerika ni. Kakšno službo pa dobi slovensko dekle v Ameriki? K bogatim Angležem v službo ne more, ker ne zna jezika, ne zna dovolj kuhati, ne šivati. Ostane ji torej le dvoje, iti na kako slovensko gostilno za natakarico, ali pa iti za deklo h kaki družini, ki ima na hrani slovenske fante in može, ki imajo žene v Evropi. Ali jc to primerna služba?
d Zagorje ob Savi. Umrl je 14. januarja Valentin Zabovnik, paznik v pokoju. Umrli je bil vrl krščanski in odločni mož. Imel je prav lep in mnogobrojen pogreb dne 16. januarja. Naj v niiru počiva! — V soboto, dne 19. januarja so bile občinske volitve v Kotredežu. O izidu poročamo prihodnjič.
d Litija. Umrla je dne 13. januarja Katarina Vovk, omožena, v mladih iu lepih letih, stara šele 26 let. Nihče ne vč pravega vzroka te nagle smrti. Nekateri trdijo, da jo jc pobrala vročinska bolezen, drugi, da si je pri zobobolu zastrupila kri, drugi zopet da je bila zmešana. Bila je vrla krščanska žena, in zato naj v miru počiva!
d Sv. Neža na Kumu. V ostri zimi je bil letos na dan sv. Neže prvi sltcd na Kuniu. A hribolazci in verni romarji se ne strašijo ne pota, ne snega, ne visocega hriba.
d St. Jurij pod Kumoin (krški okraj). Izvoljen je bil enoglasno za predsednika kraj-nega šolskega sveta č. g. župnik Fr. Avscc. iskreno čestitamo!
d Osebna vest. Nesrečno jc padci po stopnjicah daleč po Slovenskem znani gospod notar v Litiji, Luka Svetec, in si precej poškodoval desno roko. Gospod je vkljub svoji osemdesetletnici vedno čvrst, krepak iu še-vedno v svojem uradu marljiv in delavcu. Upamo, da ne bo imel ta padcc resnih posledic za zdravje obče priljubljenega gospoda notarja.
dVelika skala se je utrgala na nevarni poti ob Savi od Rcnkov do Zagorja ne daleč od postaje pri takozvani cesarski kamri. Popotniki morajo kar čez kobacati. Sploh se pa vidi, da so zgoraj velike in nevarne razpoke, ki še lahko povzroče kaj hujšega. Ta pot za Savo je na nekaterih krajih prav nevarna, Ic čuditi se jc, da v to poklicane oblasti nič ne ukrenejo. Naj bi sc vsaj na to pazilo, da bi se s pota spravilo kamenje, katerega na pot sprožijo s smrekami. Ravno tako sc je plaz zemlje utrgal na okrajno cesto v Dolenjih Tepah. Cel svet tam gori nad ccsto jc plazeč, nevarnost ie, da se kaj hujšega pripeti. Ki ste v to poklicani, pazite in storite svojo dolžnost!
Iz Roba.
d Drugače kot drugod. Navadno so župani krivi, da se zavlačuje občinska volitev. Pri nas se je pa zavlekla od spomladi do zdaj radi volivccv, ker so zadnjič volili v odbor može, ki so za več let izgubili pravico voljeni biti. Volitev jc bila radi tega ovržena in še zdaj smo tam, kjer smo bili o Veliki noči.
d Čuli smo, da se imajo naš č. g. župnik premakniti iz Roba na Krko. Ne vemo, kaj bodo naredili. Mi želimo, da ostanejo še pri nas.
d Domač napredek. Cerkveno petje se je imelo po odstopu orgar.ista boriti s težavami, toda zdaj se je tako izpopolnilo, da smo vsi zadovoljni. Domač fant se je izuril tako dobro v orgljanju, da je povsem kos svoji nalogi.
d Dobrotljiv Amerikanec. Preteklo pomlad jc prišel za en par tednov iz Amerike
pogledat k svojim starišem Štefan Zgoncc in sc zopet vrnil v Ameriko. Ko je bil ta kratek čas'doma, je opazil več pomanjkljivosti. Videl je, da podružnica sv. Primoža nima baudera in je daroval precej toliko svoto, da se bo dalo napraviti lepo novo bandero. Bog inii povrni! Mi pa želimo, da bi prišlo šc mnogo takili Amcrikancev pogledat domu.
d Ne samo bandero bo novo, tudi mali zvon je nov pri podružnici sv. Primoža.
d Rob in Amerika. Mnogo jili je v Ameriki iz lobarske fare. Nekateri se bodo dobro opomogli, nekateri pa tudi nič. In kje je ozrok? Žene doma ne vejo, kaj morajo možje trpeti za dolar. Kar možje v Ameriki krvavo zaslužijo, to njihove žene na veselicah, plesiščih in sejmih lahkomiselno razmečejo. Da bi jih!
Belokranjske novice.
d Nepričakovan preobrat smo doživeli v Starem trgu. — Do letos ie prihajalo k nam le po petero iztisov sobotne izdaje »Slovenca« poleg treh srabljivih dnevnih »Narodov«. — Zdaj pa prejemamo 16 iztisov samo dnevnega »Slovenca«, pa tudi Domoljubovcev morda nc bo manj, ko po navadi. Tisto zahrbtno sovraštvo mnogih možakov, posebno krčmar-jev in trgovcev, ki so imeli liberalizem za višek modrosti, in tista satanska nagajivost pobalinske druhali proti prejšnjima gg. duhovnikoma ter njih naredbam, in odredbam, se jc poleglo. — Bil je čas, ko si duhovnik ni bil življenja svest. — In zdaj? Tisti nagajivci, ki so poprej terorizirali ves trg, so precej krotki postali. Kar je pa dobrih, udani so dobrima gospodoma iz srca.
Iz Št. Ruperta.
d Izgubila se jc Marija Jaklič iz Ravnika št. 15, pri Št. Rupcrtu. Stara je okrog 30 iet. Slaboumna jc; bila jc žc v norišnici. Dela sc, kakor bi bila doma iz Novega mesta. V nedeljo pred Vsemi svetniki je šla k sv, maši, od tedaj jc ni. Kdor bi kaj znal o njej, naj naznani županstvu v Št. Rupcrtu.
d Riceta ue bodo za sedaj šc jedli razgrajači iz Št. Ruperta — pač pa bode sedela mati najhujšega rogovileža 12 ur.
d Ustanovilo sc jc izobraževalno društvo v Št. Rupcrtu. Predsednik društvu je č. gosp. Jan. Mervec. Pristopilo jc takoj dosti udov, večinoma sami vrli mladeniči. Prav tako. Mladeniči, pokažimo, da znamo ceniti čas svoje mladosti. Le po potu poštenega veselja in zabave ter z uma svitlim mečem si bomo pridobili spoštovanje pri vsakem človeku. Vsak mladenič naj izkuša, da pridobi svojega prijatelja za to novo koristno društvo. Prihodnjič kaj več o tem.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Tržišča pri Mokronogu. Volitev župana za občino Tržišče je bila določena na soboto, dne 5. t. ni., v šoli. In ko pridejo določeni dan, ob določeni uri, odborniki k volitvi jim tamkaj povedo, da ne bo volitve, ker jc proti volitvam vložena pritožba, a c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem pritežbe šc ni rešilo. Odborniki so bili ogorčeni nad takim postopanjem županstva, ker isto ni izpre-tnembe takoj naznanilo. Priporočila vredno! Sami z seboj so nezadovoljni liberalni napred-njaki, ker ima občina premalo odborniških mest, da bi nanje posadila vse naprednjake. Najbolje bi bilo, da bi nekaterim naprednja-kom politična oblastva dala virilne glasove, kakor jih imajo škofje in rektorji vseučilišč v deželnih zborih. S tem bi oblastva ustregla
gotovim naprednjakom in liberalno-napredni štab bi to dejstvo zabeležil v svojo zgodovino kot največji napredek devetnajstega sto-ietja v avstrijski upravi. — Vodovod bi naši naprednjaki radi napravili v T ržišču, seveda na občinske stroške. Načrt in proračun jim ie izdelal baje gospod inžener Smrekar. Tudi so se obrnili za podporo na deželni odbor, ki je, kakor sc čuje, obljubil par stotakov. Vsi davkoplačevalci brez izjeme so proti zgradbi vodovoda in pravijo: ako hočejo Iržiščanje imeti vodovod, naj ga le zgrade na svoje stroške, mi ga jim ne bodemo plačevali, kar imajo popolnoma prav. Ako doiiciie laKtone, Ki se za vodovouno zgrauoo laivo potegujejo, veseli napreUeK, naj zgraue 111 uiedc \uske vodnjake, Kateri so ponekod bolj potreont, kakor uziski vodovuu, kaju v mnogiii vaseh imajo slabšo ni bolj ouuaueno vouo, kuivor je v 1 rziscu. bicer pa, an se uoticium uiktor-jem ne sumi revno 111 z uavka jjieooiuzeno ijuustvo. Oemu je potrebno za uuooiiom, aa preveliko uuoonost iieKaieriukov uavkopia-cevalcem nalagati novo menic. l<es, kjer so liberalci gospuuarji, volkovi pa — mesarji!
