Of ti- e/ Publication: 1987 South Uumdalc At*. r.bpAnt, Rockwill I90i GLASILO SLOVENSKE M PODPORNE JEDNOTE $TKV.—NUMBER 175 WoUovo propoeicljo o "hemlafe- ričnl avtonmnljl" komentirajo iMtf«. r Poljnka "republika" poonka letno 9ft glav avojlm državljanom. Curih, Švica. — V doaotih lotih svojega obstoja ja katoliika "Poljska republika" poalala v nebesa 052 drlavljsnov. SU eo »red sv. Petra brei glav, kar to je aahtevala okrvavljena juetica panatwowajsks Poljake. V erad-njeveAkl Poljski ie niso doeegU "civiliziranih" drlav s oiirom na metode pošiljanja drlavlja-nov na "oni svet". Medtem, ko rabijo bolj "napredne" driave električne atole, Je na Poljekem Petrov slulabnik le vadno r»* bolj. In da nI bree dela, poka-tuje dejstvo, da eo v sadnjlh desetih letih prod njegovo tnalo >rivedli po eno oaebo na veaka ;rl ln pol dneva. Te itovilke o eksskucijl Js objavila po)lolJska "Gaseta". Po-rodilo navaja, da sa Je v drla vi Jako raspaslo banditstvo kot ra-sultat vojne in da so bile oblasti prisiljene podvsatl drastične koraka, da ga aatfojo. Ako js pollsijske porodilo verodostojno, da*Je vlada eekala glave svojim drlavljanom radi tega, kar Jih Ja vojna podlvj* a, Je to le toliko hujla obaodba vojne sama kakor tudi politika vseh kapitalističnih drlav. 2a-oetnejle dsjetvo Js, da poljska vlada skula opravičevati ta ftte-vilke radi banditstva, na drugi strani pa goji pogoja, v katerih ea banditstvo rasvlja. Povojni tarorlasm, črna diktatura In (b borolsvanjs, ki Js v najvsčjsm cvetju v nesrečni Poljski, gotovo no more vifojno vplivati nn ljudstvo. In ako obstoja v do-loli banditstvo, obstojo mdl ta- Delavski tajnik konferifnl s zastopniki družbe v «vrho. da ae konča stavke v New Orteanau. Na konferenci v državi New York Je bU Isvoljen konütsj tisoč članov, čigar naloga bo povapešlti kampanjo sa orga-nisi ran je tekstttnlh delavcev na jugu. Posiva ljudstvo, naj ae upre novi carinski predlogi, ki jo re-akcienarji seaUvlJajo za g» prtimi vrati. ^ Waahington, a C. — (F. P.) Senator La Follette je izdal klic na amerilko ljudstvo, v katerem apelira za pomoč senatorjem, ki so v boju proti novi carinski predlogi. Senatni finančni odbor, v katerem so sami reak-cionarji, ao odlli v zaprto sobo, da izdelajo novo carinsko predlogo, ki se najbrže ne bo dosti razlikovala od predloge, ki sta jo izdelala veletarifarja Smoot in Hawley in katero je ie sprejela kongresna zbornica. "Edino trd, nekompromisen boj, k| se mora vršiti v senatni zbornici," pravi La Follette, "bo praprečil odobritev te predloge, ki predstavljs eno najslsb-ših predlog, kar Jih Jo bilo predloženih zbornici v teku zadnjih sto let, ko je bila sprejeta tarifa "abominacijW—h S« ii Imh m «Si Z ¡TI m~m*«m*+ Sodngsko tiranitvo âolaka vzgoja ta MUwaukoe. Wia^-Pred kratkim sam imel prilik* sestati se s mladimi ljudmi, v mladi družbi, vzgojeni na amerilkih šolah. Njih kretnje so bile profe* pu videti je bilo, da so se naučili epaga obnašanja, da morajo spoštovati predpostavljene. Ko pa pogledal v njih ideje videl, da imajo še vedno tiste, ki so jih pridoWM v otro-ikem vrtcu. Pra* nié se n drugega naučili kot to, da zna-jo piaati in čitati ter računati niti ne v viijih šolah. In nekateri so nad 20 let star». Se vedno jim roje po glavi legende is otroškega vrtca, kako lep in bo-t je svat Pri tem sem opazil, da sa nekateri zadrte tako, kot M pose-doVall vso lepoto in bogastvo sveta. Da je nate mladina tako dolgo zatopljena v otročki vr- prejemaii večje, ker s temi, ki Jih dobivamo, se težko izhaja. V tej našelbini sem ža sedem let; delsm v kovačnici, ki sem si jo sam poetavll. Tu tivl precejšnje Število Slovencev In Hrvatov, ki se ie precej razumejo med seboj. Zanimala me je konvencija HBZ, ki se je pred par tedni vršila v St Louisu. Odmevov s te konvencije je bilo veliko, posebno