4300 iztiskov.
Št, 23.
V Gradcu, 1. decembra 1911.
60. Letnik.
ospodarski Glasnik
za Štajersko.
List gospodarstvo in umno kmetijstvo.'
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
List Telja na leto 4 krone.
Udje dražbe prieperajo na leto 8 krone.
Udje dobd list zastonj.
Vnelilna: Krmljenje z ozirom na smer in način rabe. — Kedaj so posestniki opravičeni da koljejo svojo živino. — Nekaj o pašnikih. — Najvažnejša kletarska sredstva v okviru vinske postave. — Zakaj agrarno politični članki niso priljubljeni pri našem občinstvu? — O naj pogostejših vinskih napakah in boleznih. — Zedinjenje štajerskih čebelarjev. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Tržna poročila. — Zadruga: v Jeročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Krmljenje z ozirom na smer in način rabe.
m.
Krmljenje molzne in plemenske živine.
Pri krmljenju molznih krav nam bo šlo v prvi vrsti za to, ali mislimo imeti krave za tako-zvano odmolžo ali pa za pleme. Seveda moramo, če se odločimo za ta ali oni način rabe, po tem uravnati tudi krmljenje.
V odmolži se krave z novim dojivom postavijo v hlev in ostanejo tam tako dolgo, dokler ni dnevna množina mleka, ki ga dajejo, padla na neko določeno nižino (5 do 6 litrov); tedaj pa morajo biti še dobro prehranjene, da jih lahko z uspehom prodamo mesarju. Torej nam gre za to, da dobimo od krav nele kolikor mogoče mnogo mleka, ampak da pri njih tudi nekaj priredimo na teži.
To se da doseči s primernim krmljenjem-Krma pa mora seveda biti obilna; s samim senom bi tega ne dosegli, neglede na to, da sena v go -spodarstvu za odmolžo ni nikdar mnogo in bi kupovanje prišlo predrago. V prvi vrsti moramo gledati na to, da bo krma živine imela zelo mnogo beljakovine, saj moramo pomisliti, da se v mleku izločujejo vsaki dan velike množine beljakovine. Pri izberi krmil in sestavi raznih krmilnih mešanic pa tudi ne smemo biti preveč boječi zaradi . ugodnosti posameznih krmil; če je tudi eno ali drugo krmilo za kravo manj ugodno, se to vendar ne pokaže preveč, ker trpi krmljenje s tako krmo le kratko dobo.
Da ima krma velik vpliv na množino in kakovost mleka, to je znano, zato pa si moramo izbrati pred vsem taka krmila, ki ugodno vplivajo na izločanje mleka. To je predvsem mlada, sveža zelena krma, pesa, repa, tikve, krompir, droži, pivove tropine i. t. d. Seveda vplivajo ta krmila različno na kakovost mleka. Posebno če krmimo belo repo v preveliki množini (nad 15 Jcg na glavo in dan), opazimo, da dobi mleko nekako bridek okus. Tudi če krmimo zeljevo perje ali krompirjevo ščavje, dobi mleko poseben okus.
Bridko postane mleko tudi tedaj, če krmimo preveč krompirja, surove lupine, otrobe, v katerih je kokoljevo seme, prevelike množine repičinih prg (nad 1 Jcg na glavo in dan). Nadalje vplivajo neugodno na okus mleka in surovega masla vsa krmila, ki so prestana, plesnjiva, zadehnela ali kako drugače pokvarjena. Isto se zgodi, če krmimo slabo stiskano ali kislo krmo, zeleno krmo, ki je predolgo ležala v kupih, droži in pivove tropine, ki so že okisnile i. t. d.
Najholjše in najbolj zdravo mleko in surovo maslo dobimo vedno pri naravni krmi in vzreji, t. j. v poletju na paši, pozimi pa tedaj, če pretežno krmimo s senom in otavo.
Če prevečkrat in prenaglo premenjamo krmo, se to takoj pokaže pri mleku. Če tudi dajemo na enkrat boljšo krmo, bo vendar prve dni po tej spremembi množina mleka nekoliko manjša. Enakomernost, rednost in sploh red pri krmljenju molzne živine vplivajo zelo ugodno; nemir, neprijazno ravnanje pri krmljenju in molzenju mlečne živine, potem neugodne vremenske raz-
mere, previsoka vročina ali prevelik mraz, premnogo gibanja in napenjanja, n. pr. če je živina vprežena, vse to vpliva slabo na kakovost in množino mleka.
Največje važnosti pa je individualnost živine. Ena kravo ba dajala pri isti krmi več in boljšega mleka ko druga.
Množina krme se mora seveda ravnati po rabi in izrabnosti posamezne živali. Saj lahko uvidimo, da potrebuje krava, ki daje na dan 15 litrov mleka, več krme, ko ona, ki ga daje samo 5 litrov.
Če se vse krave v kakem hlevu enako krmijo — kar se večkrat zgodi — dobijo ene preveč, druge pa premalo; ene se debelijo, druge pa sušijo. Oboje pa vpliva neugodno na množino in kakovost mleka.
Zato je zelo priporočljivi, da dajemo vsaki kravi toliko, kolikor je primerno njeni individualnosti in njeni porabnosti. To se da posebno lahko napraviti v hlevih, ki imajo jasli predeljene. Saj nam večinoma gresamo za večji ali manjši dodatek močnega krmila.	,
Posebno pozornost zahteva sestava krme za plemensko kravo, pred vsem pa v zadnjem času njene brejosti. V tem oziru se še mnogo greši in ravno napačno krmljenje je krivo, da krave večkrat zvržejo ali pa pri otelitvi zbolijo.
Breje krave ne smejo na noben način dobivati nobene zadehnele, plesnive, napenjajoče, zmrznjene ali zelo vodene krme.
Tudi je popolnoma nepotrebno kravo zadnje dni pred otelitvijo krmiti z boljšo in močnejšo krmo; izkušnja baš kaže, da se tako prekrmljenih krav pri otelitvo najrajši loti mrzlica.
Kavno v zadnjem času pred otelitvijo prenese krava kaj dobro bolj slabo krmo; z močnejšo krmo moramo začeti šele kakih osem dni po otelitvi, ko se taka močnejša krma tudi boljše izrabi, ker so sedaj mlečne žleze že bolj razvite.
Plemenski bik se naj po možnosti tako krmi, da bo ostal dolgo časa poraben za skok, to je, da ne bo postal prelen in predebel. Na kratko lahko rečemo, da se mora plemenski bik ravno tako krmiti in rediti kakor plemenski žrebec.
V poletju je paša za bika najboljša. Če pa gane moremo pasti — kar pa se zgodi le redkokje — potem ga moramo krmiti kakor po zimi: dajemo mu le seno in nekoliko ovsovega zdroba (1 Jcg na dan). Zelenega krmljenja v hlevu ne moremo priporočati, na noben način pa ne sme bik dobivati iste krme kakor krave.
Da se bik preveč ne odebeli, da obrani svojo prožnost in gibčnost, je tudi potrebno, da se lahko dovolj giblje. Najboljše je, če ga vprežemo.
Seveda pa ga ne smemo pri vpregi prena-penjati in mučiti. Če pa gre par vr vsak dan vprežen, je to za njega zelo dobro.
Za našo svinjerejo in njen uspeh je velike važnosti pravilno krmljenje in reja breje prašiče.
Da pri svinjereji večkrat ni uspeha, da prašiče zvržijo, da praščki počepajo in da se tako težko vzredijo in izkopljejo, za vse to tičijo vzroki skoro edino le v nepravilnem krmljenju in reji breje prašiče.
Tudi na to, ali se prašiča obreji, ima krma zelo velik vpliv. Najlaže se, to kaže izkušnja, obrejijo vedno svinje, ki se pasejo, potem sploh one, ki se lahko kolikor mogoče mnogo gibljejo na prostem in ki se naravno krmijo.
Suha ali surova krma nam daje skoro vedno jamstvo, da se bo svinja gotovo obrejila. Najbolj lahko priporočamo za plemenske svinje, tudi v onem času, ko so breje, pašo.
Mladiči se v materinem telesu razmeroma dobro razvijejo; mlečno žleze se ne spremenijo neugodno, prašiče skoro nikdar ne zvržejo in še ves čas, ko prašički sesajo, se kaže ugoden vpliv paše v tem, da dobro uspevajo.
Rast prašičkov v prašiči stavi na njeno telo velike zahteve, ki jih le tedaj lahko izpolnjuje, če dobiva primerno krmo. Paziti pa moramo, da je ne krmimo enostransko na debelost, ker bi sicer prašički zaostali v rasti in razvoju.
Ravno tako pogrešena pa bi bila preslaba reja v tem času. Vsa piča, ki jo dajemo v tem času, mora biti popolnoma zdrava, nepokvarjena in za svinje sploh koristna. Pokvarjena piča, kakor n. pr. gnila pesa, ogornjena ajda, žarke prge, stari, okisani kuhinjski odpadki i. t. d. se ne smejo dajati, če nočemo, da bi nam svinja zvrgla.
Tudi je zelo škodljivo, če krmimo brejo prasico s samim krompirjem in belo repo, ker ima ta vrsta piče preveč vode in premalo redilnih snovi, posebno pa apna. Zelo dobra pa je vsakovrstna zelena krma, posebno če ji dodamo nekoliko ovsenega ali ječmenega zdroba.
Po zimi dajemo namesto zelene krme dobro zvezano otavo ali deteljo, nekoliko poškropljeno z vodo in pomešano z otrobi ali žitnim zdrobom, ali pa peso in sploh korenje, toda oboje surovo. Seveda mora imeti prašiča tudi svežo pitno vodo na razpolago. Tudi morajo svinje imeti po okolih priliko, da lahko jedo oglje, zdrobljeno zidovje ali pepel. Na ta način si prihranimo drago ldajno apno in kredo. Odločno pa moramo svariti pred tem, da bi se svinjam v tej dobi dajala kri, meseni odpadki, mesene moke in druga umetna krmila.
GJede krmljenja merjasca pripomnimo, da je tudi zanj doslej opisani način primeren in da je zelo dobro, če dobi razen tega še na dan 1 Jcg ovsenega zdroba, vsaj v času, ko skače.
pl. Naredi.
Kedaj so posestniki opravičeni, j da koljejo svojo živino.
Že celo vrsto let se opetovano razmotri-va prašanje, sme — li kmetovavec svojo živino klati, da bi vnovčil nje meso. O tej zadevi se je razpravljalo še v sejali raznih gospodarskih korporacij ter pisalo neredkokrat iz precej si nasprotujočih stališč po kmetijskih listih. Če se živina da gladko prodati, je to prašanje za kmeta več ali manj brezpomembno; kajti če se zakolje, razkosa in proda kako govedo, ima ta okolnost za kmeta vedno težkoče in sitnobe, zlasti pa, kar ni nevažno s prodajo)
za gotov denar, kajti ravno zategadel rajši kmet zakolje živino doma, nego bi jo dal za vsako ceno prekupcu ali mesarju.
Stvar pa pridobi resnejšo obliko, če primanjkuje krma; tekom zadnjih 7 let smo imeli po celi srednji Evropi na žalost skoro 3 suha leta. V takih časih je pa od pravice prodajati meso zaklane živine odvisen celo obstanek kmeto-vavca; kajti če se čutijo kmetovavci prisiljene prodati takoj */3 ali celo */, svoje živine, da morejo prezimiti ostalo, ima ta okoliščina to zlo posledico za seboj, da živini cena pade. Cena za meso pa ostane navadno trdna, kakor uče skušnje zadnjih let. Da se more držati visoka cena za meso, skušajo organizirani mesarji to doseči na ta način, da nalašč ne kupujejo živine samo, da bi kmetu mogli živino izsiliti za še nižjo ceno; zraven tega se še trosi lažnjiva vest med svet, češ kmet je tisti, ki povzroča draginjo. Da prekupci za rabno živino niso boljši, ni treba omenjati še posebe.
Vsem našim gospodarjem še je živo v spominu leto 1908. Ponekod so skušali živino klati doma, prodajati meso in si na tak način pomagati s pičlo krmo čez zimo.
Sedaj pa je obrtna oblast posegla vmes (na čegavo prizadevanje, ni pretežko ugeniti), in je gospodarje, ki so si hoteli v stiski pomagati sami, kaznovala občutno radi prestopka obrtnih postav češ, niso opravičeni zaklati svoje živine, ter prodajati mesa.
Osrednji odbor c. k. družbe štajerske se je radi tega čutil primoranega zoper tako početje zastaviti svoj vpliv v prid svojih članov in je tudi z uspehom posredoval pri c. k. namestniji štajerski, sklicujoč se na cesarski patent z dne 20. decembra 1859; v členu V., lit. a tega patenta se namreč reče, da določila obrtnega reda ne veljajo niti za kmetijska niti gozdna pridelovanja niti pridelke iz njih pomožnih (postranskih) obratov.
Na to je izdalo trgovsko ministrstvo za celo Avstrijo veljaven odlok dne 21. decembra 1908, št. 5507 in kjer se pravi med drugim:
„(Je stranke v posameznih slučajih in v sili zakoljejo živino in potem prodajo njih meso bodisi v celom ali posameznih kosih (na drobno), se to početje ne more smatrati kot nedovoljeno izvajanje (mesarske) obrti niti v tem slučaju, če store to one v svojem gospodarstvu živino redeče stranke, ki po svojem poklicu niso kmetovavci ; o izvajanju obrti se že radi tega ne more govoriti, ker so ti slučaji, da se mora živina zaklati, le redki in ne redni in zato niti v smislu obrti, kakor bi se utegnilo misliti po členu IV. razglašenega patenta k obrtnemu redu.
Iz tistega razloga se torej niti pri kmetijskem gospodarstvu ne more govoriti o nedovoljenem izvajanju mesarske obrti v smislu člena IV. razglašenega patenta k obrtnemu redu, če kmet v posameznih slučajih iz katerega koli vzroka zakolje nekoliko komadov svoje živine in potem proda meso v posameznih koscih.
Če pa kmetovavci svoje živine ne koljejo samo v posameznih slučajih, ampak več ali manj redno ter prodajajo meso zaklane živine na drobno v ta namen, da pri tem pridejo na dohodke in dobiček, bo odgovarjal na prašanje, da li je to nedovoljeno izvajanje mesarske obrti, člen V., lit. a, razglašenega patenta k obrtni postavi; v tem članku se pravi, da moč obrtnega reda ne velja za postransko obrt v kmetijskem obratu. Po tem takem se torej klanje živine in prodajanje njenega mesa pri kmetijstvu tako dolgo ne more smatrati kot nedovoljena mesarska obrt, dokler to početje ostane v okvirju pomožne kmetijske obrti.