U i\eieu na kocevski uizavnt zeicznici. Na postaji lJreuoic nimajo navadilo uovulj vozniii listkov, razen za Urosupue 111 Ljub-Ijauo uoieiijski koiuuvor. Ce pnue več oseb, Kakor sline, pa ne dobe voziuli listkov, kamor zaluevaju. Čuvaj se izgovarja, ua mu jili 111 posial postajenačelnik iz Grosupljega, toda ta izgovor lie velja, Duuro ui biiu, ua ui zciez-liisko nadzorstvo malo preiskalo io stvar, če ue, bo treba pa šc podrezali. Več občanov.
d Iz iirug. V suuski dolinici so se občinski odborniki domenili, naj se kar za pet let naprej sklene liakluua na žganje. Rečeno — storjeno. Kdo bo vsako leto pri seji poslušal javkaiue Kakega žgunjarskega prijatelja! be-duj bo za pet let mir. 1 uui oce župan nimajo nič »preke« temu. Pri posojilnici so znižali ooresino mero pri posojilni ou o 111 pol oustot-kov na pet odstotkov in pri vlogah od 4 in pol odstotkov na 4 odstotke. l-*rav lako. Nekateri so se bali, da bodo vlagatelji dvignili vloge. A se m zgodilo, vsaj do sedaj ne. /.akaj ne bi pomagali tistim, ki nič nimajo, ki imajo celo dolg? V struskt posojilnici denarja preostaje; blizo 10U.UUU je naloženega. Denar je večinoma amerikanski. — Nove cestc čakamo in čakamo. Pa v Ljubljani v deželnem dvorcu menda ic spijo. Mar jun, ako mora buuzanec ob novem letu po piavu se vozili in ako je voda upala in odnesla sneg s ceste, zopet sneg nazaj na ccsto voziti, da more s sanmi naprej! »lngenerjev nimajo.« Prav, se marsikaj nimajo, a najmanj imajo srce za kmeta. — V gori je živahno gibanje. Hlodi grmijo navzdol, da odmeva po dolini. Nekaj malih nesreč se je pri tem v resnici nevarnem delu pripetilo, a podjetnik hiti, ker je mnenja, da takrat kuj, ko je železo vroče. Mraz je pa te dni zelo hud.
d Št. Janž. Eden naših naročnikov »Domoljuba« se pritožujejo nad nevljudnim obnašanjem ondotnega poštarja proti osebam, ki imajo posla na pošti. Opozarjamo dotičnega gospoda, naj se vede prijazneje, ker drugače bomo morali bolj glasno govoriti. Za enkrat naj zadostuje ta rahli opomin. Naš dopisnik končuje svoje poročilo, katero naj si zapomni gospod poštar: Dobivali smo pisma in časopise, ko ni bilo tega človeka tu, pa jih bomo tudi še nadalje, ko ga več ne bo pri nas.
d Antonov semenj v Dobrejjoljali je bil prav velik. Živine ni bilo še nobenkrat toliko. Kupcev pa ni bilo kaj prida.
d Izgubila se je. Sredi decembra 1. 1. je šla vsled nekega prepira od doma Reza Mustar, po domače Matijčeva iz Kompolj. Stara j« 52 let, močna ženska srednje velikosti in zg«v«r-
na. Doma je pustila troje otrok. Kdor ve, kje je sedaj ali kam je krenila, naj naznani njenemu možu na naslov: Jože Mustar v Kompo-ljah hiš. št. 8-1, pošta Videm pri Dobrepoljali.
d Od kranjsko-lirvaške meje. (i. urednik, trdo roko imam in nisem vajen pisati, pa vendar vzamem pero, da vam napišem par vrstic iz našega kraja. Upam, da jih ne boste zavrgli če tudi niso tako lepo izpeljane, ker veste, jaz sem še iz stare šole. Najprvo vam moram povedali, kar pa morebiti že sami veste, da so dobili v Kandiji nove semnje. Sv. Antona dan je bil prvi semenj tam doli v Kandiji. Prav lep je bil, kakor nismo pričakovali. Živine in svinj je bilo prav mnogo prignanih, pa tudi kupcev ni manjkalo, ker naša živina, posebno voli, so dovolj lepi, pa tudi dobro utrjeni v nogah, ker so večino leta zunaj na paši, pa tudi lišpavi niso pri jedi. Mi, kar nas je tostran Krke po Gorjancih, smo prav veseli, da so v Kandiji vpeljali semnje in smo prav hvaležni gospodu županu Zurcu, ki se je več kot devet let trudil, da ie pridobil Kandiji zopet stare pravice, ker semnji v Kandiji so bili že nekdai, pa so bili pozneje opuščeni. Gori v mesto smo se res že naveličali goniti živino na semenj po tisti ozki ulici, pa tudi po trgu se jc naša živina težko prignala na oni mestni breg, ker je bilo vse zastavljeno s stan ti po cesti skozi mesto. Fotograf v Kandiji, pravijo, je prvi semenj »gor vzel«; prav je imel, bo lep spomin na prvi kandiianski semenj. Meščani pa, tako slišimo, so silno hudi na te kandijanske semnje, tako da oklicev za novi semenj niso pustili nabiti na vogale, ampak so vse v peč zmetali; gotovo jim manjka drv.
d Zelimlje. Zadnji čas, da se tudi pri nas prebudimo glede naklade na žganje. Veliko občin v okolici je že storilo ta korak in naložilo občinski naklad na žganje; naša občina pa sc za. to stvar še nič ne zmeni. Možje sc pač jezijo, ker morajo sempatam za kakega reveža kakšno kronco plačati, a ne pomislijo, da so izvečine taki ubožali in obnemogli vsled žganjepatja. Torej na dan z naklado na žganje !
d Hinje. Iz raznih krajev dežele prihajajo dopisi, samo iz naše hribovske vasi še nismo brali nobenega, dasi tudi k nam prihaja več »Domoljubov«. — Za to prosim tudi za me nekaj prostora. Ustanoviti nameravam po zgledu društva naših ameriških rojakov »Katoliško .Jednoto«. Po mojem mnenju bi bilo tako društvo za našega revnega kmeta velike važnosti, ker bi po smrti moževi dobili žena ln otroci gotovo vsoto denarja. Tako pa umrje mož in mnogokrat ne zapusti drugega nego kopico otrok in dolg. Zakaj bi naš kmet doma ne bil tako pameten kakor je kot delavec v Ameriki. S takim društvom bi se zelo opomoglo bedi, ki vlada v marsikateri družini po smrti gospodarjevi. M. Š. (Op. uredništva: Le pogum! Poizkusite z ustanovitvijo.)
d Iz Zatičine nam poročajo: Pretekli teden so se vršile za našo občino Št. Vid-Zati-čina občinske volitve. Udeležba je bila bolj pičla. V odbor so izvoljeni po večini dosedanji odborniki. Ugledna rodbina Gorišek ima v odboru tri člane, očeta in dya sinova namreč Bertelna in Jožeta, dosedanjega župana, o katerem je upati, da bo sprejel tudi še nadalje župansko čast, saj je vodil do sedaj županske posle v največjo zadovoljnost vseh volivcev. Volitev župana se vrši čez nekaj tednov. — V Ameriki v Ely se je ponesrečil v rudniku naš rojak Štefan Lavrič, doma iz Rup. — »Domoljubov« priha a k nam okrog 50. Lepo število to, a vendar še premajhno. Skrbimo, da se bo to število še pomnožilo.
Notranjske novice.
Iz starega trga pri Ložu.
n Ljudsko gibanje. V starotrški župniji je bilo v minulem letu rojenih 179, umrlo jih 1-14, oklicanih je bilo 33 parov.
n Pokopališče, na kateren v letu 1906 ni bil pokopan noben mrlič, imajo na Bloški polici. So pač trdni Poličani, pa tudi bogzna koliko jih ni.
n Oddaja vina na drobno. Nek posestnik je kupil pri gostilničarju okrog 60 letrov vina. Od te množine je oddal par litrov svojemu sosedu. Radi tega je zahteval od njega g. dacar zakupnega društva dac m še kazen povrhu. Posestnik mu je odrekel v prepričanju, da sme odstopiti vino sosedu. Vsled tega je bil naznanjen pristojni oblasti. C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko pa je z odlokom z dnč 12. decembra 1906 št. 11.230 odredilo, da »se dohodarstveno kazensko postopanje v zmislti S 595 1, a, cc doh. kaz. zak. ustavi.«
n Upravitelj šneperške graščine, gospod ScholImayer-Lichtenberg bi bil rad splošno priljubljen mož. Zato na gotovih krajih in ob gotovih prilikah povdarja svoje »nadstrankar-sko« stališče. Kadar pa se čuti bolj varnega, kaj rad udari o »farjih« hoteč, na ta način ogr-diti Sslovensko Ljud»ko Stranko«. To opažamo pri g. Schollmayer-Lichtenbergu že dalje časa. A smo molčali. Ker pa postaja gospod s svojimi izzivanji vedno predrznejši, ne moremo dalje molče prenašati neslanosti. Svetujemo torej g. graščinskemu upravitelju, naj bolj pazi na svoje besede in nastope, če mu je na tem, da bo priljubljen pri našem ljudstvu. Sicer bo moral za naprej še bolj pogosto naročati graščinskim uslužbencem, naj med ljudstvom zagovarjajo njegovo naklonjenost do domačega prebivalstva. Sedaj smo potipali samo z rokavicami. Ce bi se g. Schollmayer-Lichtenberg še dalje spuščal na od »Narodovega« smradu oskrunjeno polje, prijeli bomo bolj trdo, kar pač ne bo prijalo njegovim rahločutnim živcem. »Svaka sila ao vremena.«
n Ustrelil se je dne 15. januar a na Ba-binem polju orožnik g. Ivan Podbevšek. Pokojni je bil mirnega značaja in pri ljudeh zelo priljubljen.
n Dne 13. jan. je imelo izobraževalno društvo svoj II. občni zbor. Pri nasvetih se je izrekla želja, naj se ustanovi kot odsek društva »dekliška zveza«. To je potrebna stvar, ker ima društvo v svo i sredi do 70 članic, ki kažejo mnogo zanimanja do društvenega življenja.
n Prihodnje predavanje v izobraževalnem društvu se vrši dne 27. jan. Predaval bo društveni predsednik o »izseljevanju v Ameriko in društvu sv. Rafaela.« Udeležite se predavanja mnogoštevilno, posebno tudi oni, ki so že kdaj bili v Ameriki.
n Občinske volitve se vrše tekoči teden po podobčinah. O izidu poročamo prihodnjič.
nKam pa na svečnico? Nikamor drugam kakor tja, kamor nas povabi izobraževalno društvo. Pravijo, da bo prijetno in veselo. Bomo že videli.