pa je bil znamenit poziv reve-renda Severoviča, ki je pozival na boj "na noževe" v slučaju, da bi se pričela akcija sa združitev HBZ s SNPJ. Njegov poziv je jasen dokaz, kaj vsega ao zmožni fanatični duhovniki. — Pozdrav vsem čltateljem Prosvete! Anton Jankovi*. Poroêul AJE. «rformacijaki goelovanake sv< urad v ju-ob- Stonoga ameriška demokracija ima sto šepavih nog. Med onimi, ki so najbolj pasu-šene, je nogs naše slavne justice. Kričeče dejstvo je, da se je smeriško pravosodje še davno prelevilo v monstruma, ki na zunaj nastopa kot sakroeanktno božanstvo, na znotraj pa je to posebna industrijs, ki obratuje na čisto bistriški podlagi in po načelo: Plačaj in vzemi! Vsak narod je skotil svoje tirane v veri, da Ima v njih zaščitnike. To so zahtevali predvsem ekonomski Interesi. Sprva so ščitili, ali ko so se zavedli svoje moči, so pretvorili v despote. Ameriška masa ni rala monarhov, nI vzgojila despotičnih gena-ralov — kakor sosednje Mehika in druge latinske republike — dasi je trpela nekaj časa in deloma trpi še danes duhovniški despotlzem, ki ze i z rata v Izrastkih prohibicije in kukluks-klanstva. President ima sleet veliko moč, toda do absolutista ni mogel priti. Ko so torej ameriški vladajoči sloji iskali zaščitnika, ki bo stal nad ustavo In postavo, so ga srečno našli — paradoksno kakor je — v organlsscljl sodišč. Kar js drugje car, kralj aH general, je tu sodnik. Navaden ameriški zemljan ja "mister", sodnik Js 'V>ur honor", kateremu Je treba zreti v obraz ■ svetim strahom in skriviti pred njim hrbtenico v obroč. Sodnik Je absolutist, ki ima poleg predpisanih zakonov, po katerih sodi, še svoje lastne zakone. Včeraj Ja bil konjski mešetar ali navadna advokatska brisača, ki pometa stole s hlačami, danss ko Je bil izvoljen zs sodnika — Je nadčlovek, ki ga moraš titullratf s "your honor". Privilegiji, ki so si jih prisvojili sodniki, so nekaj gorostasnega. Vsakdo še ve kaj ja sodnijska prepoved ali injunkcija. Na podlagi injunkcije sme sodnik prepovedati vsako aktivnost. Delavci to najbolj vedo, kajti ni jc bilo stavks, da jim ne bi sodišča prepovedala vaak korak, ki je potreben za zmago v stavki. V monarhijah poznajo zločin, ki ae imenuje "razšaljenjs veličanstva". V svobodni in demokratični ameriški republiki Je tudi tak zločin s imenom "razšaljenje sodišča". Gorje ti, če razftališ sodišče 1 Sodnik izda injunkcijo, z katero prepove to ali ono; večkrat niti ne veš kaj je vss prepovedano pa nevede zadene! ob prepoved in — rasialll si sodišče. Lop po tabli Obsojen si v plačilo visqke globe ali v zapor aH v oboje. Kaznovan si zaradi "raslaljenja sodišča". Karkoli se sodniku zdi šaljivo, takoj kaznuje — brez vsake porotne razprave. Dva urednika v Clevelandu sta "rasšall-la" sodnika, ker sta kritizirala njegovo injunk-cijo, s katero Js zaščitil konjsko dirko. Cl-kaški sodnik je zaščitil s Injunkcijo paajo dir-ko In bil Je cel kup "razšaljenj". ko Je policija kljub temu zaprla dirkališče. Cestnošeles-niška d rušita gre k prijatelju sodniku in dobi injunkcijo, ns temelju katere zviša voenlno brez vsakega proceea. Teden za tednom, mesec za mesecem so ljudje oropani s zvišano vosnlno, tods pritošlti se ne smeš, kritizirati ne smeš, ker to bi bilo "šeljenje sodišča". Absolutizem sodišč, ki s injunkcljaml, terorizirajo ljudi, preeega še vee meje. Hoover ju je prišlo na misel, da Je imenoval komisijo, ki naj poišče vzroke naraščajo» Čega vala sločinstev. če nI komisija slepa, lahko vidi, da je precej vzrokov v aparatu justice same. Ljudstvo Izgublja rašpakt do sodišč, ki so tiranska, pristranska ln skrajno reakcionsrna. Dobre Izjeme, ki ee še najdejo, ne Izpremene sistema, ki prevladuje v splošnem. Remedura je v ljudstvu samem. Ljudstvo, ki direktno ln indirektno postavlja sodnike ns njihove visoke trone, lahko