Predpogoj za presojo, ali gre res samo za pomožno obrt v okvirju kmetijskega obrata, je naznačen ravno v členu V., lit. a, razglašenega patenta k obrtnemu redu, kjer se pravi da mora taka (postranska) obrt upotrebljati z večine samo lastne pridelke; torej le tista živiua, ki se je skotila in zredila doma na kmetiji, ne pa kupila na sejmu ali kje drugje, se sme slobodno zaklati m nje meso razprodati tudi na drobno.
Sicer pa je smisel zakona zapopaden že v besedah samih: postranska obrt v kmetijskem obratu; živina se sme klati in njeno meso razprodavati samo v tistem obsegu, ki odgovarja velikosti posestva, da se ohrani značaj kmetijskega gospodarstva in da se mesarska obrt ne pojavi kot kaka samostojna panoga, ki bi bila neodvisna od drugih gospodarskih panog. Če bi
n. pr. kmet potreboval denar za davek in imel v ta namen pripravljeno živinče za prodajo, mesar ali prekupec pa mu ponuja, dobro vedoč, da kmetu treba denarja, premalo, — kmet pa ve, da dobi če se živinče zakolje in preda njega meso, še enkrat toliko (taki slučaji pri cenah za meso niso nič preredki!) v tem slučaju n. pr. je kmet popolnoma upravičen živinče zaklati in prodati njegovo meso tudi na drobno.
Klanje živine in prodaja njenega mesa na kmetih je torej, kot postranska obrt v kmetijskem obratu, le takrat izven obsega pravomoči obrtnega reda, če odgovarja število zaklanih živin velikosti gospodarstva in če kmet sam ali njegov delavec ali kaka druga pomožna moč njegovo živino zakolje in izvrši prodajo njenega mesa po enostavnem načinu, odgovarjajočem dotičnemu kme-tijskogospodarskemu obratu. Če se pa na kateri kmetiji kolje več živine, nego odgovarja (nego more prirasti na) dotičnem posestvu in sicer redno, pogostoma in ne s pomočjo navadnih kmetijskih ampak nalašč zato najetih, v mesarski obrti izučenih, delavskih moči in v prostorih, zato nalašč pripravljenih, takrat se ne more več govoriti o postranski (pomožni) obrti v kmetijskem obratu, kajti takrat ima način klanja že samostojno obliko.
V takem slučaju bi se seveda postopalo tudi naprara kmetu radi nedopustnega izvajanja mesarske obrti po kazenskih določbah obrtnega reda."
Iz navedenega je torej razvidno, da kmet v slučaju potrebe svojo živino lahko zakolje v ta namen, da proda nje meso. Da se torej meso zaklane živine brez zaprek lahko gladko proda je treba gledati v prvi vrsti na določbe navedenega ministrskega odloka, kakor tudi na to da se obvesti merodajni živinski ogleda in plača užitninski davek.
Nekaj o pašnikih.
V mesecu avgustu 1.1. je izšla druga izdaja tudi za naše razmere velevažne, 28 strani obsegajoče knjižice.1) Namen te knjižice je, da pokaže, da prinašajo intenzivno (moderno pametno) urejeni pašniki največi dobiček v gospodarstvu, da pokaže, kako se dado z enakim uspehom upeljati taki pašniki tudi pri nas.
Staromodni in nam do sedaj znani pašniki, kakoršni so bodisi v jeseni na senožetih, po strni-ščih ali v okolih pri hiši, se ne morejo imenovati intenzivni (moderno pametni), ampak le ekstenzivni, to se pravi: dobiček, ki nam nosijo taki pašniki, ni tak, da bi plačal trud in stroške.2)
Intenzivni pašnik ima pred ekstenzivnim sledeče prednosti: z obilnim gnojenjem se zboljša ne le količina, ampak tudi kakovost trav, ki postanejo mnogo veče in tudi tečnejše; na intenzivnem pašniku se popase vedno le mlada trava; cel pašnik se razdeli na več delov, ki se drug za drugim zaporedoma popasejo; na takem pašniku ostane živina (tudi molzne krave), čez poletje noč in dan na prostem; od pomladi do jeseni se ne krmi nič v hlevu; na intenzivnem pašniku je poskrbljeno za najboljše in najcenejše gnojenje na ta način, da se še sveži (topli) odpadki takoj razširijo (razmažejo); za ureditev takega pašnika se zlasti spočetka vzamejo tudi umetna gnojila, da se ruša preraste čim prej s samo dobrimi travami popolnoma.
Taka skrb za pašnike jo pri nas dosedaj še skoraj povsem tuja. So sicer po nekod posestniki, ki spuste krave takoj po jutranji molži na pašo in je priženejo le še zvečer domov, da jih drugikrat pomolzejo; pa tudi tak način paše se ne more imenovati intenziven; pašnik ni razdeljen v posamezne dele in živina se lahko pase po celem pašniku, kjer se hoče; ker pa ima vsak pašnik svoja dobra in slaba mesta, se dobra popasejo preveč, slaba premalo. Gnoj, ki se je naredil gre skoro popolnoma v zgubo; kajti kupi, ki se puste
i) Die Weidewirtschaft aU bestes Mittel zur Steige-rung des Reinertrages der Caterreicbischen Landwirtschaft. Nach dcn erprobtesten Erfahrungen dargestellt, von Friedr. Waldeck, Gutsinspektor a. D. Zweite, stark verbesserte Auflage, Preis 75 Heller, mit Postversand 80 Heller. Graz, August ,1911, Druck und Yerlag der Deutsohen Yereins-druckerei.
») Intenzivno gospodarstvo je ono, kjer se naravna rodna moč zemlje podpira z delom in kapitalom, kjer se pa tudi na enako velikem posestvu pridela za polovico ali dvakrat več, nego na ekstenzivnem posestvu; najvažnejšo ulogo pd intenzivnem gospodarstvu igra seveda strokovna izoriffka gospodarjeva ali oskrbnikova, posvečujoča tako rekoč naporno telesno delo in — moč kapitala.
ležati, se izsuše zgoraj, spodaj pa branijo zraku do zemlje, nastanejo „mesta", „sledovi" ali kako jih imenujejo drugod. Ponočna, za živino najboljša in najprijetnejša paša, se živini odtegne; tudi za požlahtnenje ruše se ne skrbi; na takih zapuščenih (ekstenzivnih) pašnikih se pogostoma nahaja več škodnivih, nego koristnih trav in zelišč.
Kake koristi nam prinašajo intenzivno urejeni pašniki?
Take trajne paše so čim dalje boljše, če se ravna z njimi pravilno; na taki paši pridobi 31etno živinče od 160 do 190 kg na teži. Pri normalnem vremenu redi l ha take paše 4 glave živine 5 do 6 centov težke.
V renskih pokrajinah, takozvanih maršah, se nahajajo ponekod izvrstna tla za pridelovanje pšenice; pa posestniki imajo več koristi od tega, da pasejo oziroma dajo pasti živino, nego da bi pridelovali pšenico. Da se pa revnejša tla še vse bolje plačajo, če se spremene v intenzivni pašnik, dokazuje pisatelj s pašniki, ki so se na tak način uredili v belgijski provinciji lilttiški (Hever-lande), visoko ležeči in malo rodovitni ravnini in v nassauški, nerodovitni pokrajini z jako plitvo rodno grudo, ki se da zelo težko orati; to je tudi vzrok, da so se tam že od nekdaj udomačili pašniki.
Leta 1905 se je plačevalo na leto za 1 ha paše na maršah ob Renu 190 do 300 AT; in kupna cena 1 ha teh pašuikov je znašala 3600 do 5400 AT.1)
Pašniki se dajejo v najem za konje in za govedo in sicer se plača za 21etno žrebe 108 K, za 1 letno 80 AT, za 21etno govedo in teleta 36 do 54 AT na leto. V Heverlandiji je stala cena zemljiščem že leta 1905 ne celo na 7700 AT. 6 hektarjev veliko posestvo (približno 9y3 orala) sta kupila dva posestnika brez poslopij za 68.560 AT; najemnina za 1 ha (1% orala) pašnika je znašala že pred 6 leti 240 do 380 AT, dohodki, ki primeroma za precej prekašajo še one iz bogate marše, ter so za naše razmere še nekaka pravljica; pa vendar so ti dohodki le časovno prašanje; „sreča te išče, — um ti je dan"; naša sreča obstoji v tem, da imamo kraje, v katerih se da vse to doseči — pamet imamo tudi, toda „našel jo boš, če nisi zaspan" (v naprednogospodarskem oziru); pri nas se ne izrabi niti kraj — niti um, vedno le čakamo, da nas pouči kak tujec, ki pa zahteva za to navadno previsoko plačilo.
Gospodarski nadzornik, Karl Schneider, o katerem poroča pisatelj, si je uredil na posestvu, najetem v zgoraj omenjeni pokrajini Westerwalde, (intenziven) na moderno-pameten način pašnik; v kratkem času je z nakupom umetnih gnojil in pridnim in vestno doslednim razširjanjem odpad-kov pasoče se živine dosegel uspehe, o katerih poroča naslednje: živino sem pustil čez noč na paši, kakor hitro jo odjenjal mrzli čas v zgodnji pomladi; med pašo jim nisem daval nobene druge krme; živina ni marala niti zanajboljša močna krmila, jasen dokaz, kako dobro je teknila živini sveža paša. Le v vročem času je prišla živina čez poldan radi muh in vročine v hlev. Paša v večernem mraku iu ob jutranji zori je teknila najbolj. Krave so dale več mleka in mlada živina jo pridobila mnogo več na težinego če je ležala čra iha. v hlevu. Tudi pri deževnem vremenu je osuIa živina na prostem, ter celo telila zuuaj brez človeške pomoči. Molzlo se je tudi na prostem, na kar se je živina hitro privadila. Še le v neprijaznih jesenskih dneh 6e je živina spravila čez noč v hleve.
Vse to se je pa godilo v krajih, ki imajo mnogo ostrejše podnebje, nego li kje na Avstrijskem. Samo obsebi umevno je, da je Schneider imel pašnik razpredeljen. IU/predeli se intenziven pašnik najložje z žico, ki ima bodice; sicer pa bomo imeli priliko o teh ograjah slišati pozneje kaj več. Za sedaj hočemo še naglasiti razširjanje živinskih odpadkov; kajti če 66 to dosledno dela, postane tak pašnik čim dalje ro-dovitnejši in gnojenje čim dalje manje stane. Da je to resnica, potrjuje že cela vrsta primerov iz naprednih gospodarstev, — pa izven Spodnje Štajerske.	Ho lz.
(Pride še.)
») Po izvajanjih dra. Dttnckelberga, profesorja na kmetijski akademiji v Foppelzdorfu; iz Blovenskih krajev še do sedaj nimamo podatkov te vrste.
Najvažnejša kletarska sredstva v okviru vinske postave.
Dovoljena umetna sredstva za naglo čiščenje kalnega vina.
Zdrava vina brez napak se očistijo navadno popolnoma že sama. Na to pa treba večinoma predolgo čakati, kar je mnogokrat proti koristi kletarjenja. Navadno mu kaže, da se posluži umetnih sredstev, s katerimi hitreje doseže ta cilj.
Vino delajo kalno razne v njem plavajoče neraztopne spoyi, ki se le polagoma vsedajo. Kamen pade hitreje na tla ko pero, in to v razredčenem zraku hitreje ko ob navadnem zračnem pritisku. Tako je tudi v vinu. Čim lažje je, namreč čim manj gramov vina n. pr. tehta 1 liter, tem hitreje se bode očistilo. V smislu pivca je tako na vagi lažje vino pravzaprav težje, ker ga prej omami, ker ima več alkohola. Močna, dobro povrela vina se čistijo hitreje sama nego slabejša, za pivca lažja a na vagi težja. Čim večje in težje so snovi, ki delajo vino kalno, tem hitreje se vsedejo. Od alkohola izločena zrnca vinskega kamna, razmeroma velike kvasnice i. t. d. se hitreje vsedejo ko pa neraztopne drobnejše lažje snovi, posebno take, ki postanejo neraztopne vsled vpliva zraka na beljakovine ali čreslovino. Zelo težko se ▼sedejo snovi, ki prihajajo v vino po gnilih jagodah ali trohnelih pecljih. Slednji motljak podeli vinu navadno nekako rjavkasto rdečo lisičjo, posebno v belih vinih zelo neprijetno barvo. Kjer puščajo drozgo od grozdja dalje časa stati, kjer jo, kakor pravijo, kuhajo, tam imajo navadno to napako.
Z večkratnim pretakanjem in čakanjem spravi potrpežljiv kletar, te snovi s časom iz vina in ga napravi stalno čistega. Sicer pa če postopa tudi najskrbneje, ne dobi vino do zadnje kaplje čisto, proti dnu je vedno več ali manj motljaka. Krčmarji imajo vino navadno v manjši posodi, pa zgubijo, če so neokretni, zaraditega precejšne odstotke vina, katerega jim mora ali prodajavec z nižjo ceno ^i pivec z višjo ceno plačati. Pametno umetno čiščenje je torej večkrat zelo umestno. Da vino očistimo moramo vse, včasih neznansko, male neraztopne drobce, ki plavajo v njem, popolnoma odstraniti. Zdrava pamet nain pokaže pota. Precedimo vino skozi sito, ecgar luknjice so manjše nego oni drobci, pa steče skoz le čista tekočina, drobci pa ostanejo v situ. Drobce pa lahko izločimo iz vina s sitom ali težjimi drobci v sodu samem. Načine čiščenja vina delimo torej v dve skupini: 1. v precejanje,
2.	v čiščenje v sodu.
1.	Precejanje ali filtriranje.
To je najstarejši in najenostavnejši način čiščenja, katerega pogodi človek brez posebnega nauka prav po lastni pameti. Saj vejo ljudje brez nauka, kako se pomaga, če je vino, ki se hoče piti bersnato; se pač precedi skoz kako ruto. Bersa dela večje, kosmiče za to zadostuje že bolj redko sito, kakor je n. pr. ruta. Drobnejši motljak pa le gre skoz tako sito, za njega treba bolj gostega. Klobuki iz klobučevine za precejanje vina so že skoro obče znani in bolj gosti ko ruta, torej tudi čistijo bo Ijše. Se bolj gosta sita so filtri iz porcelanovih cevi, kakoršne izdelujejo nekatere tvrdke. V praksi pa se manj gleda na gostost sita samega, temveč se sito navadno umetno zgosti. Kot sito služi večinoma platno ali v novejšem času fine mreže iz pocinjene žice. Zgosti pa se sito z drožami ali stolčenim ogljem, želatino ali drugimi čistili, ki se bodo pozneje opisala. V novejšem času se rabi opravičeno najrajši tvarina azbešt. To je snov, ki dobro zgosti, ki pa nikakor ne vpliva na vino, če je le čista Tudi celuloza in druge snovi, ki tvorijo med luknjastimi ploščami zelo gosto sito, so tu in tam v rabi. Dobrota filtra se sodi po tem, kako je sito gosto, kako čisto teče vino iž njega in pa kako hitro teče, koliko očisti na dan. Bolj gosto sito preceja počasneje,zato se skušadoseči hitreje filtriranje z večjim površjem sita ali pa v novejšem času posebno z večjim pritiskom. Večji pritisk se doseže ali v visokih posodah nad sitom, tako da je pristik tekočine same večji ali pa umetno s sesalkami.