Vipavske novice.
n Iz Vrabč. Lep napredek se je pokazal z novim županstvom v vipavskih hribih. Marsikomu ie že znano, da je dne 26. maja 1906 povozil neki g. Grandi iz Trsta Ivano Jelarčič iz Jakove. Se le sedaj se začne tozadevna obravnava radi telesne poškodbe. Ker torej želi poškodovana pri razpravi predložiti spričevalo o škodi, kojo sedaj trpi vse imetje in družina radi tega, prinesla je to v podpis slavnemu županstvu dne 1. jan. t. I. G. župan že dologo hrepeni po zemlji JelerSičevi. Kupiti jo
hoče; ker pa se ta revež boji, da kot kmet brez i zemlje ne bo mogel živeti, mu ie noče prodati. Zupan pa noče podpisati spričevala preje, da se pogode za kupčijo. Tako župansko poslovanje je protipostavno in gotovo vse prej nego v blagor občanov. To je lep napredek, kaj ne g. župan?
u Iz eolske torbice. Veselica Marijine družbe na Colu se je dne 1. t. m. nad vse sijajno obnesla. Ljudi še ni bilo nikdar toliko. Dru-! štvena soba jc bila skoraj premajhna, čekrav j je precej velika. Igrali so »sv. Cito« in »Pri gospodi«. Vse igralke so bile na svojem mestu, ! zlasti pa je ugajala Cita in pa gorenjska Mica. I Vsako dejanje je bilo sprejeto z burnim ploskanjem. Tudi petje bilo dokaj dovršeno. Pogre-; šali smo tamburaše, a za letos še ne bo mogoče nastopiti, ker eden je umrl, drugi je pri vojakih, tretji pa v službi, ki mu daje toliko opravila, da nima časa hoditi k vajam, novih stalnih mladeničev je pa le težko dobiti. Na leto, če Bog dd in sreča junaška, bom pa spet napeli in uglasbili sedaj počivajoče strune. Veselica je imela prebitka nad 100 kron, ki se porabijo za društveno knjižnico. Knjige smo že naročili okolu 300 raznih zvezkov. Kat. slov. izobraževalno društvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob 3. uri. Združen bo ta zbor s predavanjem. Povabljeni so vsi dosedanji udje, pa tudi vsi drugi, ki so kaj vneti za izobrazbo. Pri nas je bilo v letu 1906 rojenih 23, umrlo jih je 12, poročenih pa je bilo osem parov. Posojilnica je imela v preteklem letu prometa nad 100 tisoč kron. Odkar pa je ustanovljena (od 4. aprila 1904) znašal je ves njen promet do sedaj nad 350 tisoč kron. Liberalci so svoj čas prorokovali, da niti pol krave ne bo mogla kupiti z vlogami. Sedaj sc vidi, kako kratkovidni so liberalni proroki in koliko je verjeti njihovim prerokbam. — Krajni šolski nadzornik jc postal domači g. župnik. — Zadnji čas so začeli najboljši mladeniči pa tudi možje odhajati pra vmočno v Ameriko, še več pa jih odhaja na Nemško, doma pa primanjkuje delavcev. Kam pridemo? Tujina bo cvetela, domača gruda bo pa puščava.
n Liberalne zasluge. Bližajo se občinske volitve v vipavskem trgu, zato se pa te dni naštevajo zasluge Hrovatinove in tovarišev, ki so sedaj vodili vipavsko občinsko ladjo po vipavskih Benetkah, češ, le še nas volite, pa bomo za-služili še več. In katere so te zasluge? Nekatere vipavske ulice so v takem stanu, da je neki voznik prevrnil voz na sredi ceste, ker je vse v jamah in koritih, samo tam je malo ravno, kjer se vozi vipavski župan. Pot, ki vodi proti župnišču in proti gozdu na Nanos, je taka, kot struga kakega hudournika. Ze 2—3 leta ni tukaj nihče popravljal. Občina bi bila pač že zdavnaj dolžna odpraviti ta vipavski škandal, pa ne stori nič. Toda čemu? Saj pot je za dekana in kmete še predobra. Hrovatin se pa itak nikoli ne vozi v farovž. Res je, da so dali napraviti trotoar, ki pa se je po stari liberalni navadi (špital) ponesrečil, ker je nižji kot cesta, tako, da se ob dežju steka nanj vsa voda in blato s ceste in da moraš imeti čevlje iz najboljšega usnja, da si upaš na trotoar ... Pa saj to ni nikaka škoda, ker liberalci so vsi bogati in si torej lahko omislijo dobrih čevljev, kmet je pa itak navajen vode. Kai ne, lepe liberalne zasluge! Torej le volite zopet liberalce v občinski odbor, samo popred se naučite plavati, pa zavarujte se za življenje. Pa poglejmo si še druge zasluge. Hrovatin je dobil v tem času svojo gostilno — no, to je pač. napredek zanj, ali pa tudi za občino? In če je Hrovatin s svojo gostilno uničil 3—4 druge gostilničarje, to je seveda stranska stvar, vsak naj sam gleda, kako bo plaval, če ne zna, naj vtone. Karol. Mayer je med časom liberalnega vipavskega gospodarstva sezidal hišo in naselil v nji urade, ki mu plačujejo bogato na-
jemnino, občina vipavska pa si zakriva oči in žaluje, ker bi bili uradi lahko v njeni hiši. Rav-110 v tistem času je bila v Vipavi na prodaj hiša in v občinskem odboru se je stavil predlog, naj občina kupi omenjeno hišo, naj jo pre-zida in naseli v nji urade, stroški za prezidavo in pa kupna cena za hišo — vse to se bo lahko amortiziralo v 15 letih iu potem bo imela občina lepih dohodkov. Predlog je propadel in sedaj sc smeje Karol, občina pa se joka. Kaj ne, lepo gospodarstvo!?
n Vipavski špital je kupljen, vipavska občina ga bo pa plačala. Staro ubožno hišo so prodali, katero bi bili lahko za par tisoč kron toliko popravili, da bi bila prav dobra za ubožce, zlasti še, ker stoji na zelo pripravnem kraju. Denar za popravo ubožne hiše je bil že pripravljen . . . zdaj so ga pa dali za nesrečni špital in še 15 tisoč kron po vrhu . . . Kaj ne, lepo gospodarstvo, toda, saj to ne bo bolelo njih, davkoplačevalci bodo pa že potrpeli, saj so vajeni.
11 Liberalne klevete. »Slovenski Narod« je napadel v enem tednu baje že trikrat našega vrlega in poštenega Miro Perhavca, češ, da je defravdant, da kot načelnik gozdnega odseka ni položil nikoli kakih računov itd. Na to pre-zlobno predrznost liberalnega dopisuna odgovarjamo, da so računi vsi v redu. Le za 1. 1905 računi še niso potrjeni, pa zakaj ne? Zato, ker jc bil izvoljen za preglcdovalca računov Karol Maycr. G. Miso Perhavc je več kot 20-krat prosil g. Karla, naj pride pregledat račune, pa ga ni bilo in ga ni bilo. Kdo je torej kriv, da računi niso bili potrjeni? G. Karol nai torej nikar nc zabavlja zoper svojega kolega, ampak naj raje sebe prime za nos. Zdaj, ko to pišem, so računi za I. 1905 in 1906 pregledani in vse je bilo najdeno v vzornem redu i računi i gospodarstvo g. Miro Perhavca. Pa zakaj je zdaj stvar v redu? Zato, ker smo g. Karola pustili za preglcdovalca buteljk, za preglcdovalca računov pa smo izvolili dva druga. Tak je g. Kari, pa hoče biti kandidat za državni zbor. Le volite ga, a nabavite si tudi »mašino«, ki bo Karla budila, ko bo spal.
n Liberalni volivni manever. Vipavski na-prednjaki bi tadi še ostali na krmilu. Karol Majer pa jim je rekel: »Kaj ste neumni, da mislite, da bodo ljudje z vami, ko se upirate razdelitvi gozda?« In posvetilo se je v liberalnih bučah in izmislili so si manever. Sestavili so nekako spomenico, na katero naj bi se podpisali vsi gozdni opravičenci, da žele, naj se gozd pravično razdeli. Ti pa so rekli, kaj se bomo podpisali, saj smo se že itak opetovano izrekli, da to zahtevamo, naj se podpišejo na-prednjaki, ki so do sedaj temu nasprotovali in pošiljali protest na protest na agrarno komisijo. Zato pa je šlo pri nabiranju podpisov na-prednjaškemu odposlancu slabo. Konečno je celo nekdo skočil k nabiralcu podpisov in mu iztrgal omenjeno polo iz rok in zbežal. Nabiralec beži ves jezen k županu, župan nad žandarje, žandarji nad fanta, naj da ono polo nazaj. Fant pa pravi: Prepis že imamo, pa tudi za one vemo, ki so se podpisali, kar smo hoteli, smo dosegli, tu imate nazaj vaš papir. — Ali jih vidite, liberalnih lisjakov! Zdaj pošiljajo popir po občini, da so za razdelitev gozda, ko bodo pa volitve minile, bo pa zavil Hrovatin v ta papir meso kakemu klerikalcu, ki je tako neumen, da ga kupuje pri njem in zopet bo vse pri starem, zdaj je pa seveda treba peska v oči.
n V Podkraju je bilo v minolem letu rojenih 41 otrok. Čudno je to, da je bilo kar devet zaporedoma krščenih na ime Alojzij. Ljudje pripovedujejo, da so se v podkraiski okolici po gozdih prikazali volkovi, ki trgajo srne, mesto da bi jih streljali lovci.