naredi konec temu tiranetvu. Amerika potrebuje novo ustavo, ki bo odgovarjala modernemu času. Stroji ao podaljšali ftivljenje povprečnemu delavcu, pravi Theoctor«* G. Risky, solicitor delevskega department« Dokler nI bilo strojev — Je rekel — Je bil delavec e šttride«e-tim letom popolnoma izčrpan in fta let Je bila njegova povprečna ftlvljenjska doba. Dane« pa lahko dela do M. leta In povprečna šlvljen|. ska doha ae Je nategnil« na €0 let To Je do-bro. Se boljše pa bo. kadar bo delavec sam g<«podar strojev. tec, Je pač krivda na strani pod- K v naalednjem akdeše podatke učnega sistema. Največ krivde fttevilo Juro.lovanov v mestu Kin- pade seveda na sedapji družab-1 ner, Hiim. Popivanje v tem mesta ni red, ki Je kapitalističen, ka- ' " ~ teri za a? ved u je učiteljem kakp j« isvrftU Buhi, «meriiki jufeslovan-•kl klub, potom n«iih rojakov Nick Skupno in kaj naj oče našo dgtt» Dai|4tevHo jugoslovanskih druiia v našnji kapitalistični alstsm uči našo mladino tako, 4u baL'» vam bo V tej solzni dolini gorje, Jegoslovsnl, ki nimajo nobenege ame-ako ne boete spremenili taktike I rlikog« papirja, spoznavanja. Ves« sistem je tako urejen, da je pač Deško predOčiti mladini reenično stran delavskega položaja. Osrlmo sa malo na li^jtillj. Kako je ljudatvo hrupno ^kaznovalo ta praznik. Godi pod krinko patriotizma. Tako je kamorkoli se oeremo. Zato pa apeliram na socialiste r dvigni-mo svoje glave, okupirajmo učna zavode, da borna našo mladino učili poštenosti in resnico, da bo samogla spoznati v pravi loči današnji krivični družabni rad, I ftokapltulacija. ki je kapitalističen, ftele potem|Slovenci: moremo pričakovati, da ee bo delavstvo zavzelo za svojs probleme, da bo zamenjalo pri vo-Ntvah sedanji sistem s novim, Srbi t ■Mam ............................. teneke Skupaj A mor. drisvljaai (moAkl I« i«). 84 Oai, ki Imajo prve sasr. papirje t Oui, Id nimajo nobenih amori- ftklh papirjev...............^ 1 Oseb« p«plrJo Oni, W nimajo nobenih driev- Uunaklb papirjev ................... 10 Osebe pod tt. lotom sUrnati^lSO flMMt Amer, drtevljanl (moiki in lea.) 18 Oui. Id Imajo prvo smer. papirje 18 Oni. Id nissado nobenih ameH Mriti papirjev................X » Oeebe »od ti. letom «tarnati...ICS Skopaj V včerajšnjem poročilu o pik niku Pionirjev se Je vrinila pomota v označbi telefonske številke rojaka Udovtche Glasiti še precej redno, eamo plače sol bi se moralo: Telefon Laaadsls niako In bilo M potrebno, da bi MM, mesto MM. Reprodukcija se tudi pri tfeh filmih Tf# z zvočniki. Aparat, ki posnema glasove z jeklenega traku in jih spreminja v govorilne električne toke, je povsem sličen aparatu za snemanje. Trak inducira s svojim magnetizmom v posebni daljavi električne toke, ki v zvočnikih re-producirajo glasove. Pri tem sistemu govorečih filmov je zelo pripravno to, da se glasovi, ki ne ugajajo, lahko vsak čas popravijo. Magnetizem se namreč lahko izbriše traku z močnim magnetom in na očiščeno mesto se lahko glasovi takoj iznova vtisnejo. Tudi razmnoževanje Jeklenih trakov je zelo priprosto, Ae bolj kakor razmnoževanje filmov ali gramofonskih plošč. Izdelovanje in snemanje go-vorečih filmov zahteva seveda popolnoma drugačne pripomočke, kakor snemanje nemih fil mov. Prizernica mora biti napram okolici tako izolirana, da mikrofoni ne sprejemajo zvokov, ki niso v zvezi s samim dejanjem. Operater, ki vrti ka ro, se zapre v nekakšno stdcJ celico, da se brnenje apartta. ne sliši ven. Fotografira se tedaj kar skozi debele stcltlene celične stene in operater je samo v telefonski zvezi z režiserji in igralci Zunaj operater j eve celice so razmeščeni mikrofoni, ki se lahko premikajo v vseh smereh nad ateljejem. Na drugem koncu ateljeja, ali pa pod stropom ateljeja Je drugi veUk steklen prostor, v katerem kraljuje akustični režiser, ki ima