Pri filtrih ali pripravah za filtriranje se tudi gleda na to, ali pride vino pri precejanju več ali manj z zrakom v dotiko. Za šolanje bolj močnih gostih vin je povišan vpliv zraka na večje površje pri počasnem precejanju včasih umesten. Vsled tega povišanega vpliva zraka se taka vina črez nekaj časa zopet skalijo, snovi se še bolj
izločijo. Občutljivejšemu bolj nežnemu vinu bi bilo pa to v kvar, tako tudi vinu, ki se čisti za neposredno porabo. Navadno torej veljajo filtri, v katerih pride vino najmanj v dotiko z zrakom, kot boljši. V obče sicer precejanje ni umesto za nežna vina, ki vendar pri tem vsekakor bolj surovem postopanju nekoliko trpe. Sploh je precejanje bolj na mestu za čiščenje motljakov (ostankov), ki se dobe pri vsakem pretakanju na dnu soda. Za to je to priporočati vsakemu kletarju, posebno krčmarjem, da jim ne gre toliko vina v zgubo. Za večje množine pa porablja umen kletar rajši čiščenje v sodih, razen za zelo ekstratna, specifično težka vina.
2.	Čiščenje v sodu.
Naš zakon navaja izrečno čistila dovoljena za vino, katero je pripravljeno za promet. Ta so: želatina, ribji mehur (klej), jajčji beljak in beljak krvi, sveža kri in zveže mleko zdravih živali, čisti preparati od kazeina in albumina, kakor tudi čistilne zemlje kakor n. pr. kaolin.
Te snovi so v vinu ali že same po sebi neraztopne ali pa postanejo neraztopne še le v vinu, pa se vsedajo na dno, ter potegnejo s seboj ves motljak. Učinek teh čistil je torej popolnoma mehaničen ali pa tudi kemičen. V prvem slučaju ne vplivajo nikakor na sestavino vina, temveč ga le očistijo enako kakor ga očisti n. pr. cedilo, v drugem slučaju pa se vežejo z gotovimi snovmi vina.
V smislu postave se naj vsako čistilo iz vina popolnoma izloči, da mu ne podeli snovi, ki ne spadajo v njega. Večkrat se prodajajo čistila pod lepo donečimi imeni, toda v njih so postavno prepovedane snovi. Teh se naj kletar z ozirom na postavo pa tudi na svoje vino in tudi žep skrbno izogiblje, če ne pozna njih sestavine. Včasih se prodajajo ali pa iz nevednosti, malomarnosti in hudobne brezobzirne dobičkaželjnosti porabljajo sicer hitro učinkujoča čistila, če so tudi hud strup. Gorje takim nevednežem ali brezobzir-nežem, če jih zaloti roka pravice!
Vsa dovoljena in popolnoma neškodljiva čistila za čiščenje v sodu uvrstimo lahko v 3 skupine: a) čiste kemično, b) mehanično, c) kemično-mehanično učinkujoča.
a)	Kemično učinkujoča čistila. K tem prištevamo že prej omenjeno čreslovino (tanin, izvleček pečk od grozdja i. t. d.), ki se veže z beljakovinami vina ter jih izloči in vsedajoč se vino očisti.
b)	Mehanično učinkujejo čistila, ki se v vinu prav nič ne raztope, temveč v njem nespremenjena se vsedajoč potegneja ves motljak na dno. Prvotno preprosto tako čistilo so rabili že od nekdaj kletarji v podobi papilnega ali fil-trirnega papirja. Primerno zavitega so spravili v sod, tako da se je na površju razgrnil, se vsedal in motljak z seboj potegnil na dno. Z istim namenom so devali tudi sveže drože v vino, z istim namenom in pa še radi nekaterih drugih ugodnih okoliščin se v moštu, ki je povrel, v katerem se začnejo drože vsedati, drože večkrat premešajo. Papirnata kaša, prah azbesta, kaolin (zelo čista glina, celuloza i. t. d.), učinkujejo enako.
c)	Dovoljena in porabna kemično mehanično učinkujoča čistila so v prvi vrsti taka, ki imajo klejevine kakor ribji klej, želatina (podobna čistemu mizarskemu kleju ali limu), razen teh sveži ali suhi jajčni beljak, razni preparati iz mleka (kazeina kot „Lactocolle"), nadalje tudi kri in mleko.
Klejevine in beljakovine se vežejo s taninom v neraztopne spojine, ki delajo polagoma vseda-joče se kosmiče. Kazein pa se vsled kisline v vinu takoj skrkne, kakor se vsili mleko, če pride kaj kisline v njega in dela tudi kosmiče.
Učinek vsakega čiščenja je odvisen od kakovosti čistila in pravega pripravljanja in prave porabe.
Za v8akojako čiščenje se naj vpoštevajo sledeča splošna pravila:
1.	Vino naj bode za časa čiščenja popolnoma mirno. Čim najmanj vre, se tvori ogljenčeva kislina, katere mehurci stremijo kvišku ter vzdigujejo vsedajoče se kosmine.
2.	Očiščeno vino ne sme biti podvrženo spremembam toplote. Pri spremembah toplote nastanejo razni toki vina v sodu in se tudi vzdigujejo mehurci ogljenčeve kisline, kar vse moti vsedanje čistila.
3.	Čistilo se mora premešati z vinom zelo temeljito.
4.	Sodi naj bodo po čiščenju polni in naj ne bodo nikakim sunkom podvrženi.
5.	Ko je vino čisto, se naj takoj pretoči, da se loči od čistila. Povišanje toplote in kak lahki vrvež v slednje čistilo zopet vzdigne.
Kadar se čistijo mlada vina, jih je treba pred čiščenjem vsaj primerno žveplati, da se zadrži vsak vrvež v njih.
7. Vino, ki se neče vkljub pravilnemu postopanju očistiti, če je čistilo v njem obtičalo, se naj ne čisti kar znova. Dognati treba prej vzrok, zakaj je obtičalo čistilo in ga odpraviti.
Naj se čisti vino z eno ali drugo tvarino, j v vsakem slučaju se mora temeljito premešati z vinom. To se doseže na sledeči način: Pripravljeno čistilo se vlije v škaf, na to se dolije za čiščenje namenjenega vina in s prelivanjem iz škafa v škaf so doseže popolno premešanje te male množine. Ali pa se naliva na čistilo v škaf po malem vina in se to s čisto metljico ali kako drugo pripravo dobro stepe ali zmeša, tako da se močno speni.
V škafu premešana mala množina se vlije v sod in v njem zopet dobro pomeša bodisi s < posebnimi pripravami ali z lato, če so sodi' majhni, tudi z valjanjem ali pa na ta način, da se sod nastavi, pa se vino pri pipi odtaka pri; vehi pa zopet nazaj naliva. Ko je čistilo takoi premešano, se sod popolnoma zalije, dobro zabije, i-pa tudi ob vrhu s težkim kladivom dobro obtolče, j da ne obvise na zgornjih dogah pene, oziroma; kosmiče, ki bi pri pretakanju pozneje v vinu plavale, črez 8 do 14 dni je vino navadno že j čisto, pa se niora pretakati.	Belle.
(Dalje prihodnjič.)
Zakaj agrarnopolitični članki med drugimi niso priljubljeni pri našem občinstvu?
Morebiti zaradi tega ne, ker agrarna politika ne spada v okvir kmetijstva? — Ne; agrarna, politika je v najtesnejši zvezi z narodnim gospo-j darstvom. Agrarna politika ima veliko posla z; dogodljaji na od nas sicer precej oddaljenih me-i jah, dogodljaji, kojih valovi pa pridejo na vsej zadajne vendar le s svojimi dobrimi in slabimi1 posledicami do najskritejše kmetijske hiše, ki ima le količkaj potrebe občevati s svetom, ki ima le; malo stika s svetovnim prometom.
Cene so n. pr. neredkokrat ravno za kmetijske pridelke odvisne od agrarne politike, ne pa, kar bi bilo pravičnejše, od pridelovalnih stroškov; na tako zvane tržne cene pri-.! tiska neredkokrat agrarna politika.
Naši kraetovavci pa se izogibajo pogosto) agrarne politike samo radi tega, ker je ne raz-, umejo; zato pa sodelujejo pri agrarni politiki; sloji, ki so prej vse kaj drugega, nego kmetje.!
In vendar bi bilo tolike važnosti, da imajo j tudi naši kmetje besedo pri agrarni politiki; če; so majhni posestniki, nič zato, — pa jih je zato več; imajo več glasov. Kako se pa po nekod fa-bricirajo glasovi! Za pošteno in res že potrebno agrarno politiko je treba smisla, je treba razumevanja nje gonilnih sil; kratko malo za pravo agrarno politiko je treba — zrelosti.
In kako si pridobiti zanimanje za to stvar ? Prej ali slej bo moral vsak sodelovati pri agrarni; politiki; čim prej smo za njo zreli, tem boljše! za nas.
Da stvar torej razumemo temeljito, moramo; dobiti najprej vpogled v svoje razmere. Agrarna politika dela s številkami in če mi ne moremo govoriti s številkami iz svojega gospodarstva, ne moremo delati primerov, zaključkov in načrtov.
Govori se, da agrarno politiko vodijo samo veleposestniki. Pa zakaj morejo ti, — če mi ne ? Saj velika posestva ne nesejo primeroma nir več, nego prinašajo naša. Toda ti posestniki so navadno strokovno naobraženi ali imajo vsaj strokovno naobražene ljudi na svojem gospodarstvu. Na tistih posestvih se vodi knjigovodstvo že leta in leta, na tistih posestvih so si popolnoma na jasnem, koliko stroškov je treba za pridelek te ali druge kmetijske panoge. Lahko jim je torej odločiti se za ta ali za oni dogodljaj v agrarni politiki.
Če si bomo mi svojih malih razmerah na jasnem o pridelovalnih stroških in bomo na tak način mogli presoditi opravičenost ali neopravičenost cen, ki se delajo večkrat umetno, bomo. lahko stavili tudi mi z uspehom svoje proti-;
zahteve, ter se vživeli na tak način v agrarno politiko, ki pridobiva tem več veljave za nas, čim bolj napredujejo prometna sredstva.
Pot do tega pelje edino le čez kmetijsko knjigovodstvo; enostavnejšega knjigovodstva si pa ne moremo misliti, kakor ga je izdala c. k. kmetijska družba štajerska. Prilika, priučiti se temu, je dana vsem podružnicam; le, da bi se ljudje za to v resnici prekoristno pomoč v gospodarstvu malo bojj zanimali!
uovorica o osebnem dohodninskem davka naših kmetovavcev se vedno bolj in bolj širi; marsikateremu kmetu se bo spet po površnih cenitvah naložil desetkrat večji davek, nego bi ga stali knjigovodski iztisi in katerih bi se ne posluževal lahko samo kot merodajnega izvestja (spričevala), pri obdačenju, če že pride do tega, ampak iz knjigovodstva bi lahko dobival tudi drugih prekoristnih namigljajev v gospodarstvu svojem, — morebiti hitreje in zanesljiveje, nego da je slišal in čital še toliko naukov.
No — pa saj še ni tako dolgo od tega, da so se nekateri kmetovavci dali rajše kaznovati od oblasti, predenj so začeli saditi — krompir. Četudi se s tem naziranjem kmetskim računa, — s časom bi se pa vendar le tudi pri nas lahko začelo s knjigovodstvom.
Če se kdo da preprositi k temu, mu pozneje gotovo ne bo žal, videč da je spravil v svoje gospodarstvo preglednost in si tako naredile jasen načrt, po kako in s katerimi sredstvi pride najprej do zaželjenega cilja.	H o lz.
O najpogostejših vinskih napakah in boleznih.
Napisal Fr. Zweifler, ravnatelj deželne Sole za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboru.
(Dalje.)
Zato se naj vse orodje, kar se ga potrebuje pri trgatvi in stiskanju, nele pred tem delom, ampak tudi med tem delom s čisto vodo večkrat temeljito osnaži, če treba večkrat na dan in za vino se naj rabijo le snažni sodi, korci, levke in sesaljke. Pazimo na to, da ne bomo imeli jesiha v vinski kleti in da ne bodo prišla v dotiko z vinom orodja, ki smo jih potrebovali pri jesihu.
V prvem slučaju ravnamo takole:
1.	Kjer je na razpolago aparat, pasteriziramo vino na toploti 50 do 60° Celzija približno četrt ure, da umorimo jesihovo gljivico in pomešamo vino z drugim, da se v njem za duh in okus skrije jesihova kislina in da se lahko vino naprej razvija.
2.	Kjer pa nimamo na razpolago aparata za pasteriziranje, pretočimo vino s pomočjo posebne glavaste pršilne cevi v močno zažveplan sod (slika 2), kjer gljivice poginejo. Ta cev, ki je
Slika 2. Pršilna cev z okroglo .aJKaL '
glavo, ki se pritrdi na koncu
dovodnega čreva.	'SBBhiP ,
narejena iz dobro pocinjene bakrene ali železne pločevine, se z glavo privije na konec dovodnega čreva, obesi pri piljki v sod in potem se spusti vino skozi njo. Kjer nimamo sesaljke, ampak vlivamo s škafi, se za ta namen vstavi v sod posebna pršilna cev in na njo levka. Skozi pršilno cev se praši vino v zelo tenkih curkih v sod in se tako prav dobro pomeša z žvepleno kislino. Tako cev lahko napravi vsak klepar ali pa si jo naročimo pri Theonu Seitzu na Dunaju v I. okraju, Schonlaterngasse 13. Za žveplanje pa moramo rabiti le tanko žveplo na azbestovi podlagi, na kateri popolnoma zgori in ne kaplje v sod. Sod je močno zažveplan, če zažgemo v štrtinjdku 6 azbestovih kosov, srednje zažveplan s tremi, slabo zažveplan pa z dvema. Za en navaden debel kos žvepla računamo dva. Taki kosi se dobivajo danes že skoro v vsaki špecerijski trgovini, kjer pa jih ni, si jih naročimo naravnost od fabrike (Schwefelschnitten-Spezialfabrik in Modling). Kila takih kosov stane približno 1 K 20 v. Na 1 leg jih gre kakih 300. Žveplo z cvetjem ne koristi nič in je razen tega še po postavi prepovedano.
