Nemški ,,šulverein" liira. Pred tednom je imel nemški »šulverein« na Dunaju svoj občni zbor. Vršil se je precpj mirno, ker nemški nacijonalci niso bili v večjem številu zastopani. Pomenljivo za sedanje politične razmere v Avstriji je pač to, da je društvu izrekel svoje simpatje namestnik grof Kielmannsegg. Mestni zastop dunajski pa ni bil oficijelno zastopan, kar seveda nemškim liberalcem ni po godu. V imenu liberalnib mestnih odbornikov je pa pač drušlvo pozdravil občinski odbornik žid Wunsch. Doliodkov je društvo lani imelo 274.933 gold., kacih 10.000 gld. manj nego prejšnja leta. Za Sole se je izdalo 244.527 gld. Cistega premoženja iraa društvo blizu pol milijona goldinarjev. Vzdrževalo je lani 28 Sol s 67 razredi, dočim jih je predlanskim 29 s 69 razredi. Predscdnika namestnik dr. Viktor pl. Kraus je obžaloval, da nemško prebivalstvo dovolj ne podpira društva, in ložil, da so ljudske mase popolnoma ravnodušne za narodno čast in da nekaleri ljudjc le svete dajo, a žrtvovati pa nečejo ničesa. Za vzgled je stavil Cehe in njih »Matico Školsko«. Tožil je, da celo na Dolenjem Avstrijskem napreduje slovanska agiticija. V planinskih deželah Slovenci dalje prodirajo, Nemci se pa umikajo. Lani je ministerstvo dovolilo koroškim občinam slovenski dopisovati z uradi. To se je zgodilo proti volji deželne vlade. Štajarski Slovenci zahtevajo, da se deželni šolski svot in kmetijska družba razdelita v dva oddelka. V Kranju se je pa za Slovence otvorila nova gimnazija. Slovansko gibanje narašča celo v nemških občinah, kakor v Radgoni. Slovenski delavci v Žalcu so se organizovali na narodni podlagi. Mariborsko slovensko glasilo že Irdi, da je južna Štajarska že popolnoma slovenska. Potem je prešel govornik na celjsko vprašanje, na katerem se pokaže, če imajo Nemci Se kaj upornosti. Malo nepovoljen je bil pač predlog krajne skupine NemSki Jasnik, naj se pravila predelajo, da bodo skupine same odločevale o vzprejemu članov. Ta predlog je bil očividno naperjen proti židom. Bati se je bilo, da se o tej stvari razbije društvo. Razgovor o tem predlogu je bil živahen, ali naposlcd se je pa slvar izročila glavnemu vodstvu, da popraša krajne skupine, kake premene pravil da žele in kako bi se dalo doseči živahneje društveno delovanje, in poroča potem zboru rtrugo leto. — K temu poročilu moramo dostaviti par besedij. Prvi dunajski podžupan in vodja županstva, dr. Karol Uieger, teh zborovalcev ni pozdravil v imenu mesta. Ko so ga liberalci zato prijeli v mestnem zastopu, povedal jim je na vsa usta, da je »šulverein« liberalno in politično društvo. Ko je dunajska »šulvereinova« podružnica napravila dan po zborovanju veselico na čast pruskim (!) gostom, ni hotelo nobeno dunajsko pevsko dru.štvo sodelovali. Večina krščanskih nemških Dunajčanov tedaj za »šulverein«, ki celo iz Prusije dobiva podporo, nikakor ne mara; le nemški zagrizenci in pa votli nemškutarji. Torej proč s »šulvereinorru, ker je za Nemcc nepoIrebno, za Slovane pogubno, pa tudi politično društvo, kakor je omenil državni poslanec dr. Dyk oni dan v inlerpelaciji do ministerskega predsednika!