Idrijske novice.
i Predsedniki krajnih šolskih svetov so
postali: V Črnem vrhu Filip Rudolf, v Spodnji Idriji Janko Bajec, na Gorah Lovro Lah, na Vojskem Janez Gnezda, v Zireh Anton Kopač.
i Kmetje, vam se obljubuje le pogin. Mo-kraški glavar se je zelo hudova! zavoljo draginje mesa v občinskem odboru in ker je on nekaj predlagal, boste morali, kmetje, prodajati krave zopet po grošu in vole po drva groša. Tudi mleka ne boste podražili, ker bo Kristan napravil v Podrotcji hleve in nakupil veliko krav, ki jih bo krmil s samimi otrobi in — mleka bo dovolj. Krave bo niolzel kar po električnem toku in tako napeljal, da bo mleko kar samo teklo v Idrijo na trg. Srečno ljudstvo! Tonče ga bo rešil vsake draginje!
i Mokraški paša bo res kmalu podjarmil ves svet, ker enega odbornika svojega socia-listiškega društva »Naprej« ima celo v — Ameriki!
i Podružnica »Slomškove zveze« za Idrijsko okolico je imela svoje prvo letošnje zborovanje dne 10. jan. v Spodnji Idriji. Poročal jc g. Mihael Zevnik o »Svobodni šoli«. Udeležba jc bila obilna. Kdo pač ne bi držal z našimi vrlimi učitelji in učiteljicami.
i Veselica dekliške Marijine družbe v Idriji dne 6. jan. je dobro uspela.
i V nedeljo, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne je bil shod »Katol. polit, društva« za idrijski okraj v prostorih g. Didiča v Idriji.
i Iz Črnega vrha nad Idrijo. V nedeljo, dne 13. t. m. je priredilo naše slov. kat. izobraževalno društvo veselico. Na vsporedu je bilo tamburanje, petje, komičen prizor »Kmet in fotograf«, in igra »Sanje«, ter šaljiva dražba. Vsi tamburaši, pevci in igralci so svojo nalogo dobro rešili. Zlasti »Kmet in fotograf« sta napravila veliko burnega smeha. Vdeležba ie bila nepričakovano velika. Počastili so nas tudi zunanji gosti iz Cola in prvič tudi iz Pod-kraja in Idrije. Hvala jim! S to veselico je stopilo slov. kat. izobraž. društvo zopet korak naprej. Velika udeležba ie pokazala, da pridobiva naše društvo kljub vsem spletkam in nasprotovanju liberalcev med ljudstvom vedno večje zaupanje. Počasi pa s trdnimi koraki gremo naprej do popolne zmage. Lahko zakli-čemo: Mi gremo naprej, mi mladi, in vas je strah! — Na Svečnico napravi dekliška Marijina družba veselico. Na svidenje!
n Preteklo nedeljo je umrl znani trgovec in gostilničar Andrej Corn v Rožnih ulicah. Pokopali so ga v torek. N. v m. p.!
n Občina bo ustanovila dve prodajalni za mleko. Kmetje so hoteli podražiti mleko za 2 kr. na litru iz raznih vzrokov: Draginja sena, večja plačila pomanjkujočim poslom in najemnikom in pa vedno naraščujoči davki. Temu so se uprli možje in rekli: V Idriji bodi cena mleku 8 kr. za liter, kakor doslej. — Zaslug si je stekel v tej stvari Ante Kristan, dvorezen nož! Ob lanskih občinskih volitvah v Idriji je grozil kmetu Kokelju iz Česnic, Poljancu in rudarju Čuku, če bodo šli volit kat. nar. može v 3. razredu, da ne bodo dobili delavcev ob košnji, sedaj jim je hotel vrat zadrgniti radi mleka! Lep mož, ki tako razumeva kmetsko vprašanje! Njegovo geslo je, kmetu in delavcu ena-kor jaz sam.
ko: dai, daj, daj! Govoriti pa nima drug, ka-n Železnico dobimo v Idriji. Samo to se ne ve, ali bo prišla iz sv. Lucije ali iz Logatca v Idrijo. Ker se Kristan gorko zavzema za to stvar, ni nobenega dvoma da io dobimo letos že ob državnozborskih volitvah, najkasneje pa gotovo ob deželnozborskih volitvah — na papirju namreč! Kristanova beseda jako izda v Idri j, potem ni treba nobenih skrbi več imeti za železnico. Bolje bi bilo sicer, ko bi skrbel za kak pripraven zrakoplav, pa bi jo lahko v kaki jami m«s«čni noči prav mirno p»pihal iz
našega kotla ter Idrijčanom fige kazal, predno jih bodo oni njemu začeli kazati.
n Hripa (influenca) močno razsaja po Idriji. Učencev veliko manjka v šoli, pa tudi odrasli jako bolehajo.
n V petek je bruhnil ogenj iz dimnika v hiši mesarja A. Ipavca. Dobro, da so bili ljudje takoj na mestu in gasili. Sicer bi se bila lahko velika nesreča pripetila, ker ima Ipavec jako veliko kož pod streho; imel bi občutno škodo, ko bi bile zgorele.
n Pokrtačil je župana Šinkovca iz Bele v »Napreju« naš urednik Ante Kristan. G. Šinkovec je spoštovanja vreden mož ter mu ni treba, da bi delal komplimente pred Kristanom, Rudarji, ne poslušajte Kristana, kadar vas bo farbal o Šinkovcu, ki tistih besed ni govoril, katere mu Ante podtika! G. Šinkovec pa naj si ne jemlje k srcu tega, s čimur ga lepi Tonček obklada.	» _ .^Jtfk
Od Pivke.
n Volilcem občine Št. Peter v premislek. Volilci: Časi so resni, dobro premislite, komu boste oddali svoje glasove. Ali takim, ki zabavljajo zoper prevzvišenega knezoškofa, katoliške duhovnike, zoper katoliški shod, zoper verske pobožnosti ter prisegajo na svoj evangelij »Slovenski Narod« in »Notranjca«? Pomislite, da ste za svojo volitev pred Bogom odgovorni. Ako bodete volili poštene, krščanske može, bodo varovali vaše pravice in pravice božje. Če bi kdo tako nizko padel, da voli nasprotnika svete vere, vreden je pomilovanja. Ogibajte se takih, ki preganjanje duhovnikov in cerkvene svobode na Francoskem odobravajo in ljudstvo sleparijo govoreč, da francoska vlada misli cerkvene zadeve spraviti v red, vere pa ne preganja. Kdor bi takemu dal svoj glas, naj vč, da pomaga k enakim razmeram, kakor so na Francoskem: k razporoki, svobodni šoli, ter preganjanju duhovnikov.
n Seme brez kali ali zagorska taktika. Pred šestimi leti so se zvonovi enostavnemu zvoniku zagorske pokopališke cerkve odvzeli ter obesili na poleg cerkve prirejeni leseni oder; mislilo se je namreč, da ta zvonik ni več za rabo. Ker pa ta oder ni bil Zagorcein v posebno čast, pri tem pa tudi le trohljivi les, se je moralo misliti na seme, iz kojega bi vzrastel veličasten, lep zvonik. Iz misli nastalo je dejanje. Gospod inženir je namreč pojasnil, da če sc hoče imeti podobno stavbo, je treba pripraviti okroglih 1700 gld. Začasno šo dobili možje Rpmisleke, kar ni čudo: za tako in še za mrtve rabljeno, malo stvar je to zagorski občini res skoro nemogoče plačati; lahko pa — so rekli — poskrbi ta turen kakih 20 hiš bro-ječa vasica Drskovče, saj je to v njenem obli-ž.iu in tudi vsako leto se bere enkrat sv. maša za Drskovčane. Ti naj torej vso stvar oskrbe, mi bomo pa od strani gledali, zaradi pravice na pokopališču, pa naj bo, tudi četrtino bomo prispevali. Posestniki vasi Drskovče so ta občinski sklep po pritožbi zavrgli, Zagorcem pa se je povedalo, da morajo enak del prispevati vsi upravičeni občani. Nasledek vse te taktike pa je, da je stari, zavržen zvonik, po šestih letih zopet dobil zvonove jn je po mali popravi baje še za sto let dober. Drag — za 140 kron — načrt naj bi pa sedanji zagorski voditelji svojim potomcem ohranili z napisom: to je seme brez kali.
n Uganka rešena. V Zagorju so v zadnjem času vpeljali tamošnji napredni voditelji neki gospodarski sestanek, na katerem se pod-učuje o kmetijstvu in drugih panogah gospodarstva. Ta požrtvovalnost dotičnih gospodov se je zdela marsikomu prevelika, zato je postala ta zadeva med ljudstvom resna uganka. Zdaj pa, ko je »Notranjec« povedal, da se bo po zgledu Orehovcev tudi na Pivki poskusila ustanoviti stranka neodvisnih kmttor.
smo z ugibanjem pri kraju. Želeti sicer je, da bi prišli zagorski kmetje do potrebne neodvisnosti pa tuui do spoznan,a, da je v Zagorju že dovolj liberalne tarbarije.
n Nehaj čudnega se sliši v in okolu Št. Petra. 10 namreč, ua k zadevi bližajoče se občinske volitve ocuje inlauini liueralčKom ta-mosnji stari g. nauucitclj. t\aj to pomenja, ni še jasno; najurž sc sam gospod ne ve kuj ucia.
u Stan»eui v prcvuarek. V 62. številki »Notranja« pravi neki ucue<j od Pivke, du so starejsi soio ouiskujuci otroci ioIiko poredni, da je te ucitciju težko krotiti. Po tem izicku »Notranjca« Di btio dobro, ua bi prisil stansi sami otroke v šolo uctt. Kaj zasluzi uciicij, ki zna iiiiauino tako vzgajati, ua je v eano uolj hudobna, o tem naj razimsljajo bravci »Donio-Ijuoa«.
11 Slavina. Mnogo zaželjeni vodovod dc-lu..e že nad eno leto. Mislili smo, da ne bode zadostovala voda za tri taivo veliKe vasi: slavina, t\occ. Žeje. l^o leti jo je res primanjkovalo, vendar je je bilo za silo. Skušnjo je vodovod se precej dobro prestal, i^o leti ni bilo 33 dni uezja, razven par^rat malo rose; dru-gokrat pa 111 bilo dežja dni. z.a silo torej za kutio, za živino jo je zadostovalo. V jeseni je bila kolavdacija. i^o leti je ono nekaj jeze radi vodovoda, a so bili sami krivi, ker niso dali vsi napraviti zaptrač. — Slavina napreduje. Vsako nedeljo in praznik pripeljeta mesarja Liržuia in Zaplata meso seiiihaj iz Šempetra. Prav oi bilo in mnogim ustreženo, če bi ga saj eden še enkrat na teden pripeljal — vsako sredo. — V četrtek zvečer ob polu 8. uri je umrl v Nemški vasi po vsej Pivki dobro znani oče Jožei Fovh v M. letu svoje starosti. Vsem nekdaj v Siavuli službujočim duhovnikom je v dobrem spominu. Njegove prsi so dicila štiri odlikovanja. Z veseljem je vedno pripovedoval, kako je bilo na Laškem leta ltny. bil jc dolgo let ključar cerkve sv. Andreja v Nemški vasi, občinski svetovalec nad 3U let pri župa-niji v Šempetru. Veliko zaslug ima tudi za svoje krasne zasade. Naj v miru počiva stari vojak in dobri mož! — V nedeljo, dne 27. jan. bo občni zbor izobraževalnega društva. Po občnem zboru bo predavanje Pridite na občni zbor vsi udje!