3.	Dodamo lahko namesto 5 gramov 80% natrijevega bisulfita, ki ima isti učinek; nato pomešamo vino z drugim. To sredstvo, ki se dobi v drogerijah in je podobno solnemu prašku, se vsiplje v sod in z vinom dobro premeša; v vinu se lahko raztopi in potem tvori žvepleno kislino.
Tako vino pa se mora kmalu porabiti, ker se je vendar bati, da je kaj gljivic še ostalo živih in da se lahko, če vino dalje časa stoji, zopet razvijejo in ga skvarijo. Tako vino, ki smo ga zdravili z natrijevim bisulfitom, se v Nemčijo ne sme izvažati.
Ali pa 4. prevretje, za katero porabimo do 3% in še več samočistih droži, da preprečimo učinek jesihove kisline, ki ovira vretje.
h) Bersatost vina.
Bersatost vina se pozna po tem, da dobj vino, ki je zelo v dotiki z zrakom (v sodih, ki niso čisto polni ali ki so zaprti s kratko, ne dobro piljko, ali vino, ki je na pipi) na površini najprej belkaste proge, kožice, ki postanejo vedno večje in nazadnje popolnoma prevlečejo vso površino. Ta kožica postaja vedno bolj debela, dobi gube in mehurje in ima pri belih vinih žoltkasto, pri rdečih pa rdečkasto belo barvo. Če se sod pretrese, se koža pogrezne v vino in k dnu, vino postaja vedno bolj kalno, njegov okus pa slab in nečist. Če prepustimo tako vino samo sebi, se prej opisani pojav ponavlja tako dolgo, da je vino popolnoma skvarjeno in neporabno. Navadna posledica je, da postane tako vino črno in da cikne.
Povzročitelj te bolezni je bersina plesen (Micoderma vini) ali boljše povedano cela množica enako organiziranih, bolj ali manj različno delujočih oblik te gljivice, ki razkraja alkohol vina v vodo in ogljenčevo kislino in tako slabi vino. A tudi druge sestavine vina, n. pi;. kisline, se uničujejo in pri tem se izločajo razne snovi (n. pr. maslova kislina), ki kvarijo okus viha. Vina, ki imajo malo alkohola, trpe vsled berse več ko močna vina, ki jih njihova velika množina alkohola brani pred berso. Isto vino je prvo leto bersi bolj podvrženo, ker ima za njeno gljivico še več redilnih snovi, ko poznejša leta, ko so te redilne snovi vsled umnega kletarjenja že izginile iz vina.
Najlaže preprečimo to bolezen, če sode točno zapolnimo. Slaba in mlada vina se naj vsak tretji ali četrti, stara in bolj močna pa vsak četrti do šesti teden dolijejo, poprečno vsaj vsak četrti .teden, toda vsakokrat seveda z enakim vinom.
Vina, ki teko, n. pr. pri krčmarjih, naj ne ležijo predolgo časa na pipi.
Zdravljenje bersatega vina ima le tedaj za-željeni uspeh, če začnemo ž njim, kakor hitro se da. Godi se na sledeči način:
Če je bersa še le malo razvita, zapolnimo sod tako da gre vino prek; pri tem suvamo v sod, vino polje in bersa, ki plava na višini, se izmeče iž njega. Nato sod zopet zapremo in gledamo na to, da ga pravočasno dolijemo.
Piljka naj bo tako dolga, da seže do polovice v vino, ker se potem navleče vina in sod boljše zapre. Narejena mora biti iz stržena bogo-vega trna, hrasta ali slive in ne sme hiti ovita z nikakimi cunjami, ampak mora brez njih luknjo dobro zapreti.
Če je že vsa površina vina prevlečena z berso, a je vino pod njo še čisto in okusno, pomaga sledeče:
Vino močno zažveplamo (najboljše s posebno svetilko za žveplanje — glej slika 3), da uničimo
gljivo. Nato sod dolijemo, da gre vino prek in suvamo vanj, da polje bersata površina iž njega. Tukaj navedena in naslikana svetilka za žveplanje se dobi pri upravi lista „Weinlaube" v Kloster-neuburgu, lahko pa jo napravi tudi kak klepar.
Skozi posebna stranska vratca, ki pa se na naši sliki ne vidijo, se v svetilko denejo žveplani kosi, svetilka se postavi na sod, žveplo se prižge in vratca zapro. Skozi cev gre potem žveplena so-kislina v vino. Če nimamo svetilke, žveplamo na navadni način. Ker pa navadno nad vinom ni dovolj prostora za žveplanje, ga odtočimo nekoliko. Tudi moramo potem nekoliko časa počakati, ker v bersatem sodu žveplo ne gori takoj. Bersa je namreč zrakov kisik, ki je potreben za gorenje, iz večine porabila in zato moramo nekoliko časa počakati, da se prostor nad vinom prezrači, črez osem ali deset dni pogledamo, kaj je z vinom in zopet žveplamo, če s prvim žveplanjem nismo pokončali vseh glivic in se je bersa znova pojavila. Potem pa moramo vedno paziti, da bomo sod redno zapolnili.
če je vino že kalno in ima nečist okus, ga pasteriziramo na 60" Celzija in pomešamo z močnim vinom. Če nimamo aparata za pasteriziranje, je dovolj, če vino s pršilno cevjo pretočimo v močno zažveplan sod in ga potem pomešamo z močnim vinom. Na zadnje ga, če treba, še prevremo.
Če pa je vino že močno kalno in že zelo slabo, potem je izgubljeno, ker se niti za jesih ne da več porabiti.
(Dalje sledi.)
Zedinjenje štajerskih čebelarjev.
Pri vsem tem, da zasledujejo vsa čebelarska društva enake cilje, sta na Štajerskem delovali do sedaj 2 nemški in na Spodnjem Štajerskem 1 slovensko čebelarsko društvo. Obe nemški društvi se nameravata sedaj zediniti, četudi sta se od sredine leta 1910 ločili ter si med tem časom precej ostro nasprotovali. Članom to ni nikakor ugajalo in zato se je delovalo vedno na to — da se nemški čebelarji zedinijo. To je napredek, ki zasluži tudi pri naših čebelarjih pozornosti in — posnemanja.
Letos v jeseni so se začela pogajanja s tako povodnim uspehom, da se je na nadaljnjih skupščinah 26. oktobra, 11., 18. in 25. novembra t. 1. že med obema štajerskima odboroma oficijelno začelo delati na pojasnitev medsebojnih odnošajev in dosego spo-raznmljenja; končno se je prašanje glede zedinjenja tudi rešilo.
V posebnih odborovih sejah društev „Zentral-ausschuS des steierinarkischen Bienenzuchtvereines“ in „AusschuS des Yrrbandes steirischer Bienen-zttehter11 so se sprejeli pogoji, vodeči k zedinjenju, soglasno. Pri tej priliki se je nadalje določilo, člane obeh društev dne 17. decembra t. 1. ob 10. uri predpoldne sklicati k izrednemu občnemu zboru. „SteiermarkischerBienenzuchtverein" zboruje v hotelu „Drei Hackcn“ in „Verband steirischer Bienen-ziichter“ v hotelu „Florian“ v Gradcu. Člani obeh društev se seznanijo s pogoji, ki naj zedini obe omenjeni društvi v eno. Če se odobre pogoji na obeh občnih zborih, se vrši takoj popoldne ob 2 uri v viteški dvorani deželne hiše ustanovno zborovanje zedigjenih čebelarskih društev.
P. n člani obeh dosedanjih društev kakor tudi vsi prijatelji čebelarstva se vabijo z uljudno in nujno' prošnjo, da piridejo k temu zborovanju kolikor mogoče mnogoštevilno, da so priča uspehom truda-polnega in previdnega dela, ki bo služilo na vsak način napredku štajerskega čebelarstva in gospodarskemu razvoju na Štajerskem. Od čebel so se ljudje že marsičesar naučili.
Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
752. seja dne 14. novembra 1911* Začetek ob 10. uri predpoldne.
Navzoči so naslednji gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, oba podnačelnika Heinrich Ritter v. Plessing in Roman Neuper, zastopnika visoke vlade in visokega deželnega odbora dr. Viktor Negbaur in Franc grof Attems, 18 članov 0.0. (med njimi Mursa, Robič in T h a 11 e r) in glavni tajnik Juvan in tajnik Holz kot zapisnikarja.
I. podnačelnik Plessing prevzame predsedstvo in naznani, da lahko ekscelenca gospod načelnik zaradi poslov v deželnem dvorcu šele pozneje pride k seji.
Zapisnik 751. seje 0.0. dne 10. oktobra 1911 kroži v vpogled in nato se preide na dnevni red.
1. Poročila in predlogi odseka za živinorejo in mlekarstvo.
a)	Poročilo o kongresu za mlekarstvo v Stockholmu.
Poroča glavni tajnik, ki opozarja na zelo podrobno in temeljito poročilo, ki ga je podal štajerski odposlanec, dr. Pavel Schuppli, v seji živinorejskega odseka 13. novembra; iz tega poročila navede glavne točke glede pridobivanja in pripravljanja mleka na Švedskem, izredno razviti kmetijski pouk in šolstvo, paše, premiranje in licenciranje, v imenu odseka predloži, naj se to poročilo vzame na znanje in priobči v obeh izdajah družbinega glasila.
Predlog je bil sprejet.
b)	Avstrijska centrala za varstvo kmetijskih ingozdarskih interesov na Dunaju o pozvedovanjih o slučajih kuge na gobcih in parkljih, ki so se dogodili na Štajerskem.
Poroča II. podnačelnik N eu p er. Poročavec pozdravlja to akcijo, ki jo je začela imenovana centrala, z ozirom na veliko gmotno škodo, ki jo je trpelo štajersko kmetijstvo vsled te kuge, poroča v številkah o škodi v posameznih kategorijah živine in priporoči v imenu živinorejske sekcije, naj se sprejme sledeči predlog:
Podružnicam c. k. kmetijske družbe se pošlje prašalna pola, v kateri naj bodo navedeni glavni slučaji škode vsled kuge na gobcih in parkljih, s pozivom, naj navedejo škodo v številkah; ob enem se naj pošlje c. k. namestniji prošnja, naj dovoli, da se s pomočjo uradnega gradiva sestavi statistika vseh slučajev kuge. Po končani reviziji se bo s pomočjo obeh teh faktorjev dognala škoda v številkah.
Predlog je bil sprejet.
e) Zveza pincgavskih živinorejskih zadrug v GrObmingu na Gornjem Štajerskem pr osi, naj se ogledovanje plemenske živine vrši v spomladi 1912, ker je v jeseni 1911 zaradi kuge na gobcih in parkljih odpadlo.
Poročavec, član 0.0. Huber meni, da je treba to prošnjo uvaževati, ker bi ti sejmi dali živinorejcem in kmetom sploh priliko, da bi prodali ono pincgavsko plemensko živino, ki je zaradi kuge niso mogli prodati. Nasprotno s predlogom odseka, ki je za to, da se ta plemenski sejem vrši 14. marca ali 9. maja, se mu zdi primerno da se naj rok za ta sejem ne določi, ampak da si ga naj zadruga sama izbere. Priporoča torej, naj se prošnja zadruge pri c. k. namestniji v tem smislu priporoči.
Predlog je bil sprejet.
d)	Podružnica v Mitterndorfu pred-loživlogi zaradi melijoracije vseh paš na c. k. Kraglgutu.
Poročavec, član O. O. Zettler, je poslal poročilo, ki ga prečita glavni tajnik. Nato se sprejme naslednji predlog:
O. O. sklene pri poljedelskem ministrstvu vložiti nemudoma prošnjo, naj melijoracije na Kraglgutu v Mitterndorfu, ki so še potrebne, v letu 1912 izvrši z lastnimi sredstvi in brez pomoči izrednega kredita za pospeševanje živinoreje. V interesu kmetijstva v tamošnji okolici je, da se te melijoracije nemudoma izvršijo.
e)	Poročilo deželnemu odboru o novo izvoljenih funkcijonarjih v 25 živinorejskih okrajih.
Poroča prvi podnačelnik P1 e s s i n g. Na podlagi dogovora med kmetijskimi podružnicami bo O. O. deželnemu odboru za ta mesta priporočil naslednje osebe kot okrajne načelnike za komisije pri ogledovanju živine:
I. distriktu 2,
s	2,
.	2,
.	2,
»	2,
„	Arvež —	Lipnica—Wildon
/	za	načelnika	Rildigerja
Seutterjavon und zum L 61 z e n, veleposestnika v Gralli pri Lipnici;
v XVIII. »	Ormož-Ljutomer za načel-
nika Jožefa M ur s a, veleposestnika v Krapju pri Ljutomeru, za njegovega namestnika Lovrenca Peto var ja, veleposestnika v Ivanjkovcih;_
v
v V. v VI. v VII. v XV. v XVIr.
v XX. distriktu Št. Lenart—Maribor—Slovenska Bistrica za načelnika Roperta R e p p n i g a, veleposestnika v Cirknici pri Pesnici in za njegovega namestnika Leopolda Su-paniča, veleposestnika v Pesnici.
Glede ostalih 17 živinorejskih distriktov dežele sklene O. O., da bo dosedanje načelnike in njihove namestnike zopet predložil v potrdilo.
f)	Podružnica Kirchbach glede vzrejališča za teleta na Maierlippovem posestvu Jožefa Krisperja v Kirchbergu.
Poroča glavni tajnik. Ker izhaja iz pozvedb, ki jih je oskrbel živinorejski odsek, da ponujano posestvo ni dovolj veliko za vzrejališče za teleta, priporoča poročavec, naj se sprejme predlog živinorejskega odseka, da se tej prošnji ne more ugoditi, kar se naj podružnici v Kirchbachu naznani.
Predlog je bil sprejet.
Ekscelenca načelnik Edmund grof Attems pride in prevzame predsedstvo.
g)	Določitev pašnine in stroškov za krmljenje v hlevu za mlade bike, ki jih je družba na vzrejališču za bike v Hartbergu postavila v hlev.
Poroča I. podnačelnik Ples s ing. Na podlagi podrobnega poročila, ki ga je v odseku za živinorejo podal zadružni inštruktor Fritz Schneiter in sklepa odseka za živinorejo predloži poročavec, naj se za poletno pašo in za zimsko krmljenje določijo od leta 1912 naprej za bodoča tri leta in okrajnemu odboru v Hartbergu naznanijo sledeče takse: v poletju za pašo na dan in glavo 13 če dobi krmo in % kg ovsa in % kg otrobov 30 v, pri pol kilogramu ovsa in Va kg otrobov 40 v; v zimi za krmo na dan in glavo 40 v, pri krmi % kg ovsa in % kg otrobov 56'5 vinarjev, oziroma pri % kg ovsa in Va kg otrobov 67 v.