glavno besedo pri snemanju govorečih fil mov.. Tudi ta*prostor je zvoko-tesno zaprt napram okolici ves v steklu, da ima režiser svoboden razgled na prizornlco. Glasove pa sliši režiser samo posredno, to se pravi s slušali, tako da lahko neprestano sledi a-kustiki dejanja in daje s svetlobnimi signali navodila, kako naj se postavljajo mikrofoni, kako naj se ojačuje itd. Tehnika snemanja govorečih filmov je tedaj precej zapletena in si bo morala šele pridobiti ono prakso, ki jo že ima tehnika nemih filmov. Pihni, pri katerih se glasovi izpreminjsjo v utripajočo svetlobo tlilke, imenujejo "Movie-tone" in so se doslej med vsemi sistemi najbolje obnesli. Tudi za bodočnost imajo naiveč izgledov za uspeh, ker so za njih predvajanje pOtfebne le malenkostne spremembe na dosedanjih aparatih za snemanje in projekcijo. Glasovi in slike se namreč pri njih fotografirajo skupaj i.a en in isti filmski trak. Mikrofoni, ki se uporabljajo pri snemanju teh filmov, posnemajo v nekaterih delih človeško uho. Zaradi tega dojemajo prav vse one zvoke, ki so dostopni našemu sluhu. Električni toki, ki Jih glasovi vzbude v mikrofonu, so tako šibki, da se morajo sto-tlsočkrst ojačiti, preden vzplam-te tlllko. To ss doseže z ojačevalcem na 8 elektronk, Id so ga po dolgotrajnih poskusih nalašč v ta namen konstruirali v torijlh največjih ameriških^ lektrotehniških tovaren. Prava mojstrovina precizne mehanike pa je kamera za snemanje. Val gibajoči se deli na njej so Izdelani na tisočtnko milimetra natančno, tako da se pri vrtenju ne sliši noben postranski šum, ki bi motil mikrofon. V kameri Je tudi tajnost Movie-tona: električna tlilka, ki Jo ! menujejo Aeo-luč, in ki meče 2.3 milimetre širok svetlobni žarek na deenl rob filma. Ker so normalni filmi SS mm široki, se praktično prav nič ne poena, če aličice sa toliko zošijo. Ker film naglo drsi pred Aeo-tarni-co, ae njena, zaradi glasov utripajoča svetloba s vso natančnostjo fotografira. Na fHmu nastanejo bolj aH manj rasmah-njene Črtice, ki eo temnejše ali svetlejše, kakršna Je še jakoet glasov. Visoki toni ee fotografirajo kot selo tesno skupaj leteče črtice, pri nizkih tonih pa so med posameznimi črticami *irii preeledki. Predvajanje movietone filmov zahteva prav take orccisno sti, kakor snemanje. Zak*j mnogi sistemi govorečih filmov doslej niso tmpoli. Jo trata iskati vzroka v pomanjkljivih reprodukcijskih aparatih. Co Ja reprn. a giaaov slaba, je občinstvo nezadovoljno, pa naj feodo še taka vemo posneti.) Reproducijski aparati, ki se u- paraMjajo pri movietone filmih, so plod mnogoletnega laboratorijskega dela največjih elektrotehniških podjetij ¿.Ameriki.' Delavsko gibanje na Angleškem (Kratek sgodovinaki pregled.) Priredil Franjo AW, Duaaj. V tem novem pbkretu so mnogi tMavc. gledali rešitev svojega položaja, toda s po. ostritvijo odnošajev med starimi magnati m Pri predvajanju movietone fil-1 novo nastajajočo buržuazijo, je bilo Jasno, da ....... ' " ' "oni ne bodo dosegli svojih pravic potom te« meščanskega pokreta. Le prekmalu so uvideli, da so od revolucionarne in radikalne buržuazi. mov teče filmski trak tako kakot pri starih filmih skozi projekcijsko kamero, samo s tem raz-očkom, da je njegova brzina popolnoma enakomerna. Desno od glavne obločnice, ki meče slike na platno, je še druga manjša električna žarnica, ki meče te» nek žarek svetlobe skozi oni pas filma, na katerem so fotografirani glasovi. Ta žarek pada nato no svetlobno električno celico, kjer modulira električni tok, ki napaja zvočnike. Zvočniki so postavljeni tik za platnom, tako da svetlobna in zvočna reprodukcija dejanja n spravljat s na gledalce prostorsko povsem pravilen vtis.—("2. in S.M) domaČ drom2. — Slikar Gregor Perušek se je vrnil iz Evrope. V četrtek je obiskal uredništvo Prosvete in pravil, kako mu je žal, da je mora) tako naglo odpotovati. V stari domovini si je pridobil mnogo prijateljev. 