Iz raznih krajev Notranjske.
n V Lazah pri Planini smo postavili pretečeno leto prijazno cerkvico na čast presv. Srcu Jezusovemu, za katero je izdelal podobarski mojster fr. Vodnik iz Polhovega Gradca ličen oltar. Posebno nam ugaja krasna glavna podoba Srca Jezusovega, a tudi stranski podubi sv. Jožeia in sv. Neze se odlikujeta po lepo ubranih barvah in milem izrazu. Oltar je sicer lesen, a mojster ga je znal tako umetno mar-morirati, da se vsakemu zdi. kakor da je sestavljen iz raznovrstnega dragega kameri.a. Delo samo in zmerna cena mojstra hvali in ga priporoča. Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem dobrotnikom, kateri so kaj darova.i in pomagali k izvršitvi tega podjetja, bog povrni vsem tisočero.
n Zopet legar v Postojni. Nesrečni kmetje notranjski! Najboljšega prijatelja bomo izgubili. bolan je, legar se ga je lotil, gle.te ga, kako zdihuje, kako se zvija, poginil bo, škoda ga bo. Koliko dobrega nam je on storil, koliko liberalne hinavščine nam je odkril. Dokler ni bilo tega v Postojni, nismo tako poznali notranjskih liberalcev, kakor jih sedaj poznamo. In če mu bodo g. Arko ropotali zadnjo uro. kakor so že vajeni, ker so v deželni zbornici ropotali, kakor dečki na predvečer kakega godu, smo sami krivi, ker ga nismo podpirali. No, pa saj se g. Arkotu ta čast tudi spodobi, ker so mu bili krstni boter, pa naj mu bodo še zadnjo uro odklenkah s kravjim zvoncem. Kaj mislit«, vsak teden letati po vaseh od hiše
do hiše, v hudem mrazu, v veliki vročini, pa vedno zastonj, ni čudno, če zboli, saj mora žalosti zboleti. Še celo poštne nakaznice nam je prinesel, da bi mu dali vsak 4 K, pa nobeden sc ne zmeni, da bi mu jih dal. Da, kmet je res nerazsoden kmet, kakor pravijo liberalci. Da pa boste poznali, kdo je ta naš prijatelj, vam povemo: Pavliha »Notranjec« iz Postojne.
Eden izmed nerazsodnih kmetov.
'/TČSSiž
Štajerske novice.
Novo izobraževalno društvo. Na Vur-bergu pri Ptuju sc je v nedeljo 6. t. m. pri mnogobrojni udeležbi ustanovilo gospodarsko izobraževalno društvo. Izboren, jako dolg govor je imel g. državni poslanec dr. Anton Korošec. Govoril je o pomenu izobrazbe za kmečki stan ter navduševal pričujoče občinstvo, da pristopi h gosp. izobraž. društvu. Vse se je vršilo v najlepšem redu.
Poskusen samomor. 25-letna brezposelna Marija Korošec iz Vriiol doma. je hotela končati svoje življenje s tem, da je v stanovanju svoje sestre v (Mariboru pila raztopino fosforja. Našli so jo še pravočasno in jo prepeljali v mestno bolnišnico. Korošec je že večkrat poskusila samoumor, a so jo še vedno rešili.
Bikorejske zadruge jc osnoval potovalni učitelj M. Jelovšek v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu, v Podgorju, v Šmartnem pri Sio-venjem Gradcu.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Pri nas smo imeli duhovne vaje za dekleta od 7. do 11. t. m. Udeležba jc bila jako povoljna. Vodili so duhovne vaje gg. misijonarji. Kličemo jim z veselim srcem prisrčno zahvalo tudi našemu g. župniku, ker so nam jih preskrbeli.
/tSSSŠ
Nekaj o protialkoholnem gibanju in abstinenci.
(Mladenič A--a.) .
Ker naš vrli »Domoljub« roma vsak teden v tisočih izvodih med slovensko mladino, zato sem se namenil, podati nekaj svojih misli o prekoristnetn protialkoholnem gibanju in abstinenci med Slovenci.
Pred dobrimi par leti prišla mi je slučajno v roke knjižica: »Vpliv vpijanljivih pijač na človeški organizem* itd. Spisal dr. M. Samec leta IbSO. Cital sem jo iu zdelo sc mi je skoro neverjetna stvar o tej alkoholni kugi. Ne dolgo za tem dobim drugo, kjer se mi še bolj dokazuje škodljivost alkohola. In tako sem dobil pravo željo, se še bolj natanko informirati o tej zadevi. Kier sem videl ali slišal o kaki protialkohoini knjižici, kar po njej. In tako sem tudi raznesel med mladeniško družbo nekaj misli o alkoholu in abstinenci, tako da so mi prijatelji jeli kar pri vsaki priložnosti očitati besede alkohol — abstinenca. Sprva mi je malo težko delo to, ali počasi, kakor pravi tista pesem: Temu treba se privadit, sprva sicer težko gre, ravno tako je bilo z menoj. Sedaj ni več tako, ampak z veseljem slišim ravno iste besede. Res je, da pred par leti ni bila med priprostim ljudstvom znana beseda alkohol, še manje abstinenca. Ali danes, ko imamo v Ljubljani prekoristno društvo »Abstinent«, ko se po raznih krajih ustanavljajo abstinenčni krožki, prirejajo proti-alkoholna zborovanja, sedaj je ta stvar med ljudstvom bolj na jasnem. Sedaj ve skoro vsak otrok, da žganje, vino in pivo je strup. In tega mišljenja sem tudi laz. Vsakdanja
skušnja nas uči, kaj učini zloraba opojnih pijač. Saj imamo vsak dan zglede, in to vsak v svojem rojstnem kraju, kako deluje neizmerno uživanje alkohola na posameznika in na cclo človeško družbo. Koliko družin jc nesrečnih, kjer je oče pijanec. Tam ni nobenega hišnega reda, in kako tudi, ker jc glava družine pijanec. Da, pijančevanje je strašen trinog. Koliko pretepov, ubojev in saiiiounio-iov provzroči nezmerno uživanje alkohola. Vzemimo za zgled to-Ic: Nadclja popoldne je. Po dokončanih molitvah zbere se pred cerkvijo celo krdelce mladine. Vsi veseli in prijatelji. Povprašujejo sc, kani gremo. Eden in drugi odgovori, na en liter gremo, kaj ne? ln tako se spravi ta vesela družba v krčmo. Gostilničar hitro postreže. Vse je veselo, ln glej, dostikrat ne mine ura, žc jc med to prej prijateljsko družbo nastal prepir, pretep in pogosto tudi uboj. Ali ni to resnica, dragi eita-telji? Ali ni temu krivo pijančevanje? Da, resnično, a žalostno. Naj navedem tukaj še en resničen zgled. Ravno ko pišem teli par vrstic, leži v sosednji vasi na Primorskem na mrtvaškem odru 40leten mož krčmar. Kaj sc je zgodilo, poslušajte! V nedeljo zvečer okrog 10. ure pride že pijana družba pred krčmo in zahteva, naj krčmar prinese vina. Krčmar se brani in izgovarja, da je prekasno, da vina ne da. In glej! Tolpa se zapodi vanj in v par minutah jc bil živ in mrtev. Hudobnež mu je trikrat zaporedoma porinil nož v trebuh. Predstavljajte si, predragi čitatelji, to nesrečno družino, ženo in otroke, ko jim jc oče v krvi, mrtev ležal na tleh. Ali ni to grozno! Kdo je zopet tukaj kriv nesreče in hudodelstva, ali nc ravno čez mero zavžito vino — alkohol? Da, res je žalostno, da sc je ta kuga tako silno razširila, zlasti med Slovenci. Prav zato moramo z veseljem pozdravljati pojav protialkohoincga gibanja med nami. Našlo se je prekoristno sredstvo proti pijančevanju — proti alkoholu. In to orožje jc — abstinenca ali zdržnost.
Edino z zdržnostjo je mogoče rešiti pijanca pogube. Pa pregovor pravi: Pijanec se spreobrne, kadar sc v jamo zvrne. To je že res, a ne vselej. Zdržnost jih je žc dosti spreobrnila, nc da bi se v jamo zvrnili. Le poguma in srčnosti je treba, pa od daleč gledati pisane niajolkc. Zato pa jc potreba, in moramo delati vsi, brez izjeme, na to, da se smisel proti pijančevanju kolikor mogoče razširi med nami. Zato so poklicana tudi naša izobraževalna društva, ki morejo največ koristiti v tej dobri stvari. Prirejajo naj predavanja o škodljivosti alkohola in o abstinenci, naročajo naj časopise in brošure, ki pišejo proti tej kugi. A tudi tabel, slik, ki predočujejo po alkoholu pokvarjene organe človeškega telesa, ne bi smelo pogrešati nobeno društvo. S tem se lahko veliko stori,ko se predstavlja mladini. Tudi prostora za abstinenčni krožek ne bi smelo manjkati. Le s tem smemo upati, da se reši alkoholno vprašanje in pa socialno; zakaj brez alkoholnega vprašanja ni socialnega vprašanja. Trezno ljudstvo — trezen delavec, lahko gleda v bodočnost, ne pa pijanec. To je torej moja misel, da se protialkoholno gibanje razširi med delavske mase. Delavci, naročajte si protialkoholne knjižice, vpišite se v društvo »Abstinent« ali v sveto vojsko, in zmaga je gotova. Torej vsi na krov brez izjeme. Še je čas, da se rešimo alkoholizma. Proč z alkoholom! Boj demonu alkoholu! Živela abstinenca I
Op. uredništva: Vrlemu mladeniču-dopis-niku lepa hvala. Oglasite se še večkrat I
59M
Pisma iz Amerike.
Pozor Izseljenci!
V kolike nevarnosti mnogokrat zaide slovenski izseljenec v tujini nam dokazu e to pismo, ki ga priobčujemo. To zanimivo pismo nam ie poslal v uporabo iz Banjaluke v Bosni živeči A. K. oče nesrečnega sina izseljenca v Ameriki.