Član O. O. G er lit z meni, da so na Srednjem Štajerskem popolnoma drugačne razmere ko na Gornjem Štajerskem, II. podnačelnik Neuper pa opozarja na to, da so stroški za živinorejo na Gornjem Štajerskem le malo različni od onih na Spodnjem Štajerskem. Ker so pri določanju postavkov vštete tudi razmere in pašnine dežel, v katerih je paša zelo intenzivna, meni govornik, da so navedene takse primerne in zelo dobre in priporoča, naj se predlog sprejme. Nato se sprejme od poročavca sprejeti predlog.
h)	Poročilo o izvršitvi sklepa 88. občnega zbora glede ureditve pristojbin za ogledovanje pri nakladanju velike in male živine v vagone.
Poročavec član 0.0. dr. Klusemann omeni, da je 0.0. v tej stvari vsled predloga podružnic Admont, Donnersbach, Kindberg, Ober-zeiring, Obenvolz, Ptlrgg in Schladming, ki ga je občni zbor kmetijske družbe sprejel, 28. julija 1911 pri visoki namestniji vložil prošnjo, naj se vse te pristojbine za vse postaje določijo enako, da pa še na to svojo prošnjo ni dobil odgovora. Ker se v kmetijskih krogih ponovno čujejo prošnje in želje, naj se ta stvar reši, je O. O. vso zadevo še enkrat poveril živinorejskemu odseku, da se o njej posvetuje in sklepa. Poročavec navede slučaje, ki kažejo, kake težkoče lahko nastanejo v postajah, v katerih ni nastanjen noben živinozdravnic Zato priporoča predlog odseka, naj se ponovno prosi, da se na podlagi dosedanje prakse pri ogledovanju določi enotna taksa, pri kateri ne bo imela država nobene izgube, da pa tudi ne bo mogla delati dobičkov, kjer bo moral kmet plačati le toliko, kolikor se zdi upravičeno in izreka upanje, da bo menda splošna taksa za ogledovanje dovolj visoka s 40 do 50 vinarji. Član O. O. Jan us chk e se s tem predlogom strinja in naznani, da se je prošnja družbe predložila na pristojnem mestu. Pri glasovanju je bil predlog poročavca sprejet.
i Poročilo in predlog glede oddaje šotne stelje za znižano ceno.
Poroča glavni tajnik. Zaradi nizke podpore, ki je kmetovavcem za to obljubljena (25% stroškov za nakup) in na drugi strani vsled visoke enotne cene šotne stelje, se je na poziv, priobčen v družbinem glasilu 16. maja in 1. junija glede oddaje šotne stelje za znižano ceno oglasila le čisto mala konkurenca, iz 6 podružnic 26 proš-njikov (22 iz Gornje, 1 iz Srednje in 3 iz Spodnje Štajerske) za IGO metrskih stotov šotne stelje.
Ta šotna stelja bi stala 554 K 60 v, 25% subvencija znaša 138 K 65 v in prošnjiki bi morali vplačati 415 K 95 v.
Poročavec predloži, naj se predležečim prošnjam za oddajo subvencijonirane šotne stelje ugodi, šotna stelja naroči pri Zvezi gospodarskih zadrug in to podružnicam naznani. Ob enem se naj pošlje poljedelskemu ministrstvu in deželnemu odboru o tem poročilo in prošnja, naj za to potrebni znesek nakažeta. Glede ostanka v ta namen določenega zneska se naj predloži, naj se ta ostanek v znesku 4361 K 35 v prihrani za akcijo za pospeševanje pridelovanja krme v letu 1912, oddaja subvencijonirane šotne stelje pa se naj ne postavi več na račun in program porabe izrednega kredita za pospeševanje živinoreje, pač pa se naj porabi večji znesek za nakup semenja pri akciji za pospeševanje pridelovanja krme.
Predlog je bil sprejet.
j)	Mnenje deželnemu odboru glede prošnje občine Flattendorf, naj se ji brezplačno oddajo odpadki iz salin.
Poroča član O. O. Hotter. Poročavec govori o porabnosti odpadkov iz salin, o načinu njih porabe, opozarja na oddajo takih odpadkov v letih 1908 in 1909 vsled takratnega pomanjkanja, želi, naj se občini, ki trpi letos pomanjkanje, na enaki način pomaga in zato predloži naslednji predlog:
0.	O. blagovoli pri deželnem odboru priporočiti prošnjo občine Flattendorf, naj se ji brezplačno odda 4400 kg odpadkov iz salin, če poskrbijo prošnjiki za potrebne vreče in plačajo stroške za basanje.
Predlog je bil sprejet.
k)	Mnenje deželnemu odboru o prošnji okrajnega zastopa na Vranskem glede nakupa 20 plemenskih bikov in 10 plemenskih telic iz izredne dotacije za pospeševanje živinoreje.
Poroča glavni tajnik, ki govori zelo podrobno o neugodnih gospodarskih razmerah v vranskem okraju vsled pogostega pomanjkanja. Da se vse to odpravi, bi bilo nujno potrebno z izrednimi sredstvi čisto rejo v tem okraju ohraniti in pospeševati in zato priporoča, naj se sprejme naslednji predlog živinorejskega odseka:
Okrajnemu odboru Vransko se iz rednih sredstev za leto 1912 dovoli 40 odstotna podpora za nakup 20 plemenskih bikov, pri vladi in pri deželnem odboru pa se bo vložila prošnja, naj se podeli za nakup 10 telic murodolske pasme vranskemu okraju subvencija v znesku 40% kupne cene iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje, če se okrajni zastop vnaprej obveže, da bo:
1.	za predpisani in z reverzom zavarovani prejem bikov in telic določil take kmetske posestnike, pri katerih je dovolj jamstva, da se bo živina redno gojila in trajno rabilo za pleme;
2.	da bo živina razpostavljena v primernih hlevih, ki niso preblizu skupaj, ampak so po občinah primerno razdeljeni, da bo vpliv na plemensko rejo zanesljiv in enakomeren.
3.	da bo o uspehih pri tej akciji na koncu vsakega leta po reverzu določene dobe poslal osrednjemu odboru točno in podrobno poročilo.
Predlog je bil sprejet.
2.	Nato se prošnja občine Admont za sejem pretresa in reši.
3.	Občinski urad pri Sv. Juriju ob Pesnici prosi, naj se mu dovoli ustanoviti kmetijsko podružnico.
Poročavec glavni tajnik govori podrobno o stvari in priporoča, naj se sprejme naslednji predlog:
Z ozirom na to, da bi kmetijska podružnica v St. liju z ustanovitvijo te nove podružnice izgubila 40 članov in ker ni vzroka, zakaj bi se morala tako pridno delujoča podružnica z izgubo takega števila članov oslabiti, in ker se je podružnica v Št. liju doslej pridno trudila, da bi izpolnila vsako željo svojih članov pri Sv. Juriju po zborovanjih, oddaji dreves in trsov, orodij, oddaji plemenske živine potom subvencije in ker je imenovana podružnica poslala občinskemu uradu pri Sv. Juriju prijazno povabilo, da bi vse člane, ki bi želeli pristopiti, sprejela, tako da lahko občina Št. Jurij vse želje svojih članov izpolni v krilu šentiljske područnice, kateri lahko dovede 45 novih članov, naj blagovoli 0.0. skleniti, da se za sedaj pri Sv. Juriju v Slov. gor. ne osnuje posebna podružnica.
Člani 0.0. von Seutter, Zweifler in Robič govore proti temu predlogu z ozirom na
preveliko oddaljenost in težavno udeležbo na občnih zborih, kakor tudi z ovirom na to, da bi se z ustanovitvijo te podružnice pridobilo precejšnje število kmetovavcev za društveno življenje lin priporočajo, naj se prošnji ugodi. Član O. O. Edelsbrunner pa podpira predlog poročavca z ozirom na to, da bi se z ustanovitvijo te nove podružnice povzročila konkurenca, ki bi škodila kmetijskim interesom.
Predsednik preide na glasovanje in da najprej glasovati o drugem predlogu, ki se sprejme. In tako bo O. O. na 89. občnem zboru predložil leta 1912 zborovavcem s priporočbo predlog, naj se osnuje kmetijska podružnica pri Sv. Juriju ob Pesnici.
4.	Monakovska kraljevska zavarovalna komora, oddelek za zavarovanja proti toči. Poročilo o seji deželnega odbora glede deželnega zavarovanja proti toči.
Poroča član O.O. Klammer. Njegovo zanimivo poročilo o razvoju bavarske zavarovalnice proti toči in o poročilu o obratu leta 1911, ki vidno kaže korist in dobiček take za kmetijstvo take dragocene in ob enem cene naprave, so vzame na znanje, na kar se predsednik zahvali poročavcu za njegov trud.
5.	Podružnica v Stubenbergu prosi za subvencijo v znesku 200 AT za poučni tečaj za kmetska dekleta, ki ga namerava prirediti v zimi 1911/1912.
Poroča član O. O. GO hi e rt. PoroČavec opozori na ugodne uspehe tečaja, ki ga je podružnica priredila v letu 1911 in priporoči, naj se sprejme njegov predlog:
Z ozirom na veliko važnost izobrazbe kmetskih deklet v posebnih tečajih in ker je voditeljica teh tečajev, gospodična Lina Ob er s ki, kakor izhaja iz poročila kmetijske podružnice v Stubenbergu in kuratorija lanskega tečaja pri Sv. Janezu, dosegla zelo lepe uspehe, skleni O. O. podeliti imenovani podružnici iz naslova „potovalni pouk“ podporo 200 K.
Predlog je bil sprejet.
6.	Namestnija prosi za mnenje, v kakem razmerju je cena, ki jo dobiva graški mestni svet za oddane fekalije, s pravo vrednostjo oddanih snovi.
Poročavec član O.O. dr. Hotter meni, da je cena, če se oddajajo fekalije nerazredčene, primerna m da se naj v tem smislu poroča namest-niji. Pač pa se naj namestnija naprosi, da dela na to, da se cena za surove fekalije ne bo zvišala. Končno se sklene primeren predlog v tej zadevi.
7.	Konjerejski odsek pri deželnem kulturnem svetu v Bukovini prosi, da preskusimo njegov ekspoze in se mu priklopimo.
I. podnačelnik Pl e s sin g govori podrobno o spomenici bukovinskega kulturnega sveta, o današnji državni konjereji, o njenih napakah in o sredstvih, ki bi bila možna in potrebna, da bi se te napake odpravile. Z ozirom na to, da govori ta spomenica pred vsem o reji vročekrvnih pasem, ki za Štajersko ne prihajajo ravno v vpoštev, stavi poročavec naslednji predlog:
Ker štajerska dežela, v kateri prevladuje reja mrzi okrvnih konj, nima posebnega zanimanja na tem ekspozeju in tudi nima vzroka, da bi zavzela stališče proti delovanju sedanjega nadzornika, c. in k. obersta Mer hala in bi odprava kobilaren v Pibru in Radovcu bila usodna; blagovoli, O. O. skleniti, da se ne priklopi spomenic <U>ielnega kulturnega' sveta vojvodine Bukovine
Predlog je bil sprejet.
8.	Mnenje namestniji opritožbiza-drug trgovskih vrtnarjev in prodajav-cev cvetlic v Gradcu in okolici zaradi izvrševanja postave.
Poroča član O.O. baron Ecker-Eckhofen, ki govori podrobno o pojmu vrtnarstva in značaju obrtnega obrata in predloži, naj se v mnenju namestniji konštatirajo naslednje točke:
1.	O. O. ne vidi v velikosti in kakovosti zemljišča nobenega merila za odločitev prašanja, ali spada kako zemljišče k prvotni produkciji ali pa gre že v obrt.
2.	Po mnenju osrednjega odbora vrtnarstvo tedaj ni več prvotna produkcija, če se večina pridelanih rastlin pridela umetno, to je, na način, pri katerem imata zemlja, vreme in element postransko vlogo. Gnojaki in rastlinjaki še tudi niso znak obrti, če se rastline v njih samo razvijejo
in potem presadijo pod milo nebo. Tukaj bi bilo treba omeniti, da je zadruga v svojem novem pravilniku iz oktobra 1910 v starih pravilih navedeni kriterij rastlinjaka opustila.
3.	Način prodaje jagod označuje obrt le tedaj, če se jagode prodajajo na drobno v posebni za to namenjeni stalni trgovini v kakem mestu ali trgu.
Vsled tega meni O. O., da spadajo obrati v vseh predloženih petih slučajih v prvotno produkcijo.
Predlog je bil sprejet.
9.	Sklepanje o prošnji mišarja Antona GroSmugga v Sukdullu pri Wil-donu za subvencijo za zimske mesece.
Poroča član O.O. Zweifler. Z ozirom na umno delovanje prošnjika pri pokončevanju škodljivcev sadnega drevja (krtic) in na njegovo visoko starost, vsled katere si po zimi ne more poiskati nobenega drugega dela, predloži poročavec, naj se mu, kakor prejšnja leta, da podpora v znesku 50 A.
Predlog je bil sprejet.
10.	Poročilo o posvetovanju pri kmetijski centrali na Dunaju glede eventuelne spremembe užitninske postave.
Poroča član O.O. Klammer, ki omeni akcijo osrednjega odbora, začeto vsled sklepa občnega zbora, vsled katerega so se naprosile z okrožnico vse kmetijske podružnice, pa tudi vse glavno kmetijske korporacije, naj se o tej stvari izrečejo. Večina jih je poslala odgovore, dunajska kmetijska družba pa je prepustila okrožnico centrali, naj na njo odgovori. Na ta način je prišla stvar v centrali na posvetovanje in vršila se je v novembru seja, na kateri je imel poročavec Čast poročati o celi stvari. Izmed 41 podružnic se jih je 30 izreklo za preosnovo postave, 10 pa proti nji ali vsaj za pogojno. V centrali se je zastopalo mnenje, da je sedaj ob tej splošni draginji baš primeren čas za tako preosnovo. Zato se je sestavil poseben odsek, ki naj o tej stvari poroča in predloži konkretne predloge. Poročavec prosi, naj se to poročilo vzame na znanje.
Se vzame na znanje.
Naznanila.
Glavni tajnik prečita celo vrsto naznanil, ki se odstopijo posameznim odsekom, da se o njih posvetujejo in sklepajo.
Odobri se znesek 30 K, ki se je obljubil podružnici pri Mali Nedelji za nakup predmetov za žrebanje in znesek podružnici Schladming, da si kupi za žrebanje mladega merjaščka.