4. Frank Kolovich iz Shamo-kina, Pa., je te dni utonil med kopanjem v jezeru v Clevelandu. —V elevelandski mestni bolnici je umrl Jos. Koporec. Bil je star 24 let, mehanik in oženjen. — John Cvar je smrtno ponesrečil v rudniku v Chiaholmu, Minn. Bil je star 45 let, oženjen in doma iz Roba pri Ribnici. V Ameriki je bil 24 let. — Louis Bartol, doma iz Travnika pri Loškem potoku, je pri tekmi tesan j a železniških pragov v Princ Georgu, B. C., Kai^ula dobil prvo nagrade^ srebrn bokal in $86 gotovine. Iztezal je dva praga v 10 minutah m 50 sekundah. — V Chicagu je bil te dni ubit od avta rojak John Tomše. Umrl je v. bolnišnici. Doma je bil iz Globočič pri Čatežu star 44 let in oženjen. — V Clevelandu je avto ubil John Novaka, starega naseljenca, ki je bival v Ameriki 40 let Zapušča družino^Doma je bil iz fare Krke in star 52 let. M 4«1 Magnezij zmaguje. Bila je doba, ko je magnezij služil skoro le za poskuse po kemičnih laboratorijih. Širšemu občinstvu je bil znan edino kot jako droben prašek, ki ga fotografi zažigajo pri snemanju v mračnih prostorih. Magnezija (magnezijev oklz) pa se je seveda dosti rabila v zdravilstvu, zdaj kot či stilo v obliki sulfata (žvepleno kisle soli) .jdi citrata (citronako kisle soli), zdaj za pokončavanje mikrobov v obliki hipoklorita. Danes prihaja v tersrpevtiki magnezija še jače na dan. Velja namreč kot izredno krepilo, dražilo prve vrste, neprecenljiv lek za staničje. Ako že ne ozdravi raka, pa vsaj ovira njegov razvoj. Kar sta živo srebro in bia-mut za sramno kugo, železo in mangan za slabokrvnost, srebro za mikrobeke infekcije, zlato ve soli menda za revmatiaem, kar je bil baker nekaj časa za pljučno jetiko — to je magnezija zlobne tvore in uljeea . . . Lažji od aluminija, saj njegova specifična teža je 1.75 namestu 2.50, ee magnezij tolikanj uveljavlja med induztrlalnimi kovinami, da Izdelujejo iz njega neke sestavine pri motorjih in letalih, kjer je lahkota baš prva vrlina. Do te induatrializaclje pa seveda ni prišlo kar čez noč. Magnezij namreč urno okisa na zraku. Odtod ona počet na mržnja napram tej prvini: graditelji niso marali dol»o niti slišati o njej. Branilci pa so delali dolge in drage poskuse ter dokazali, da se magnezij kvari samo tedaj, če nI bil prav očiščen. Danes proizvajajo trpežen, nepokvarljiv magnezij z elektrolizo v posebni peči ob navzočnosti raztaljenih fluidov. Kisik tako malo vpliva nanj kakor rja na kovino, prevlečeno pokoetom ali barvo. Upira ae celo lužnlm solem in fluorovodlko-vi kislini. Magnezij Je tar«J po dolgotrajnem zapostavljanju dobil primerno mesto med veliko kovinsko družino, kjer ne bo več zaničevan pastorek.—E. G. je opeharjeni in da so bili sa^ Izrabljeni Tretja stranka — porajajočega se meščanstvi — jih je rabila proti angleškim torijem it whigttom, Čijih moč in^ oblast je hotela dobiti zase ln si s tem zavarovati interese naglo rat. vijajoče se industrializacije angleške države, Kljub tem upa, da ob zatonu chartizma ni zaznamovati posebnih uspehov delavstva, vendar zahteve in stremljenja zavednih delavce» v tem času po samostojnosti proletarsken pokreta niso zamrla. Corn Law League je i tem času tudi izvršila svojo misijo in iMj. ni razvoj kapitalističnega sistema ji je dal p* časi v obliki rešenih parlamentarnih reform in vprašanj, v kolikor so stale pod gibanjea in okriljem zahtev te lige, pravico, da prenehi s svojo zgodovinsko vlogo. Preporod strokovnih in rojstvo zadružnih organizacij. Najvažnejše in najtežje v delavski poli tiki (dasi še vedno kot stranka nesamostojni! in stremljenjih tedanjega delavskega gibanji se je zrcalilo v zahtevi po gospodarski osamo svojitvi. Težišče ter stremljenj se je krmali usmerilo po zahtevi do jnočnih