Glasi se doslovno:
Dragi oče!
Oprostite, da Vam že davno nisem pisal i/, tega daljnega kraja. Pisal bi Vam bi! že preje, a bil sem v čudnem položaju. Padel sem v veliko nesrečo že junija meseca preteklega leta. Z menoj in dvema tovarišema se je godilo takole: Tu ie bila v juniju in juliju huda vročina. Voda ie bila slaba in zato smo si trije sosedie naročili piva zase in za fante, katere smo imeli na hrani. Ko so naši poslovodie opazili, da imamo pivo, so začeli prihajati k nam vsak večer in so kar s silo zahtevali od nas piva. Dali smo jim ga. zato so nam pa poslovodje prepustili delo, kakoršno smo hoteli. Ko so to domačini opazili, so hili poslovodie v smrtni nevarnosti. A ker tem niso mogli do živega, so se nas polotili. Tožili so nas. da imamo hotele in salone brez dovoljenja. Nato ic šest Angležev to izjavo s prisego potrdilo. Kar naenkrat pridejo z avtomobilom no nas, češ. da moramo k predstojniku. Prišedši v mesto nas biriči odperejo v iečo in sicer v take male luknje kot za medvede. Tu smo ležali vsi triie nekaj časa. Cez nekai dni smo hili na prodai in sicer vsi triie za 1S00 dolarjev, vsak izmed nas ie torej stal 500 dolarjev. Ko so nas prišli naši iskat, nas je kupil neki Jud. za vse tri ie dal 900 dolarjev. Zaprti so bili tam tudi Hrvatje in Mažari reveži, ki nimajo nobenega človeka, da bi se zanje potegnil. Moja žena je morala dati I"du tristo do-lariev, da sem bil prost. Pritožili smo se na več sodnli. za stroške smo morali takoi položiti še vsnk no 100 dolariev. Štirikrat smo šli po 45 mili dnleč na razpravo. Sedal je izrečeno sodnijsko, da dobimo denar nazai. Računam. da bom imel škode nekaj čez 2000 K avstriiske veljave.
Tako pismo.
Sedaj sledi še nekaj podrobnosti namenjenih očetu, zato jih ne oriobčiremo. Iz navedenega pisma se razvidi, v kake nevarnosti lahko zaide nehote in nevede tujec v Ameriki. Zato kličemo: Pozor izseljenci!
Ditlamta. 13. dec. 1906. Žalostno vest poročam čitateliem »Domoliuba«. Naš rojak Prane Mlinar ie skočil ta mesec v takozvano koks peč. Rekel ie, da spada pod Logatec, da ie tu v Ameriki že 9 let in 9 mesecev bival. Pripovedoval ie. da ima doma še mater živo, da ima gozd, ki meri 16 oralov in da je že več denarja poslal domov; on sam pa da mora zgoreti v ogniti. In kar je obetal, to ie tudi storil. To poročam tebi. dragi »Domoliub«, da boš našel njegove stariše. sai vem, da te povsod nrebiraio. Vse naročnike »Domoljubove« pozdravlja Jakob Fložar.
Alloulppa (Pa), 15. dec. Dragi mi »Domoljub« ! Vedno pogosteie se kai čita v tvo:ih novicah od nas Amerikancev, torej mislim, da ne bo odveč, če sprejmeš še iz naše priiazne Aliauippe par vrstic. Tukaj je malo mestece, podobno precei velikemu trgu. vendar se je tukai naselil priden in delaven Slovenec, tako da nas ie zdaj Slovencev tukaj okoli 80. Tudi drugi Slovani so tu. zlasti precei ie Slovakov. Na!več razun domačinov ie Italiianov. no pa teh in vrabcev je sploh povsod dosti. Dela nam ne manjka. Delamo vsi v tovarnah za železo, sedaj pa ravno izdelujejo veliko, novo pivovarno, katera bo dala tudi več ljudem za-
služka. Začeli so tudi še z drugim velikanskim delom. Neko društvo je kupilo 1000 oralov sveta in na tem .vetu, ki leži ob Ne\v York Central-železnici, bodo sedaj gradili raznovrstne tovarne. V treh letih, se govori, bo ves ta svet pokrit z novimi tovarnami, katere bodo dajale več tisoč delavcem zaslužka. Tukai Slovenci nimamo svoie cerkve, ker nns ie premalo. Hodimo na k sv. maši ob nede!iah v angleško katoliško cerkev, da tako zadostimo svoji verski dolžnosti. Kar se na tiče spovedi, porok, krstov in druge verske zadeve. se zatečemo v bližnie nam mesto Pitts-burg k:er nam slovenski duhovnik, g. Mertel vse oskrbi. Tudi podpornega društva še nimamo, kakor Slovenci v drugih mestih po širni Ameriki. Ne vem kdaj bomo v tem oziru kaj napredovali. Beremo pa radi lepe naše slovenske amerikanske liste, kakor »Atveri-kanski Slovenec«, »Nova Domovina«, »Glas Naroda« in druge. Seveda ie pri nas, kakor menda povsod tudi par oseb. ki jim ni mar drugo kot prepir in radi bi se šteli za Ameri-kance, pa oni sploh ne vedo m ne razumejo, kaj mora človek znati in tudi spolnovati, da ga res Amerika sprejme za svoiega državliana, no pa za take se pameten slovenski de'avec ne zmeni, naj le ostanejo v svoii neumnosti, ker tako želiio. Konečno pozdravljam vse bralce »Domoliuba« in iitn želim veselo novo leto! I. H., slovenski Američan.
Chlsholm, dnč 18. dec. Spremi dragi »Domoljub« par vrstic starega priiatelia. Tudi naselbine od svoiega starega priiatelia. Tudi sem k nam priromaš po edenkrat na teden. Vsak Slovenec ga rad prebira. Da bi ga tudi le vsi naročili. Malo mani piiače, na ie list plačan. Slovencev biva tukai na Chisholmu okoli 2000. Delaio skoro vsi po rudnikih navadna plača ie dva dolaria na deset ur. Tu-kaišnii katoličani zida:o lepo hišo božjo, katera bo kmalu dodelana. Stala bo okrog 12.000 dolariev. Imamo tudi slovenskega duhovnika. ki ie sicer rodom Nemec, pa se ie kaj hitro priučil slovenskega jezika, sedaj nam vsako nedclio v slovenskem ieziku oznanil božio besedo. Sedai smo dobili tudi slovenskega organista. Omenim nai še tukaišmi društvi. spada:oči k K. S. K. Jednoti. štajersko društvo presv. Srca Jezusovega in novo ustanovljeno kranisko dr. Friderika Baraee, ki iako lepo nanreduie. Kličem vsem roinkom: Z Bogom! Naročaite in berite vrlega »Domoljuba«. zlasti še po loški dolini. A. K-
Slovenska gospodinji.
Kako t| le ravnati s posli.
»S posli ie križ!« ta vzklik se čuie dandanes skoro vedno in povsod. Res ni lahko ž niimi, vendar na, ako si pridna in potrpežlnva, ako znaš zataiiti včasih tudi samo sebe. ti ne bo tako težko pridobiti noslov zase in za hišo Blagor oni hiši. k>er delaio gospodar in -posli v soglasiu in slogi. Kako mirno se živi v n>ej, kako raste nien vgled in nieno blagostanie!
Izblran'e noslov. V človeško srre predati nam ni dano. zato tudi ne moreš do pikice natanko vedeti, ieli posel, katerega iemlipš. dober ali ne. Toda sai se že na licu zrcali človeška duša. Ako vidiš di ie pospI dobr^vollpn. pošten in snažen, vzemi ca v upanhi, da se bo vsemu, kar ni in kar ne zna, kmalu priučil. Nai-bojle ie, če si vzameš kako mlado dekle, ki še ni dosti drugod služila. Izuči io po svo|p. potrpežljivo jo onomni na vse. kar ne naredi pravilno in ne zahtevaj preveč. Od časa do časa ji povečal prvotno ma;hno plačo, v kolikor to zasluži storjeno delo. Na hvaležnost se ne zanašaj nikdar misleč: izučila sem io, biti mi
mora hvaležna in služiti za manjše plačilo kot bo služila drugje. Denar dandanes vleče in vsak posel si poišče službe tam, kjer je boljše plačan. Ako boš tudi navajala mlado srce k lepemu čednostnemu življenju, vzgojila si boš posla, ki bo sreča za tvojo hišo.
Če jeml eš posla, ki je doslej služil drugje, ne izprašuj ga radovedno, kako je v drugih hišah, kakšni so ljudje, hrana itd.
Pri vstopu v službo vsakemu poslu natanko odkaži odmerjeno mu delo in povej, kako hočeš imeti izvršeno. Ako imaš več. poslov v hiši, mora imeti vsak svoje odločeno delo da se ne zanašajo drug na drugega — delo pa čaka do noči. Le tam se vrši vse naglo in mirno, kier sleherni ve, kaj mu je storiti ob vsaki uri. Ako podučuieš novinca, vmisli se v niegov položaj in ne zahtevaj sto reči na enkrat, ne pripovedni mu v eni sapi. to pa to hočem to nočem. Sam pokaži kako hočeš imeti. Pozneje pazi, se li dela tako kot si pokazala.
Ako se delo izvrši pravilno in natančno, je vredno pohvale; prvi ponesrečeni poizkus še ne zasluži gra.ie. Povei, zakaj je delo slabo in pusti da se kmalu zopet na novo poizkusi. Nepravilno bi bilo. če bi raiši sama naredila, kot še enkrat pokazala poslu. Ako učiš mlado dekle kuhati, pusti io kolikor mogoče delati samostoino. Če jo boš imela samo za to. da ti bo podajala stvari v roke, se ne bo nikoli izučila in nikdar ne ho delala z veseljem.
Ako dobiš posla ki ie že drugje služil, pusti ga vsako stvar narediti tako kot ie bil navajen doslej, le če ti ni kai posebno po volji, povei kako nai izvršuje delo nadalje.
Mnogo potrpežljivosti je pri vsem tem treba. Zelo napačno hi bilo, če bi vsako slabo storieno delo ne pustila v drugo več izvršiti poslu, ampak bi ga naredila sama. S tem bi le posle silno razvadila, marsikaterega tudi užalila. Navajala bi jih k površnosti in lenobi. — Tudi vedni opomini in vedno ponavljatve ene in iste stvari ni dobro. Posel naj se navadi misliti in delati samostoino.