Nato se vzame cela vrsta dopisov na znanje in sicer: dopis deželnega odbora poljedelskemu ministrstvu, s katerim se priporoča prošnja družbe, naj se ji da iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje v letu 1911 znesek 5000 K za zdravljenje nalezljivega katarja na govejih spolovilih; dopis deželnega odbora vladi glede likvidacije subvencije, za vzrejališče bikov v Hartbergu; dopis lokalne komisije za agrarne operacije, naj se da 50% podpore v znesku 32.400 K okrajnemu odboru v Slovenjem Gradcu za nakup paše za mlado živino in v enak namen živinorejski zadrugi v Kindbergu 60.000 K\ pripravljenih je iz izrednega kredita za leto 1911 540 K za pokritje razločka pri obrestih za 10 stiskalnic za seno, ki jih je kupila Zveza gospodarskih zadrug; odlok namestnije, s katerim se podelili gospod dinjski šoli v Maria-Trostu za nakup 12 pincgavk državna podpora 30% kupne cene a v najvišjem znesku 1080 K, toda pod tem pogojem, da posreduje pri nakupu kmetijska družba; državnemu poslancu Pantzu poslana interpelacija glede sedanjega tarifa za plemensko živino z atestom, da se sme pašna živina brez razločka kategerije voziti kot brzo blago brez doplačila (to naj velja tudi za mlade vole do 3 let); pritrditev poljedelskega ministrstva k podelenim subvencijam: zavarovalnici za živino v Muravu 1000 K, v Hief-lavu 300 jK, v Krarapenu 500 K; zahvala učiteljice Line O b e r s k i za nagrado 200 K, ki jo je dobila za prireraiye poučnih tečajev za kmetska dekleta; dopis namestnije, s katerim naznanja, da so se predlogi osrednjega odbora glede reforme prisilnih delavnic in poboljševalnic predložili višjemu državnemu pravdništvu, štajerskemu deželnemu odboru in ministrstvu notranjih del; odlok železniškega ministrstva glede spremembe predpisov pri dobavi pragov; zahvala ekscelence, prejšnjega poljedelskega ministrstva viteza pl. Wi dm a n na za podporo in pozdravno pismo
novega ministra, viteza pl. Zaleskega; naznanilo ravnateljstva avstrijsko-ogrske banke na Dunaju o izvolitvi novih cenzorjev pri podružnicama v Gradcu in Mariboru; odlok deželne finančne direkcije glede obveznega naznanjanja žrebanj v kmetijskih podružnicah.
Predsednik opozori na bližajočo se stoletnico Joaneja in prosi, naj se javijo člani O. O., ki bi se te slavnosti udeležili.
Zapisnik 751. seje se odobri, prihodnja seja določi na 12. decembra 1911 in nato zaključi predsednik sejo.
Zborovanja podružnic-
= Mala Nedelja. Dne 8. decembra t. 1. priredi podružnica po rani maši v šoli gospodarsko zborovanje, na katerem govori živinorejski inšpektor gospod Jelovšek. Ker bode predavanje izvenrodno zanimivo in važno, so vabijo domači in sosedni živinorejci k mnogobrojni udeležbi.
*
* *
V nedeljo, dne 10. decembra t. 1. se vrši po rani maši v šoli redno letno predzborovanje kmetijske podružnice z običajnim vzporedom. Kmeto-vavci se tem potom vljudno vabijo k obilni udeležbi. Naznanja se tem potom sklep odborove seje z dne 19. novembra t. 1., da se bodo oni stari udje, ki ne plačajo uduine za prihodnje leto do Božiča, črtali iz imenika. Nadalje, se naznanja, da se vrši v začetku meseca januarja 1912 tridnevni tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Posestniki in mladeniči, ki se želijo tečaja udeležiti, se naj na dan tega zborovanja prijavijo, kjer se bodo naznanile podrobnosti in da se zamorejo urediti tozadevne predpriprave.
Odbor.
= Vransko. Kmetijska podružnica za vranski okraj bo imela svoj občni zbor dne 17. decembra ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih v Braslovčah in sicer po sledečem redu: 1. poročilo o delovanju v lotu 1911; 2. račun inodobrenjo računa za leto 1911; S. vpisovanje novih udov; 4. vplačevanje letnine za leto 1912, oziroma 1911; 5. raznovrstni nasveti i. t. d. Ker so nekateri udje pri vplačevanju letnine zelo pozabljivi in se letnina od njih le s trudom izterja ali pa še ne, zato se je pri zadnji odborovi seji sklenilo, da kdor ne vplača letnine za leto 1912 do 31. decembra 1911, se ne smatra več za uda in bo črtan, kor je boljše, udov manj in dobrih, kakor pa število veliko in nič rodu. Vsi prijatelji kmetijstva in njegovega napredka pa se uljudno vabfio, da pristopijo kot udje. Letni prispevek bo kakor do sedaj 2 K 50 v.
tačasni načelnik: Florijan Rak.
Ormož. Tukajšnja podružnica priredi med 27. in 30. decembrom 1.1. tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Priglasi se za tečaj k večjemu lahko 30 posestnikov ali posestniških sinov; tudi gospodinje, oziroma bodoče gospodinje se lahko udeležijo tečaja. Priglašenci morajo položiti vsaj 2 kroni za 3 neobhodno potrebne knjige pri knjigovodstvu; ako želi kdo tiskano navodilo, ki se bo pri tečaju sicer ustmeno predelalo na praktičnem primeru, mora zanj dati 1 K 60 v posebe; pa pri tečaju ta knjiga ni tako neobhodno potrebna kakor prve tri. Priglasiti se je vsaj do 18. decembra. Natančneje se objavi v prihodnji številki „Gospodarskega Glasnika". Za preskrbo bodo udeleženci pač sami morali skrbeti, ker se štipendije dajejo samo takrat, če obiščo tečaj kdo v Grottenhofu ali v bodoče tudi pri Št. Jurju ob juž. žel. Stvar pa je sama ob sebi tolike važnosti za kmetijski napredek, da naj nikdo ne zamudi te prilike. Natančnejša pojasnila daje tudi ali gospod nadučitelj A. Porekar, tajnik kmetijske podružnice ormoške na Humu ali tajnik H o lz.
Št. lij V Slov. gor. Kmetijsko zborovanje pri Gornji Št. Kungoti. Tukajšnja podružnica c. k. kmetijske družbo štajerske prirodi v nedeljo 3. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni gospoda Mayerja pri Gornji Št. Kungoti potovalno kmetijsko zborovanje, pri katerem bo potujoči učitelj Andrej Rauch predaval o perutninarstvu i. t. d. Snov predavanja je veliko važnosti zlasti za naše gospodinje in njih hčerke. Zato se k obilni udeležbi vabijo gospodarji s svojimi ženami in hčerkami. — Pri tej priliki se prosijo V6i člani naše podružnice, če še niso vplačali udnine treh kron za leto 1911, da to nemudoma store pri podružničineni blagajniku gospodu Ivanu B a um an n u v Št. liju.
Ropert R e p p n i g, načelnik.
=* Šmarje pri Jelšah. Podružnica v Šmarju pri Jelšah bo priredila dne 3. decembra 1911 ob
9. uri dopoldne v hotelu Habjan poučno zborovanje. Predaval bo o sadjarstvu in vinarstvu deželni potovalni učitelj gospod A. Pirstinger.
Iz podružnic.
Št. lij V Slov. gor. Kmetijska podružnica v Št. liju še lahko odda par sto zavarovalnih mrežic proti poškodovanju sadnega drevja. P. n. člani, ki bi jih potrebovali, se naj oglase pismeno tako pri podružničinem predstojništvu v Št. liju.
= Sv. Barbara niže Maribora. Dne 5. t. m. se je vršil tukaj takoj po rani maši v šoli gospodarski pouk o raznih jesenskih opravilih v goricah in mladih amerikancih. Gospod potovalni učitelj A, Pirstinger je v svojem dobro premišljenem govoru raztolmačil prepotrebno jesensko delo prvič radi boljšega časa zdaj v jeseni, drugič se ljudje laže dobijo za kop in tretjič se zemlja zboljšuje le v jeseni. Predavatelj toplo priporoča globoko kopati, gnoj se naj raztrosi po gorici pred 1 opa i sproti in se naj v vsako jamico kakor pod deb lo brazdo globoko podkoplje, kor so korenin ce razširjene mrežasto po celi gorici. Kdor nima di o\j Hlevskega gnoja, ta se naj pridno poslužuje umetnih gnojil, ki dajejo trseku mnogo hrane in rodovitnosti. Zeleno cepljenci se lahko že zdaj pogrobajo in s kompostom zasipljejo, kdor pa tega le nima, naj k trseku dodene žive zemlje, drobne celine in potem še le okolu te gnoj. Na to omenja razno zemljo in nje gnojilo, prezimovanje trsa, rez locnjev, šparonov zdaj v jeseni i. t. d. Na to je poučeval o umnem kletarstvu in da v tem igra veliko ulogo žveplo, priporoča azbestovo žveplo za žveplanje sodov, ker ne odteče, ne odkapiju nič žvepla, ampak zgori popolnoma v sodu. Pravilno ravnanje z moštom daje tudi okusno, dobro kapljico; skrbno je paziti na snago kakor pri posodi, stiskalnici, obročih, tako pri grozdju; plesnivec se naj vselej skrbno odbere in posebe stisne. Tak mošt iz plesnivega grozdja se mora v 24 urah po vsedenju drož takoj spet v žveplan sod pretočiti; s tem zgubi mnogo slabega okusa; ako se to še enkrat ponovi pred vrenjem, je mošt brez teh glivic, brez slabega okusa. Po raznih odgovorih na stavljena prašanja se gospod nadučitelj F. Kranjc toplo zahvali v imenu udeležencev predavatelju; s prošnjo, da nam pride meseca februarja 1912 razkazovat o pravilni rezitvi amerikanceh, se sklene poučni shod.
= Šmihel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica je priredila dne 15. septembra v Šmihelu in dne 22. oktobra v Mozirju gospodarska shoda, ki sta bila povoljno obiskana. Na obeh je predaval Vičanski Š kri ec. V začetku svojega ptjjjudnega govora oriše gmotni kmečki položaj in kako je priti do boljše bodočnosti v kmetovanju. Kmetu ne zadostuje dandanes, da zna delati, ampak on mora zraven tudi misliti, kako naj dela, da mu da zemlja tem «eč koristi. Tudi kmet potrebuje dandanes izobrazbo, ako hoče napredovati. To pa si pridobi le z branjem strokovnih časopisov, kateri mu dajajo navodila za vse stroke gospodarstva. Da bi se kmetje laže obranili različnih nasprotnikov, jim priporoča pristop h kmetijski družbi, ki ima res blagi namen, kmetu pomagati in ga podpirati v njegovih nadlogah. Pač slab in nezaveden posestnik, ki če do danes ni spoznal blagega namena in delovanja c. k. kmetijske družbe za kmečki stan in sramota za tistega, ki je bil že nje ud, pa jo zopet izstopil. Ako bi bili kmetje vsi združeni, bi marsikaj dosegli in njih položaj bi bil boljši, ko sedaj. Za zgled bi nam naj bili drugi stanovi, ki dosežejo z združenimi močmi marsikaj, česar bi vsak sam ne mogel doseči. Tudi plačajo radi udnino, ker vejo, da to ni zavržen denar, česar se pač ne more trditi o tistih posestnikih, ki dolgujejo udnino za več let. — Za tem nas pouči, kako si pripravimo seme za setev. Seme moramo očistiti s sortirtrierjem, katerega bi lahko podružnica, naročila svojim udom za polovično ceno. S tem trierjem dobimo drobno, srednje in debelo zrnje. Sejati bi se moralo le debelo zrnje in sicer s sejalnim strojem, katerega ima že tudi vsak napreden in umen posestnik. S tem strojem so ne prihrani samo mnogo semena, ampak dosežemo tudi, da so vse rastline enako visoke, ker so vsa zrna enako debela, ter enako globoko v zemlji in zrno od zrna enako oddaljeno. Nadalje je priporočal iz lastnih praktičnih izkušenj zboljšanje in prenovitev travnikov, da si s tem pridobimo mnogo dobre in redilne namesto sedanje malovredne krme. To prenovitev lahko v teku let vsak posestnik izpelje in potem bo imela njegova živina od tega velik dobiček. Na podlagi lastnih izkušenj nam je izračunil, kako lepi dobiček imamo od novih travnikov pri molži naših krav, ako si nabavimo posnemalnik za napravo surovega masla. Ome-
nil je nadalje gospod predavatelj, da se bo treba vsled pomanjkanja hlevskega gnoja poprijeti pri zboljšanju travnikov umetnih gnojil, katera redilno snov krme zelo zboljšajo. Priporočal nam je tudi za kuhanje klaje brzoparilnik „Alfa", s katerim se prihrani mnogo drv; klaja skuhana s paro je tečnejša in skuhana hitreje, ko pri navadnih kotlih. Tako nam je gospod predavatelj povedal iz svoje lastne skušnje marsikaj poučljivega, za kar se mu na tem mestu prisrčno zahvaljujemo in se bodemo zanaprej po njegovih besedah ravnali. Načelstvo.
= Mala Nedelja. Na željo mnogih kmetovavcev je tukajšnja kmetijska podružnica zopet povabila gospoda Škrleca iz Vičanec na gospodarsko predavanje, ki se je vršilo dne 5. novembra t. 1. Udeležilo se ga je okoli 70 posestnikov; opazili smo tudi nekatere goste iz sosednih župnij. Gospod predavatelj je opisal najprej sedanji kmečki položaj, navajal zborovavce k temu, da odgajajo mladino v ljubezni do kmečkega stanu, vsled česar ne bo več silila za drugim zaslužkom. V spodbudne nauke je govoril glede edinosti in Bložnosti kmetovavcev na gospodarskem polju, katere so zborovavci z odobravanjem vzeli na znanje. Pristavljam: Dal Bog, da ti nauki dosežejo svoj namen! Ponovil je nadalje že tisočkrat povedano resnico, da kmet dandanes več ne more gospodariti po načinu svojih pradedov. Razumnega gospodarja ne kaže velikost posestva, temveč pravilno in skrbno obdelano polje. Prešel je na to k sadjereji. Koliko praznih prostorov so še nahaja po naših gospodarstvih, kjer bi uspevalo prav dobro sadno drevje. Po primernih prostorih se naj napravijo takozvani travniški sadovnjaki. Korist imamo dvojno: travo in sadje. Sadje uporabljamo na razne načine: lepo namizno se proda, ostalo pa porabi za napravo jabolčnika. V posebno rodovitnih letih ga porabimo s prav dobrim uspehom za krmljenje svinj. Sadijo se naj le lepo odgojena drevesca onih vrst, ki se za naše kraje priporočajo v razširjeni knjigi o sadnih vrstah, ki jo je izdal štajerski deželni odbor. Vsak gospodar si naj napravi domačo drevesnico, kjer si bode odgojeval sadna drevesca za domačo potrebo. K opravilom v drevesnici se naj navaja mladina. Zelo jo priporočati, da dobi že vsak večji šolar svoj oddelek drevesnice, katere'ga oskrbuje popolnoma sam; na ta način se vcepi žo v otroška srca ljubezen in veselje do sadnega drevja. Razpravljal je nadalje o gnojilih; povdarjalje pri tem, da naj vsak gospodar skrbi za to, da se z domačim gnojem skrbno ravna. Menda ni treba ponavljati, koliko redilnih snovi izgine iz naših hlevov v gnojnici v izgubo. V dobro urejenem guojišču in gnojnični jami imamo sredstvo, temu odpomoči. Če nam vkljub skrbnemu ravnanju z domačim gnojem primanjkuje gnoja, seči je po umetnih gnojilih, katera pa je previdno naročati in kupovati. Končno je razkazal vzorec brzo-parilnika „Alfa", opozarjal na njegove prednosti, ki obstoje pred vsem v tem, da se porabi jako malo drv in pripravi zdrava, tečna krma; naročili so si ga zopet štirje posestniki. Po razdelitvi knjižic o gnojilih in brzoparilnikih je bilo zanimivo dveurno zborovanje končano. Gospodu Škrlecu, ki je priredil v teku desetih mesecev tokrat v podružničinem delokrogu že četrto zborovanje, izrekamo na tem mestu prav prisrčno zahvalo.