strokovnih or ganizacij in istočasno do ustanovitve delav skih ^ zadružnik organizacij. Strokovni pokret se je oživel že leta 184( Zadružnemu gibanju pa so položili temelj leta 1844, rochdalski pijonirji. Strokovne organizacije so se kmalu ra; širile v skoraj vse panoge obrti in industriji Svoj vrhunec pa je novo obnovljeno strokoi no gibanje dobilo v ustanovitvi ogromne I malgamated Society of Engineers. Doba, ! je vzbudila v- delavstvu največji interes \ strokovno in zadružno gibanje je trajala pi bližno dvajset let, do leta 1860, ko se je d lavsko gibanje Že tako izpopolnilo, da je bi delavskemu razredu omogočena nova akcij za parlamentarne reforme, ki se imajo izv šiti v prid delavskemu razredu. V vsem gibanju delavstva so prevzc vodstvo inieijfrtive strokovne organizscij One so se kot prve osamosvojile od vsakdanj kvarnih vplivov in prve pričele razločevati v« nost in pomen svoje vloge v življenju Angli ter v akcijah sploh, ki jih je pričenjalo vedi bolj naraščajoče delavstvo. Pred tem pa imele pred očmi izbojevati več materielnih pr vic za svoje članstvo. Meščanstvo je z ema cipacijo delavstva ostalo proti torijem whigsom osamljeno. Poskusilo je znova m ti v delavskih strokovnih organizacijah svoj ga zaveznik» proti najljutejšemu tri še ved priviligiranemu razredu starega plemstva, teh pogajanjih so bili voditelji delavskega i banja mnogo bolj previdni, kot v prejšnj gibanjih in akcijah meščanstva, ko so b delavci samo izrabljeni. Meščanstvo je c ljubilo mnogo predpravic ln delavci so se ze nil! v boju z meščanstvom proti priviligiri cem angleškega plemstva in lordstva z gari cijami, ki so jih radikalni meščani tudi dali. (Dalje prihodnjič.) Deset zapovedi za noče poletji Kaj moraš storiti deasa, aa »sprehodih is v I paiišču. — Spanje in prehrana. — Kuha ln želodec. — Deca. — Živali. Letošnje poletje sicer ni tako vroče, da morali pred vročino bežati v planine, siv«* lahko zapomnimo pravila, ki so v splošni ljavi za vroče dneve. Glasijo se: L Vstani zgodaj, prezrači postelje in pri okna najpozneje ob sedmih, da ti soli ne vdore v stanovanje in razboli sobe. 2. Nastavi v sobe poeode z vodo, daj pi, in sicer na v ozkih, ampak širokih posod Hlad te bo zvečer prijetno iznenadil! 5. Za izprehod se obleči v tenko in 1* obleka Zavaruj si tudi glavo, po moin(*t platnenim pokrivalom. 4. Predan plješ, pazi, da se ohlsdiA in < počiješ. Občutek žeje napol izgine, če vzsr v usta požirek vode in počakaš, da se izen s tvojo temperaturo. . , , 6. Mrzle kopelji imajo v veliki vroi lahko za poeledlco smrt. Preden greš v v« se lepo ohladi in si otri roke in prsi Takoj ko zatone solnco, odpri * Id naj ostanejo v tem stanju vso noč. 1" se dobro, a ae preveč, ker ee boš sicer prei taval, a ne boš mogel saapatl. 7. Jej previdno! Ne izpostavljaj » čnim žarkom jedi. Jd ee rade pokvarijo! 8. Pasi skrbno aa svoj želodec, »n. imaš otroke, poeebao na novorojenčke ka vročina jim. Je vedno opaena in dok*» Je, da deca v tej starosti rada umira, mati naj doji otroka po možnosti sama ». Ce te zadene soinčarka, odpnl sM ko, umij si sli daj umi« glavo in si <*M* vot, medtem pa posavi zdravnika. ia. Misli tudi na živali, ki se ti prijateljice. ' Ne daj, da bi konji in r* trpeli na solnčni prtpalici! Isass^avaj če moreš, vodo večkrat aa daa, zakaj njih' ni nič manjša od tvoje ia raslika Je v gls^ te, da ti lahko tožiš, živali pa ne znajo go*<* SOBOTA, 27. JULIJA. ■ Vesti iz Jugoslavije KAJ SO NAŠLI PRI KOSIČU. (levimo.) Beograd, 8. julija 1929. Poročali smo o odkritju, da j« šef likvidature beograjske občine sprejemal od ljudi podkupni ne za razne usluge, ki jih je izkazoval z likvidacijo računov. Ko so ga dobili na t£m poslu, so g» aretirali ter predali sodišču. IstcH-asno sta se dva občinska u-radniks javila, da je tudi od nji ju »prejel podkupnine; eden mu je plačal, da bi mu pomogel do zvišanja plače, drugi pa, da bi ga obvaroval redukcije. Tudi ta dva uradnika so izročili sodišču, kjer sta bila takoj zaslišana v pričo Kosiča, ki je tadva dela priznal. Pustili so ga domov, da se s svobode brani in zagovarja. Med tem pa so uradniki policije izvršili preiskavo v pisarni Kosiča, pri čemur so odkrili velike vrednostne zaloge v njegovi pisalni miši ter v omarah. Vsi so se čudili odkritju, da je držal v svojih slabo zaklenjenih omarah in predalih vrednosti za več tisoč, več sto tisoč dinarjev. Našli so 49 menic v sumi 223,000 Din, veliko število neizpolnjenih menic, ki so mu jih v glavnem izročali občinski uradniki in shižitelji. Komisija je našla še mnogo akcij raznih beograjskih bank in raznih to-varen — vse z veliko vrednostjo. V omarah so našli mnogo dragocene robe, nakita, blaga za obleke, celi ducati nožev, vi-lie itd. Potem zlate in niklaste ure, biserne ogrlice itd. — kar je bržkone dobival od ljudi kot jamstvo ali podkupnino. Našli so tudi innogo vložnih knjižic raznih hranilnic in bank, tako celo eno Wiesbadenske banke na 8000 mark (krog 100,000 Din). Vse te najdbe silno obreme-njajo Kosiča, zlasti še, ker je on dobival mesečno plačo bruto samo 5,333 Din, doČim najdeno bogastvo ne more izvirati iz takih skromnih dohodkov. Za vsa ta odkritja, ki so jih izvršili brez navzočnosti Kosiča, je zvedel Koeič bržkone šele, ko se ie vrnil istega dne iz zapora oz. sodišča. To ga je bržkone po* trlo. Ko je zjutraj njegova soproga delala v kuhinji, jo je prosil, naj ga pusti ie nekoliko v miru, da bo še spal. Ko je krog 9. ure dopoldne stopila soproga v spalnico, je našla moža ležečega preko postelje ln iz ust mu je tekla kri. Bil je že mrtev. Prvotno poročilo, da se je ustrelil, ni točno. Se zdaj se ne ve, ali se je bil zastrupil, ali pa ga je mogoče zadela kap. Nikakega sledu ni, le pod l>CBteljo so našli papirček z napisom "Strup." Zdravniki bodo truplo obduci-, noci. Cemu v smrt, nobene be- — Uprava mestnega vodovoda v ležke ni o tem. Samo to: bila je Zagrebu je sklenila povišati služkinja v Beogradu ... ----* ....... Koliko tobaka pokadimo . 8HS. — Po uradnih podatkih je rej za 100 monopolska uprava prodala v SociaHste meče vlada iz občla teh prvih treh mesecih letošnje- ^ svetov ga leta v Srbiji za 124,124,000 Din, na Hrvaškem za 86,888,000, v Bosni ln Hercegovini za 53,-349,00 Din, v Sloveniji za 4,102,-000 Din, v Vojvodini za 47,776,-000 Din in V Črni gori za 4,665,, 000 Din. — Precej torej spuščamo v zrak, precej milijonov za prazen — dim. Nesreče. Ljubljana, 9. julija 1929. V Kranju imajo menda vsak pondeljek semenj. Včerajšnji je potekel kot ponavadi, le ljudje, sejmarji in kupci so imeli polna usta o /ločinu, o fantovskem pretepu,"Vi se je vršil v Voklem, občina Voglje. Predsinočnjem je nekdo nekoga zaklal, drugega pa smrtno nevarno ranil. Večja družba fantov se je podala v Smlednik na neko veselico, kjer so bili prav dobre volje, pili ter se med sabo z besedami zbadali. Nekateri so se peljali domov r. vozom, nekateri s kolesi. Med njimi so bili fantje Cebaršek, brata Juvanca, Podje, Pravhar i. dr. Fantje so se na poti domov oi^lasili še v neki gostilni v Trbovljah, kjer so še popivali. Ko eo šli iz gostilne, je opazil Pravhar, da ima gumi na kolesu prerezan. Dolžil je fante, ti pa so zanikavall ter se prepirali. Ko so prišli v domačo vas, je Cebaršek zapeljal voz na svoje dvorišče. Izpregal je konje, medtem pa so fantje poskakall z voza ter se pričeli prepirati. Franc Juvanc in Franc Podje sta boje planila na Pravharja. Prvi je zgrabil lopato, druga pa rovnico. Vrgla sta Pravharja na tla, Pravhar pa je potegnil iz žepa bodalo, vojaški nož in dvakrat zamahnil proti napadalcema. Juvanca je zadel v hrbet in mu zasadil nož globoko