Da se ne vtihotapi površnost v delo, morajo posli vedeti, da mih delo vedno opaztveš. Kadar vidiš, da se kak posel res potrudi in pridno dela. pohvali ga.
S tem mu delaš veselje do dela. Kadar pa koea graiaš. ne stori tega v pričo drugih. Če imaš več poslov, bodi z vsemi enako dobra, napram vsem pravična.
Kadar metravaš dekle, mora ona, ki odide, vse prostore in vse orodie temeljito osnažiti, da novinka dobi vse v naileošem redu in vd, kako je tudi njej treba snažiti.
(Dalje prihodnjič.)
Tovarna za stola
Franceta Soisellna
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
vsakovrstne stol« ^Ml
>d preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brei Konkurenco. ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo
•^nfi 26—2 zaatnnl in franko
A. S a r a H o n u Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
T. ovina a špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. ' Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob Času setve najboljša, zajamčeno zanesbivo kaljiva travna, žitna, detellna in vrtna •emeiia. Dobi se tudi klajno apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26- 24
Nov stroj za cestno železnico. V Parizu
so izumili nov stroj, ki ga coni komprimiran zrak. Stroj stoji na osmih kolesih in na vsakem koncu je prostor za mehamka-voznika Med prvimi in drugimi štirimi kolesi sta po dva motoria v dvojnih cilindrih. Od vsakih dveh cilindrov ima eden visoki tlak 20 kg pritiska na cm*) in drugi nizki tlak (10 kg na cm"). Vse druge varnostne priprave kakor manometri (mera za zračen tlak) in razni ventili so seveda primerno urejeni. Novi stroj bodo rabili za enkrat pri ccstni železnici v Parizu in sicer tam, kjer bi se slučajno električni tok pretrgal.
»Oče čebelarjev«, župnik dr. D z 1 e r z o n
je umrl v pruski Slcziji, star nad 95 let. Dzi-erzon je oče novega čebelarstva. Vseučilišče v Monakovem ga je za njegove zasluge imenovala za častnega doktorja.
Navadno ribje olje
je tako zopernepa vonja in okusa in tako težko prebavljivo, da pri otrocih in kočljivih bolnikih večkrat ne nore priti v poStev. Velika red'lna in zdravilna moč, ki jo ima, kot dokazano, ribje olje, je dandanes dostopna vsakomur, kajti v obliki Scott-ove emulzije je ribje olje oproščeno svojih zo-pernih la - tnostij Scott-ova emulzija je popolno okusna, lahko prebavljiva in trikrat tako učinkujoča kakor navadno ribje olje. Scott-ova emulzija ne povzroča nikdar najmanjših težkoč in vedno dobro učinkuje.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184
Fron Steinsclmeider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Vsaj nekaj. »Oh, vse je izgubljeno. Rekel sem tvojemu očetu, da brez tebe ne morem živeti.« — »In on?« — »Bode že bojda za menoj pogreb plačal.«

Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izrecno poudarjati ime »Kathrelner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava.
Zakaj le
KathreinerjevaKneippova
slad na kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,milostiva gospa, da dobivate pristno KathreLnerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »KathrfinerjevaKnei|>pova slad-na kava« in s sliko župnika Knoippa kot varstveno znamka
Hholnja fttfvflk* ..IUlMlHJIh'
»7tde dnrf 81. januarja 1907.
Dunaj, 18 januar)*	'9	69	83	«7	31
Gradec, 12 janua ja	10	<8	86	44	59
Trst, 5 januarja	«3	85	2	:o	53
Line, f> jauuarja	37	18	8t	22	14
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena. ki ima nad 460 vrst najboljših poljskih ze-lenjadnih in cvetličnih semen, za katerih kakovost se jamči.
Ravno tu se izdelujejo sveži ter suhi venci In čopki s trakovi in napisi, in se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1407 se dobi brezplačno Za obilna naročila se priporoča velespošto-vanjem	2920 10 -4
Alojzij Korsika, Ljubljana.
CerkvrnfKova služba
se odda do 13. feb-ruaija tega leta. Občine plačajo 240 K. Gradaški beneficlj 60 K. Od maš, porok, pogrebov, krstov itd. je zaslužek posebej. Za stanovanje mora skrbeti sam. Župni urad v Pod-zemlji 4. januarja 1007.	54
Na grajščini Dol pri Ljubljani se ■ prejme pošten in marljiv.	143 2 1
oskrbnik,
ki naj bi bil vešč vrtnarstvu. Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali sprejema FRAN FAJDIGA v Sodražici.
Pozor, kmetje In fantje! v
mofl lekarniški praksi, katero iz-vršičem le 2 • let, se ml |e posrečilo, sčasoma (/najti sredstvo /a rast brk In laa, proti izpadanju '.s ti za odstranitev
Rrhlja (luskini na glavi, to je apllor it I. Cena (iranko na vsavo poŠto): I lončlč 1 K 6n v-2 lončka I K Prosim, da «e na: ročl samo od mene. Naslov te : P jtlrlšič. lekarnar v 1'akracti it. 6S SlavonPa Denar se pošl|e naprej ali s poitnlm povzetiem 2643 Kl—6
IU'III_I » I,	III«	■!!»■ -(	'C "i ^	^ ■ II
Vsestransko hvalo in priznanje je dosegel letošnji
Koledar
za
kmetovalca 1907.
Uredil deželni nadzornik J. Legvart.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine
in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereia, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Preračunjenje v kile, orale in hektarje Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K I'80, in se naroča pri Ivanu Bonaiu v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. 37 2 Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
Stepalnik, iličar za omoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano invezeno s steklom 25 kr.
Revolucijo
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib
rečij, sem izdal cenike z nekaj	_____
tisoč naslikanih stvarlj po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.	2236 1 6
Izvozna hlia Hermana Auer, Dunaj,T.IX./2. Nussdorferstr. 3.—X. (krščanska tvrdka).
Fr rtprikn Hn IM - O LCk,ar,n\P,,rl *P0J,^1U'i Bud»Pe«® Vili. JtJz.ef-karut 64 46 dobiva v,ak dan Iz vseh delov Ln! t uif r.h u a fttt dte?*le	'"iL'11nozem?j™ P' ""»"> Pl»""> '"Hh na plučih In prsih obolelih, ki so bili ozdr.v-
lenl z vporabo v Angil|l z zlato svetinjo odlikovanega Halapljevega TUBERINA. Tukaj nekaj prlznalnlč:	3 5 b
Vaše blagorodje 1 Pošljite ml ie S steklenice Hal. p -jevega .Tuberlna". Prav dobro ml |e defalo. Viktorija Helmberber, Winkl p. Kaptenberg.	Cenjeni gospod lekarnar) Pre|fl sera steklenico za poskušn|o In ker čutim Izboljšanje, prosim, pošl|lle ml po povzetju še eno večjo steklenico na naslov Janez Kastenhofer na graičln! Tlefenbach, Temberg.
	
Cenj. gospod lekarnar! Po-š lite prosim še 2 steklenici „Tuberlna" po 5 kron eno Po prvi steklenici Je prenehal kašelj, telo ]e dobilo novo moč, slez se Je razkrollla. H. Ivan Oot-hartslellner, Kremsthal	Blag. gosp. F. Halapl 1 Na cenj. dopis Vam odgovorim, da je Tuberin prav dobro učinkoval Slez |e razredčena In se lažje odkailjani. Počasneje bo ilo, ker me tuberkuloza že hudo napada. Poiljite ie 3 velike steklenice po fl kron Martin Slreng, Pltten, Nitja AustrIJ«.
vtfika steklenica ?	h„ol,znim * PrsIh kaSl u, kalaru v. plluCIh. prehladi«, boleznih v grlu itd. v steklenici K 3—
i ca K *~pož"" popo"%u^.yvi;rgr	HfcUp,-ja uk-rna pH apo'to,u-
Slovenci! Domača tvrdka prodaja snovi za napravo fine in okusne domače pijače .«.
za na tropine, drožl in na vodo. Snovi so naravne in zato popolnoma neškodljive. Dobro je pijačo pozimi narediti, da sc do spomladi uleži. — Cene so: I. vrste gld 815, II. vrste gld 7 20, III. vrste gld. 5 90. Fr. Humljak, trgovina z Spec. blagom, delikatesami in poljskimi pridelki. Gradec, Auen-bruggerjeva ulica 26.	2424 4
Učenca za MKI obrt
sprejme takoj po dogovoru Jan. Videm&eg, kovač Vodice na Gorenjskem. 126
Gramoza
želi delo prevzeti naj se Studenec-lg 18.
okoli 1000 m3 treba pripraviti. Šutnik ježe odprt Kdor oglasi pri Jan. Steblaj, 9 3-3
!!Največji vspeh nove dobe!!
je sloviti
Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v Izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2197 16—7 290 gramov>zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ • kg n n ®6 ii Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek In preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah ln trgovinah z milom.
Na debelo pri LMInlosuna Dunaju. 1. MMastei 3.
.Kunard Line' Trit-Nev-Vork 1« najpripravnejAa, ntjeenejis
ln najboljša pot Iz Ljubljane v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobonega prenedovanja ne prenočevanja in aploh nobenih postranskih stroškov moj potjo. Par-nikl 80 prostorni, va.ni, zraftni in snažni; vozijo vsako 14 dni Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja gi"vni zastopnik	joot 38
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
nun linfnnrn ivesta in poštena za kovaško 1JVU vUJcIllUt obr* se takoj sprejmeta pil Valentin Urban£i£, kovaški mojster v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 1.	141
Pozor, kmetice In dekleta I
V m -Ji lekarniški praksi, katero Izvršujem te čez 2 let, posrečilo lemije, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapllor it. II. Isti deluje da postanejo lasie gosti dolgi In odstranjuje prhljaj 'luskine) na glavi. Cena (franko na vsak > pošto) je: I iončič 3 K 6' v, 2 lončka 5 K. Treba, da ^i vsaka obitell naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurilič. lekarnar, Pakra. št.6:., Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10—T
pomočnika
sprejme Franc Bizjak, čevljarski mojster, Borovnica.