□ C
D <3
3D
V
O
Tržna poročila. |
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 13.novembra do 19. novembra 1911. Pripeljalo se je 57 vozov s 748 metrskimi stoti sena in 30 vozov s 357 metrskimi stoti slame, in jo bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K' 5-60 do K 6.80, sladko od K 5.80 do K 7’—; ržena slama od K 4'80 do K 5'80; pšenična slama od K 4'60 do K 5‘60, ječmena slama od K— do K—•—; ovsena slama od K —•— do K	ježna slama od K —
do K .
Sejemz rogato živinodne 23. novembra 1911. Prignalo se je 181 volov, 82 bikov, 175 krav, 2 živi teleti in — konj, pripeljalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: -volov, 2 3 bikov.
—	krav, — telet; na Spodnještajersko: — volov,
—	biki, — krav; Gornje Štajersko: 60 volov,
5 bikov, 20 krav, — telet; Ptuj: — volov,
—	bikov, - krav, — telet; Predarlberško:	5
volov, — bikov, lo krav, — telet; Celovec 15 volov, 9 bikov, 7 krav, —telet; Primorsko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. ilavni voli, tolsti od K 96’— do JST104-— (iz-emoma K 112.-), poltolsti od K 84'— do K 94-—, suhi od K 76-— do K 82'—; voli za jitanje od K —•— do K — •—; klavne krave tolste od K 72’— do K 80‘—, poltolste od K 52*— do K 68‘--, suhe od K 46’— do K 50'—; biki od K 70‘— do K 88'—; dojne krave do 4. teleta od K— — do K—•—; črez
4.	tele od K —•— do K —•—; breje od K —•— do K—•—; mlada živina od K 74-— do K 90' — .
Sejem klavne živine dne 27.novembra 1911. Zaklana živina: 525 telet, 2636 svinj, 49 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K P04 do K P20; teleta la (izjemna cena) od K 1-22 do K 1'82; mlade svinje od K 1.28 do K 1*32; nemške mesne svinje od K —• — do	K	—.—;	nemške pitanske svinje	do
K	1’28	do K	1.32;	ogrske pitanske svinje la	od
K	1-52	do K	1-56;	ogrke pitanske svinje Ila	od
K	1-26	do K	1.40;	mesne svinje od K PIO	do
1.24; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K L— do K PO 8; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -•— do K -•—; oves od K—.84 do K PIO kozlički in jagnjeta od K -;— do K .—. Cene za teleta nazadujejo.
Cena deželnih pridelkov Iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto	ra	1 { ;—| Pšenica; tL__ i		*3		Ječmen		Oves		Koruza		O S	
				K	V	*1	V	K	V	K\	V	ir|»	
Celje..	50	13	—	9	-—	10	50	10	50	11	—	12	—
Ormož .	50	11	—	10	75	7	50	9	—	10	—	10		1
Gradec .	50	— •	—	—		—	—	—	—	—	—	—	—
Ljubno .	50	12	50	10	7o	10	50	10	50	10	5'	—	—
Maribor	50	11	25	9	25	9	50	9	75	10	50	10	—
Pt\y . .	50|	12	—	10	50	11	—	11	50	11	—	9	—
Inomost	50	—	—	—	—	—	—		—	—	—	—		1
Celovec.	50	—	—	10	67	—	—	9	92	10	92	—	—
Ljubljana	50	13	75	8	50	8	50	9	75	8	—	9	—
	50												
Solnograd	50	12	90	11	85			—*	11	i	- -						
Dunaj.	50	12	52	10	80	9	95	10	18	10	15	—	—:
Line .	50												
													
Mesto	—	Ajda		X a	5 5 5	i Seno	sladko]	| Seno	kislo	Rižena slama		Jezna slama	
	1«	K	V	K | v		K	V	X	V	K	V	K	n
Celje ..	50	12	—	16	—	3	—	2	50	2	80	5	—
Ormož .	50	11	—	19	—	3	50	3	—	3	—	2	50
Gradec	50	11	—-	—	—	3	40	3	25	2	60	/_	—
Ljubno .	50	—		24	—	4	50	4		3	75	3	25
Maribor	50	10		19	—	3	2 o	—	—	2	25	1	75]
Ptuj . .	50	11	50	18	50	3	80	3	—	3	60	2	70:
Celovec	50	-			—	—							—i
Oznanila „Gospodarskem Glasniku"
dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjate v.
Vposiano.
Iz strokovnih krogov prihajajo vesti, da znana tvrdka za izdelovanje kmetijskih strojev Pb. M ay-fart h & Co. na Dunaju razširja že S leta izboren posnemalnik za mleko, ki je pri vsej svoji enostavni ročnosti in solidnosti i.t. d. za polovico cenejši, nego stroji enake sposobnosti. Posebej pa se povdarja šc okolnost, da tvrdki v teku 3 let, odkar je v velikem številu razširila ta stroj, še do sedaj ni bilo treba pošiljati nobenih na-domeatilnih delov za popravek. To vest iz strokovnih krogov pribijemo na tem mestu radi tega, da se naši cenjeni čitatclji pri nabavi takih strojev lahko oprimejo to prilike.
Kaj naj knjilm za Božle? Skrbi polno si stavi to prašanjo mlado in staro vseh stanov. To pra-šanje pa si bo vsak lahke odgovoril, če je videl božično izložbo pri Kastnerju & Ohlcrju. Vsak, ki hoče narediti s kakim darilom svojcem veselje, bo vidci v duhu izpolnjene nade svojih obdarovancev. Omenjena tvrdka prinaša znamenite posebnosti še pod itak vedno nizkimi cenami; vsak stori dobro, če pogleda tja.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št.
i.
Prodaja sadja na Dunaju.
Zveza bo od srede septembra naprej vsak teden, dokler bo imela dovolj ponudb na razpolago, prodajala na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nij včlanjenih zadrug.
Sadje se prevzame na podlagi prijave in pritrditve ali za naprej določeno, trdno ceno ali pa v komisijonelno prodajo. Pri komisijonelni prodaji se razen izdatkov v gotovini (vožnina, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina)' še odtegne 5 % od kosmatega izkupička kot provizija za prodajo.
Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima dunajski sadni trg za štajerske sadjarje, pozivamo vse svoje člane, naj se te v skupni blagor namenjene uvedbe kolikor mogoče številno poslužujejo. Letos je za to baš ugodna prilika, ker je zimskega sadja splošno malo in bo torej mogoče spraviti ga zelo dobro v denar.
Prijave, v katerih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, pogoji, pod katerimi se naj proda in navedba članstva, se naj pošljejo naravnost Zvezi gospodarskih zadrug v Gradec, Franzensplatz 2.
II.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
1.
Razglas.
C. in k. vojaško oskrbovališče v Gradcu, Schorgelgasse štv. 36, kupi v ročnem nakupu do 28. februarja 1912
1200 metrskih stotov rži in
1000	„	„ ovsa.
Blago, ki se bo ponudilo, mora imeti skladiščno kakovost, biti mora od zadnjega pridelka, popolnoma zrelo in zdravo in imeti mora polno, primerno veliko, trdno in po možnosti enako zrnje. Dalje mora biti brez primesi semenja plevela ali tujega semenja in brez žuželk.
Podrobna ustmena pojasnila dobijo zanimanci vsak delavnik od osme ure dopoldne v uradnih prostorih imenovanega vojaškega oskrbovališča, ki daje drage volje pojasnila tudi pismeno.
2.	1
Dobava bakrene galice za leto 1912.
Zveza gaspodarskih zadrug na Štajerskem je za ugodno ceno kupila precejšno množino bakrene galice, ki jo bo dobila v spomladi 1912.
Vsem onim našim članom, ki se za prihodnje leto še niso preskrbeli z bakreno galico, priporočamo torej, naj se ž njo preskrbe že sedaj in ne šele v spomladi, ker je trg za bakreno galico zelo trden in bo galica v spomladi 1912 na vsak način dražja ko je danes.
Naročila se nam naj pošljejo potom kake pri nas včlanjene korporacije (rajfajznovkc, kmetijske zadruge, kmetijske družbe, oziroma njenih podružnic). J
3.
Melasino močno krmilo.
Vkljub ponovno zelo zvišani ceni močnih krmil lahko ponudimo od tovarne za močna krmila ki jo ima c. k. kmetijska družba na Dunaju v Brucku ob Muri, za dosedanjo ceno močna krmila, dokler je kaj zaloge in sicer: melaso iz palmovih otrob	100 kg za 16 K
„	„ paimovege jedrčja	100 „ „ 17 „
„	„	»in kokosa 100 „ „ 17 „
droženo melaso	100 „ , 18,
od naših skladišč v Gradcu ali Ljubnu, brez vreče.
Ker se je cena vsem močnim krmilom neprimerno zvišala, Vam nujno priporočamo, da si za to ugodno ceno oskrbite primerno množino krmila in omenjamo, da bomo v bodočih dneh dobili cele vagone tukaj ponujanih krmil.
Od tvornice direktno pride vsakih 100 kg za 80 v ceneje.
4.
Razne ponudbe.
Dokler bo kaj zaloge, ponujamo brez obveznosti :
Moko iz prg morskega semenja, svetlo, z zajamčenimi 50% surove tolšče in surovega proteina z 1% tolerance za 17 K 100 kg brutto za netto z vrečo od Trsta ali Reke po naši volji, v celih ali polovičnih vagonih, dostav-ljivo od oktobra 1911 do maja 1912 po vrsti na željo kupcev.
Pšenične otrobe, debele, 100 £<7 za 14 JV 30 v, brutto za netto z vrečo od Maribora, dostavljive v oktobru 1911 in novembru 1911, od 100 kg naprej.
Pšenične otrobe, fine, 100 kg za 13 K 90 v, brutto za netto z vrečo od Gradca, dostavljive v oktobru in novembru po želji kupca, od 100 kg naprej.
5.
Gnojilno apno.
Brez obveznosti ponujamo:
Prima gnojilno apno v vrečah kupca po 1 1 20 v 100 kg od Peggaua. Če mora prodajavec dati vreče, se zaračunajo po 50 v.
6.
Gnojenje travnikov in pašnikov.
Svoje člane opozarjamo, da je sedaj najugodnejši čas za gnojenje travnikov in pašnikov.
V interesu vsakega kmetovavca je, da povrne zemlji ono hrh.no, ki ji jo je med letom vzel in sicer pred vsem fosforjevo kislino in kalij. Obe ti snovi se dobita najboljše in najceneje v Tomaževi moki, kajnitu in kalijevi soli.
Zveza oddaja svojim članom umetna gnojila z zajamčeno vsebino in za nizko ceno.
Manjše množine (manj ko 1 vagon) se dobe pri Zvezinih zalogah v Mariboru ob Dravi, Ljubnem, Celju, Ernožu, Fehringu, Feldbachu, Friedbergu, Konjicah, Hrastniku, Sevnici, Lieznu, Ljutomeru, Obdachu, Brežicah, Rotenmannu, pri Sv. Ropertu ob R., v Trbovljah, Laškem, Unterrohru, Vidmu, Zdolah, Ftirstenfeldu, Lipnici, Sv. Mihelu nad Mozirjem, Ilzu, Voitsbergu, Muravu, Gleisdorfu, Račah, Ormožu, Strassu, Kaindorfu, Kirchbachu 0. R., Vranskem, Ivnici, Ptuju, Kumbergu.
7.
Znižana vožnina.
Vse naše člane, ki so si naročili krmila, za katera so železnice dovolile za 50% znižano vož-nino, in pri katerih pošiljatvah se je ta seznamek vpisal na voznem listu že pri oddaji, opozarjamo, naj nikakor ne pozabijo poslati te vozne liste nam, da lahko izvršimo reklamacijo za znižano vožnino.	•
IH. i\.
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb in naročil. „
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z do-
pisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Živinski sejmi v Gradcu meseca decembra 1911 in januarja 1912.
1.	Sejmi z rogatino: 7., 14., 21. in 28. decembra 1911 in 4., 11., 18. in 25. januarja 1912.
2.	Sejmi z malo klavno živino: 1., 7., 15., 22. in 29. decembra 1911 in 4., 12., 19. in 26. januarja 1912.
3.	Konjski sejem: 7. decembra 1911 in
4.	januarja 1912.
Ponudbe:
Deželna šola za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru na Dravi proda: dveletnega, čistokrvnega pinegavskega bika, 450 kg težkega; spomladi je bil brez reakcije poskušen s tuber-kulinom, se da vpreči; 18 prašičkov, 9 starih po 10 tednov, 9 pa po 14 tednov, 9 prašičk in 8 prašičkov, cepljenih proti rdečici in vajenih paše; vsi so čiste nemške žlahtne svinjske pasme.
Hugo pl. Balt z, graščina Hollererhof, pošta Rein pri Gratweinu proda 1 simmentalsko kravo, prav lepo, 680 kg težko, s 6. teletom, za 550 K; 1 pinegavsko kravo, 550 kg težko, brejo, za 500 K-, 1 murodolsko kravo, blizu 400 kg težko, 6 mesecev staro, brejo, za 360 K.
Graščinska uprava Balt ah of, pošta Kum-berg pri Gradcu, pinegavskega plemenskega bika, dobrega za skok, l3/4 leta starega, 460 kg težkega, za 580 K.
Alojz Weinhandl, mlinar in posestnik v Dirnbachu, pošta Straden, proda dva prekrasna rjavca konja, brez hibe, sedaj postavljena pri H. J. Hariftnru, posestniku umetnega mlina v Pirk-wiesnu, pošta Šmarje ob P. (St. Marein a. P.).
Franc O z i m i č, vrvar v Slov. Bistrici, proda rdečo liško, na pol časa brejo, 500 kg težko, za 480 K.
Graščina Hausampacher, pošta Hoče, proda približno 10 krav, nekaj teličk in bikicev, telic in junčkov; vsi so čisti montafonci.
Vnovčevalnica za živino v Tamsweguv Lungavu proda naslednjo čistokrvno pinegavsko živino: 500 volov pitanskih, par težkih po 800 do 1100 kg, kilogram po 86 do 90 v, 130 brejih telic, par po 700 do 1000 kg, po 280 do 500 JV, 48 krav na novem dojivu, s teletom, po 300 do 600 K, 38 plemenskih bikov, po 500 do 600 K vsakega, 20 pitanskihjbikov po 68 do 70 v, kilogram.
Alojz Brauchart, veleposestnik v Ivnici, ima naslednje pinegavske krave in telice na razpolago :
Im«	PorrŽena	Povrgla	Piipuičona		Dala I. 1910 mleka.	
Marta	30./7. 1904	30./8. 1911	—	9-4 1 2445 1	
Grete	1./8. 1904	—	13/8. 1911	4-8 „	3541 „
Dora	8./12. 1905	—	26/1. 1911	4 - „	1460 „
Nanny	14./3. 1906	7./8. 1911	—	tele	2604 „
Rosa	8./12. 1906	4/7. 1911	—	6-6 „	2592 „
Aichberg.8./1. 1907		3/8. 1911	29-/9. 1911	tile	2044 „
Brauni	6./10. 1907	—	2/4. 1941	4.- n	—
Zuzerl	8./11. 1907 14./4. 1911		20/6. 1911	4‘- n	—
Mudeal4./ll. 1907 13./6. 1911			—	7-- »	—
Liese	3./12. 1907 22-/6. 1911		4/9. 1911	6-8 „	—
Stolzi	4./4. 1908	3/5. 1911 24/7. 1912		7-»	—
Hede	1901	—-	28/3. 1911	36 „	—
telice
Anda 9./12. 1908 Hede 24./12. 1906 v Kiithe 14./2. 1909
Franc Meier, Sv. Peter pri Gradcu štv. 97, dveletno montafonsko telico, brejo, za 240 K.
Lenart Fischer, v Strihovcu štv. 1, pošta Št. Ilj v Slov. gor., dva polletna bikiča, rjava in bela, oba za 250 JV.
Jurij Reinisch, po domače Rack, v Oster-witzu, pošta Deutschlandsberg: marijadvorskega
bika, 2 in pol leta starega, 500 kg težkega, 100 kg za 104 K; rjavega štiriletnega žrebca, 171 cm visokega, lepo raščenega in dobro po-rabnega za vprego, za 1200 K.
Alojz Kupec pri Sv. Lorencu, pošta Sv. Pavel pri Preboldu proda murodolskega bika, dobrega za skok, 18 mesecev starega, 380 kg težkega, za 320 K\ pincgavskega bika, dobrega za skok, 17 mesecev starega, 370 kg težkega, za 315 K; pincgavsko telico, 5 mesecev staro, za 120 K.
Uprava graščine Wald s tein (pri Peggau) proda dva murodolska plemenska bika, oba dobra za vprego; eden je star 1% leta, 530 kg težak, licenciran, ima I. državno darilo; drugi je star 3 leta, težak 530 kg, ima okrajno ceno 1500 AT; štiri mlade telice dobrega pokolenja, 2 na čas breji murodolski telici; 4 krave z novim dojivom.
Franc Vavken v Šmarji pri Slovenjem Gradcu 2 zelo lepa, napol pitana vola za vprego ali pitanje, .težka približno 1400 kg, za 1288 K.
Naročila:
Okrajni odbor Ptuj bi rad na Spodnjem Štajerskem kupil 15 bikičev in 35 teličk čiste pincgavske pasme, glavo ne nad 200 K.
Hugo pl. Baltz, graščina Hollererhof, pošta Rein pri Gratvveinu kupi 2 do 3 nov omolzne krave, slučajno tudi s teleti.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino in konji).
Dne 8. decembra na Ptujski gori, okr.
Ptuj.
Dne 9. decembra pri Št. liju**, okr. Maribor; v Bučah-Na Vrenski gorici**, okr. Kozje; v Dobovi*, okr. Brežice; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 10. decembra pri Sv. Lovrencu, okr. Celje.
Dne 11. decembra pri Sv. Juriju ob južni žel.**, okr. Celje.
Dne 12. decembra v Rogatcu*.
Dne 13. decembra na Ptuju (sejem s šče-tinarji); pri Sv. Križu**, okr. Gornja Radgona; v Studenicah, okr. Slovenja Bistrica; pri Sv. Petru na Medvedovem selu**, okr. Kozje; v Imenem (sejem s ščetinarji); v Mariboru*; v Žalcu**, okr. Celje; v Jurkloštru**, okr. Laško.
Dne 14. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 15. decembra v Arvežu (sejem z drobnico).
Dne 16. decembra v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 19. decembra v Radgoni*; v Laškem**, okr. Celje.
Dne 20. decembra na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
motorji za surovo olje in loKomobile.
Motorji z visokim tlakom.
Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt.
Stotino zadovoljivih na- stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej, prav že v obratih.	. . .....: ■ ■ . ■ - —
ceniki in proračuni Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole brezplačno. finančne oblasti. Potrebuje malo vode.
g&Bachrich&Co.,Dunaj,XIX|s
397_12 HeiligenstadterstraBe 83 La.


Najcenejši in
5STKES Wayff.rll.oV
najpopolnejši
,.BiSabolo“
Izdelek prvo vrste, enostavno delo, zajamčena množina 120 i na uro. Cena samo X 156-—	433—6
= Stroji za = pripravljanje krme
slamoreznice, stroji za rezanje repe, žrmlje domači milni), brzoparilnikl, gnojnične pumpe, stiskal-nioe za seno kakor v sakoja!: o kmetijske stroje, katere izdeluje in sprav Ija 600krat za to odlikovana tovarna
Ph. Hayf arth & Co., Dunaj (Wien). II/
Frankfurt o. M., Berlin, Pari
Cenik it 1230 »astonj [n Franko.	Žele se zastopniki
ivSBBS
Ostem Patent
NS 41.04-0.
		
imnM
Radgonske parne opekarne
oddajajo trpežno strešno opeko in grapasto votlo opeko za goveje hleve in svinjake,
iju dulgein premišljevanju in mnogih poskusih se nam je posrečilo napraviti iz žgane ilovice tlake za hleve, s katerimi lahko napravimo vzorne hlevske tlake. Ker površina teh plošč ni gladka, ampak razdeljena v male kocke, ni mogoče, da bi živini izpodrsavalo in po jarkih med temi kockami se lahko scalnica vedno odteka, vsled česar ostane stelja dalje suha in ohranjena.
Če primerjamo stroške za napravo lesenega tlaka in našega iz lončenih plošč, lončeni ni dražji, ako se oziramo na njegove velike prednosti in na trpežnost.
Kakor se vidi iz slike, se položijo te plošče na lahko podlago iz betoua, ki je nagnjena 2y2 do 3% za govejo živino, 5 do 8% za svinjake.
Hlevski tlak iz gline je pripraven za , .rirrjg,:; Na železniški vagon
QUERSCHNITT EINES 3TALLB0DENS
Tlak iz takih lončenih plošč je mnogo toplejši od vsakega iz drugega materijala napravljenega, ker so plošče votle in prihaja vsled tega temperirani hlevski zrak v tlak, kar na eni strani blaži iz podlage prihajajočo mrzloto in na ta način zabranjuje preveliko tvorjenje hlevske pare, na drugi strani pa te plošče, ker sta zrak in glina slaba prevodnika toplote, ne jemljejo živini telesne gorkote, kar jo velikega zdravstvenega pomena.
vsak hlev, se lahko osnaži z malo vodo, le parkrat je treba potegniti z metlo, prihranita se torej čas in materijah z 10 tonami se lahko naloži 150 »i2 teh plošč. 1 komad : 5 kg. Na m2 gre 15 plošč. —111 ..................
Vzorci ixx ponud.toe so na razpolago.
886-24
Ravnateljstvo radgonskih opekaren v Radgoni.
til! iišiiti!
"ie se krave neprestano pojajo
n se ne obrejijo, je temu navadno vzrok nalezljivo -ne jo spolovil. „Bissulin", ceno sredstvo brez vsakega vonja in ki učinkuje brzo, se je obnesel zelo lobro. „Bissulin“ se prodaja samo proti živino-zdravniškemu spričevalu. Uspeh je seveda tem po-Dolnejši, če se ravna točno po živinozdravniških navodilih. Proizvaja H. Trommsdorff, tovarna za kemične izdelke, Aaclien,	248—9
DC®- Dobra pitna voda podaljša življenj«-1
Iskanje In odpiranje vreleln, vodovode stavi pod garancijo kot speeljallteto:
Prva moravska
Ant.Kunz,
tvornica
sesaljke
c.ink. dvorni dobavnik.
Izborna priporočila na razpolago.
licu mesta zelo ceno.
131—24
za vodovode in
im.-Hinm.
Ogled na
Le Kometovi mlini
so sedaj najboljši stroji za pripravljanje SS3SBS mečke in moke za pecivo. =====
Kilb (N.-A.), dne 1. februarja 1911.
Z Vašim mlinom (žrmljami) št. 4, katerega ste nam svoj čas poslali, smo, če bo vedno tako dobro služil, zelo zadovoljni. Ž njim se da namleti v 1 uri 200 leg mečke (Šrota) brez posebnega truda.
Z odličnim spoštovanjem beleži 4 7—24	Kmetijska zadruga v Kllbu.
Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E.l. HELLER, r.z.zo.z., Sandau pri Lipi, Češko.
Vplačana akcijska glavnica K50,000.000 Rezervni zaklad K 12,550.000.
K. k.
priv.
BOhmisohe Union-Bank
(podružnica v Gradcu), centrala v Pragi.
Podružnice: Reichenberg, Jablonec, Brno, Olomuc, Bielitz, Jiigerndorf, Tropava, Rumburg, Zateč, Llnec, Hohcnolbe, Dornbirn, Salzburg, M.-Schonberg, Novi Jlčin, Gradec, Ljubno (Gor. Staj.), Celje, Kraljičin dvor, Celovec, Beljak j ekspozituri: Frledeck-Mistek in Braunau. Izvaja vse bančne transakcije in daje tozadevna pojasnila. Kupuje in prodaja efekte in valute, novce in kupone. Najceneje eskomptira trgovske menice. Pre-vzema denarne vloge proti vložnim knjižicam, blagajnim listkom in na tekoči račun.	229—12
Prva štajerska trsničarska zadruga
pošta Juršinci pri Ptuju
ima na prodaj
402—3
najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolago.
600 stvari med temi ena v ognji pozlačena nra za K 4*20.
1 krasna v ognju pozlačena fina nra s pozlačenim kazalnikom, 36 nr dobro idočim kolesjem, za kar se jamči 3 leta; 1 krasna kravatna igla s similibriljantom, 1 ▼ ognja pozlačen prstan za gospode ali dame, z imitiranim kamenom, 1 krasen vratni okrasek obstoječ iz kakih 160 orijentalskih biaerjev, nnjmo-dernjši okrasek za dame, 1 krasna garnitura gambov za manšete, ovratnik in prsi, garantirano 8% dublo-zlato s patentiranim zaklepom, 6 komadov pristno lanenih žepnih robcev, 1 veleelcgantno žepno ni-klasto pisalno orodje, 1 krasno toaletno ogledalce v etuiju, 1 dišeče toaletno milo, 1 lepo vezana zapisna knjižica, 72 finih angležkih peres za pisarno, 20 predmetov za korespondenco, in že 396 drugih koristnih potrebščin; vse skupaj z goldi-novo uro, ki je že sama dva krat toliko vredna stane samo K 4*20 proti poštnem povzetju pri exportni fiirmi IJ. Spingarn, Krakov št. 221. Ce vzame kdo dva zavojčka, dobi še zraven žepni nožok z dvema reziloma in nadalje ?a vsak zavoj-v ček po 1 nožek zraven.
Ce stvari ne ugajajo se denar takoj vrne torej je izključena vsaka nevarnost. 472—1
Oznanila
v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razšiijatev.
„TITAMir
je cel iz kovanega železa in jeklenih ploč ter radi tega nepokvarljiv.
s a
M
i=
31
-sl s h e -g
ž M
ft H <g	3
	
	
3
a s. »a
M Z? v* o
jS 9 fi.
I?S
TS O
0
— Več ko 10.000 v porabi. = Zalatovejto oenlBc..
TMtMl 08lS 12.11
Največa špecijalna tovarna pa-rilnikov na Avstro - Ogrskem.
Iščejo se zastopniki.
: Glavno zastopništvo za Štajersko :
FRANC ASEN, GRADEC,
. ■ 'i.-. Hariengasse št. 22.	■-■=‘=
820—10
Gospode naročevavce
nljudno prosimo, naj se pri kupovanju bla' govolijo sklicevati na nad list.
znane tvrdke za modno blago Kastner & Ohler v Gradcu, Sack-strafie 7, ponuja veliko izbero lepih in praktičnih daril po posebno znižanih cenah. Da se ta v vsakem oziru zadovoljujoča tvrdka obišče, je zelo priporočljivo. — Razen tega pošilja omenjena firma tudi na zunaj vsakomur božični cenik zastonj in poštnine prosto.
473-1

Za spomladansko gnojenje
priporočam cenjenim kmetovavcem
Tomosovo žlindro
znamko _	. zvezdo
SternjBSKNIarke
kot najboljše in najcenejše foafornokislo gnojilo.
Darujte se ponarejanj!
Zahtevajte povsod izrečno Tomasovo žlindro znamko zvezdo.	438—5
Veletrgovina v železnino „IDIerkur“
Peter Majdič, Celje
prodaja izdolkov tvrdke Thomasphosphat-fabriken, G. m. b. H., v Berlinu.

of ot Sestav G ot at
naših najboljših, brzoparitnibov za krmo „mFJT* prekaša vsled velike zmožnosti, male porabe kuriva, preprostega, trpežnega sestava 1.1. d. vse druge brzoparitnibe, ten se pac z vso pravico imenuje najboljši in naj-cenefsi brzoparilnib.	— Ceniki brezplačno t — Dopisuje se slovensko t
Delniška družba JUftt - SepCLVCLtOP
===== Dunaj, xm, Wienerbergstrafte JVr. 31. =====
KV.nr	m	____Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiaka „Leykam“ v Gradcu