1
10) 2-2
Jk	v
m	Fr. Čuden
	nrtr Id trgovec na drobno Id debelo t
	00 Ljubljani, io
jujftra	Edini zastopnik švicar-
ijl	skih tovarn „Union".
B[vff	Najnižje cene.
m	Lepi novi ceniki na
	zahtevo tudi poštnine
w	prosto. 997 20
Sirotin
Povečajc slast 4« Jedi la teio teleta, •detranjnje kalcij, lametavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44-27
Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Pofflesnik ml.
LluMjmiii, Stari trg Ha. 10.
Vollko xologa. — Solidno blago- — Zmurn« san«, . ' .
2178 52 17
Učenca za Kovaški obrt
»prejme takoj Vinko Hafner, kovač v Žabnici, p. Škofja Loka	62 2 i
Redka prilika
z malim trudom si lahko veliko pridobi, kateri ktipi .bar ko", katera se proda zavoljo družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogo|i. Baraka stoji blizu ko se gradi železnica in več predorov (tunelov) in se bo delalo še 3 leta. V baraki je trgovina založena z vsem potrebnim špeceri|skim blagom, lepa klet z vinom, koncesija za gostilno z vso hišno opravo za 50 mož pripravljene postelje, zraven je tudi lep vrt. Pojasn.la pri lastniku Alojzij Sorli, Gra-tachach, Obervellach, Koroško. 130 6-1

f.Po/ni/ei rrteriJco
yfateri Zel i/o tlobrv, po ceni in Ara nestjiiK)-potovali nci/se obrne/o
^Simon™z/fmetetXci
v JP/ubt/uiii Mblodvonske ulice26. "isflwvrslnaiP(y'asnilct tky'o se bneyilačnc.
Priporočajo vuk dan prt
Mučnih boleznin Kutorlb oslovskemu Kiflju, ikro- MM fulozi, influencl fl a a 2
jRoeM
■io|iitMilii profitorji ii 'iritilkl.
F.Hoffmann-LaRoche&Co.,
Basel (i«lM).
Dobiva ae s zdravniiklm receptom p« 4 K ateklenlca.
Ker «e ponujajo manj vredna ponarejanja, pro-»Imo zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Roche'.
najbolj"" oljnate barve
prodaja po najnižjih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega lileja. 2322 2i-S

Ne kupite nobene ure
<l»kl«r ni»tt pr.-i«tl m«)«*' »»" IU.- H!
HTrln 70llfl 100 bta K ,0'-' PetrSlli' Ce" IVlilU IXIJK, bulja. kumare Itd. po povzetju ponudi Ant. Linek v Znojmu. Cenik na zahtevo 2701 |z(]elan£ postelje

Hn Dllučm in g borni, - noduill bolni na krtilju!
Kdor želi svojo pliu^no bolezen na krhlja. tudi naitrd -vratnejilo. nadn8ljivo»t in f-e je*e' tak« zastarana. in se zdi sk»ro n»-ozdravljiv*, enkrat za vselej odpraviti . naj ne obrne na A Wolff8k-1ft v BoroPn N.. WeiS8enbnr^er Straasp 79 Tisof-ere zahvale dajejo za/otuviln za veliko zdravilni m-i^ nj<>i?<t»ih zdravil. BroŠore zastonj. 27.12 8-8
Triletno pi«m
iam*tva, za
neprimerno -nar nazaj.
Ra^poiil a ovzetio
Maks Pohnel
»l«*	Ul ar 90—M
Dunal. VI, MaroarB-th«n«tr 27fvl«stnltiUl)
Zahtevalte mol cenik z 2000 sllknml rastonj In rcOnlne prosto.
1 Roskopf ure	ti	1'ftO
rteldfn „ ,	„	
•rebrn* , „		
- dvoipim pokrovom		4-
« S erebr. *	„	
o'o»k. i nre		
••mer OoMdonbl«	„	ft-
"rnTp Pos^onf-' atent		S'W>
prave .Omecn"	„	9 "50
«r*»hr olrlortne vori^ire		1 —
I4lrnra*ne zlste tire .		R'!S0
*4Vj»ra*n« zlate veriž		10-
14Vnratni?lati prstani	_	1? -
nre id	m	S SO
/, bitiem liki r.f> '-n	m	4 50
r poHbrt.....	„	
• Vnksriro ...	#	«•50
Vnbinisk« are . . .	n	1'tO
bndi'k".....	#	1-?0
pon"»^ls» *etx«	„	1"50
' dvojnim ■'»ori<,,m .		1 75
bndllVe 7. bitiem in		
7.Tonenjem liki zvona	„	2'fiO
Nedoselne prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša In res 20II 2"-20
prectzljsko ura Je intaht
Iz jekla, srebra in zlata pri vsakem urarju. • -
mzEtmssm
g renha voda.
I. rdečega
postellnega Inlt ta' Prav d>h*-nnnpol-nlen '. Pernici ali blaži n, 1S(1 cm dolga n* cm
Široka K 10--. K t'" ■ In K 18- ? metra dolk'».'£™ Široka K 14- .K i»—. K » K 21 Zglavnlk 80 cm dole. In cm Sit ok K V .K 1 l" J J 58 4 —, 00 cm dol?, 70 cm širok K 4-50 In K S "t'. I,1eluiem »>dl po kakršnikoli drugI mrl- >-delni mnilroci Iz »I"« '» 1 P°' slflio K 27- . bolišl K IV Pošilja se nošlnlne prosto po povzeliu od K 10-—naprej. Za menia ali naz.ii se vame proti povrnitvi potnih stroškov. 6— it
BenelUt Sachsel, Lnbes 910
pri Plznu na Češkem 2IW
THrtlPff ki ima veselje UtUllUf do mizarske obrti, sprejme takoj no dogovoru Matevž Oo-gila, miz mojster Bled. 3020 3 -S
~ Kraljestvo Saško
Tnrhn'kum Ha'nl Iipd
Siroj. in elektr. Inženirje, tehn pos^iv., novod b
laborat Prosp. fr. 5-4 23 u^cn'e
M rrfonlf 25 let star- 5 1700 K stal"e plafe želi
lllUUCIlIb »lupiti v zakon z dekletom v starosti 18—25, iz uobre hiše z nekaj premoženja. Prednost imajo one iz Ijubljaii., celjske, goriške ali mariborske okolice. Pisma s sliko na gosp. Jos p Cra-diinik, Schultestr. 17 b, Borbeck, Rhein-land, NemCija.
Postavno zavarovano.	Vsako ponare|an|e kaznivo.
Edino pristen je
T h i e r r y-je v balzam
z zeleno znamko .redovnica", ^.•na IS maihnib ali 6 dvojnatlh steklenic ali 1 . e lka špecijalna seklen.ca s patent, zamaškom K 5'— franko.
Thierryjevo cemllolljsko mazilo
proti vsem še lako starim ranam, vnetjem, ra-nitvam, abscesom In oleklinam vseh > rsl. Cena-lončka K 3 60 se p.šlje le proll povzetju ali denar naprej Obe domači sredstvi sla povsod znani In lovita kot najbol.ši. Naročila se ——	naslavljaj-, na:
AlleinechlerBalsain Lekarnar A. Tnierrv v Pregradi nri H**«-	Rogaški Slatini. P
*.TIil«rr»i«Pfi5nte IroSura s tl>oči originalnih pisem eratis ln Uiuiiai-iMikM Iranko V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah
85 2
(iCH PlEHj
i V	»..M	| ^mUt
Ceno češko perje! S
Rnnisch

I kg novega, slvegn, skuhl enega po-j(gn perja K 2- , boljšega K '2 40; I kg belega, iako mehkega, skub-ljenega K II M). K 5 ;
i kg prav finega, snežno - helega, skub-Ijtncga K 6 40, K 8 —.
Pri naročilu 5 kg franko.
iz ne-
Iz?otov|iene postelje. 'ad""no n»p"H«ne,
s	V..V jiooinjv, pretj.,rneKa helega ali tu-
menkas'ega nankinga. 1 pernica i70cm dolga, 116 cm široka. Z lepim puhastim račjim perjem K |. • s II-
numhnPJ. tU,^0n,,K ,2T' K„'4' • ' n»l«n«Hlm'Sivim 5",";V*1i«-; 1 vzglavnik -Ocm d,Ig. 51 cm širok
Iranko	P" pov",lu od K ,0-- ^'le
Zamena dovoljena.	142 1
S. BEMISCH. Deienice 71, če^Ho.
Najboljše domače krepčilo za želodec
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživaj .) je
rastlinski liker JLORlflfi'
od rastlinske dest lacije .Florlan' v Ljubljani.
Dobi se pri vseh boljših trgovcih. Varujte da ne bodete prevarjeni s kakim drugim, slabim izdelkom! Pristno je samo blago pod iinJn. ,ln
„florian" Iz Ljubljane!:
Za 5 vinarjev
si more vsak pieskrbeti prednjtti pri nakupu blaga /a obleko, kakorjmh sicer nI dobiti. kJor prosi po dopisnici za vpo-slitev v/orcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne slane nič, na Izbero pa ima vsak najmo jernejše blago za damske obleke črno i.i barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno. vse vrste platno v perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o Vieh vrstah perila i. t d. Zložno si more vsak doma izbrati In potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. MnoRo hiš naioča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reclna trgovina prtd očini edino zadovoljnost svojih odjemalcev 2126 18 H
Pozor I Čitaji Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in Črevih. osohito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju - pehanju, — kon-pestiji pomanjkanju teka, krčih itd Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20-7
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se po&lje denar naprej Manj kot 12 steklenic se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija).
I
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na »teklo -——
Aug. Agnola,
Dunajska cesta I Ja, poleg,Flgovca'
se prlp. ročs prečsstltl duhovščini In p. n. slavn. občinsl u za naprsvo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom »II slikane na sleklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. itd — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo z» n»mlz|e gostiln in zasebnike, svetilke, okvire itd. po n«|nlijih cenah Narisi, ceniki in proračuni n« zahtevo zasloni, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52 24
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr Ignacij Žitnik
riiktU: .Kttolllk« Tiskarn.'