med lopatice, z drugim zamahom pa je zadel Podjeta naravnost v srce. — Tako popisuje dogodek storilec Pravhar. Drugi pa pripovedujejo: Prn-vhar in Juvajic sta se prepirala, Podje pa je pomagal izpregati konja. Naenkrat je Juvanc o-mahnil ter zakričal: "Franci, pridi pomagat, mene je že." Na ta klic je planil Podje res proti Pravhar ju, ki pa ga je zabodel naravnost v srce, da je Podje na mestu mrtev padel na tla. Na klice so prihiteli vaščani, ki so našli oba na tleh. Podje je bil mrtev, Juvanc ps je bruhal kri. Cez eno" uro so orožniki s-«tirali Povharja, ki se je resig-ni rano vdal in dejal, da so ga vso pot štenkarili in da je v sili zgrabil za nož. Odpeljali »o ga v zaporelinranj skega sodišča. Z vozom se je pripeljal tudi zdravnik dr. Bežek iz Kranja. Podje je dobil 5 cm globoko rano v srce in je bil takoj mrtev. Juvanc ps je dobil 4 cm globoko rsno med lopatice, tako ds'ims rsz-rezana pljučs. Rsns je smrtno-nevsras, ter Je ostsl v domsči oskrbi, ker M bil prevoz v bolnico zsnj nevaren. V Trbovljah je utonili v soboto učitelj Miha Kramer. Več kopalcev Je naenkrat opazilo, da je Kramer izginil v vodo, hiteli so mu na pom^č, a »smer ja ni bilo več ns površino. Vods Je truplo odnesle s ssbo ter gs ie danes niso mogli nikjer nsjti. Krsmer je bil kot učitelj nastavljen v Zagorju, kjer je bil nsstsvljen šele pred psr meseci. Njegov oče je peznlk pri Trboveljski družbi ter Je ves družina stradala, da js mogel sin dovr iitl svoje študije. ZdsJ, ko bi bil oasgel začeti služiti, gs je terjala nesreča. Ps« hud udarec za rudarsko družino. V fhaeleajl vasi je spet nastal požar. Goreti je začelo pri p« sestniku Rohllnu, ki je bil ssm doma. dočim je bila žena z otroci i doma. Prišli so gaeit novomeški gasilci. Pogorelo je go-spodsrsko poslopje, skedenj In kozolec, «kode trpi Rohlln krog 20,000, a je zavarovan. Ogenj eo njena. Voda ee Je podražila sa 100*< no vode od 0.60 dinarjev na 1.20 dinarjev za kubični meter. To- I sklh svetov. Ljubljana, 8. julija 1929. Vlada je te dni sumirala svoje uspehe prvih šest mesecev svojega režime. Kmalu po nastopu je vlada razveljavila vse občinske svete v državi ter imenovale nove komisarje in občinske svete. Povečini je vlada obdržala dotedanje župane na svojih mestih, prav tako občinske svete, le da je izločila iz občinskih odborov skrajne opoiicionalce. Tako je v Ljubljani izločila dva komunistična odbornika. Socialisti so ostali na svojih mestih, v Ljubljani so celo kot novega, postavili v občinski svet s. Rftjpa Uratnika, Enako je bilo ^ariboru, kjer je ostal jpotožaj Nespremenjen. Pred kratkim pa je oblaetia-ločla it Mariborskega občinskega sveta tri socisliste in 1 komunista^ skupno torej štiri odbornike ter je poetavila mesto njih štiri druge. ¿Trije od izločenih odbornikov so bili izločeni brez stvarnega razloga, pač le radi želje režima, četrti (s* Eržen) pa je bil izločen, ker nI maral priseči kot brezkonfesijo-nalec. Te dni je veliki župan mariborske oblasti razrešil tudi tri socialiste v občinskem odboru Studencev pri Mariboru in sicer Vinka Leekovška, Baumana in Franka Keca. Ne marajo, da bi bili v občinskem svetu zastopani tudi delavci, ki tvorijo pretežno večino studenčkega prebivalstva. Vlada sešteva svoje uspehe. Proces proti dr. Paveliču. Beograd, 11. julija 1929. Proces proti dr. Ante Paveliču in Gustavu Perčecu se je pričel danes ob 8. zjutraj pred državnim sodiščem za zaščito države. Kot znano sta obtožena veleizdaje, ker sta zapustila državo ter se družila z nasprotniki naše države v cilj g, da osvo- bodijo Hrvatsko in Macedonijo. Z Dunaja sta odšla svoje dni v Sofijo, kjer sta stopila v stike z makedonskim odborom, Id deluje na osvoboditvi Makedonije iz Jugoslavije. Pavelič kot make-donski odbor sta dve nacionalistični organizaciji — če ima Pavelič sploh kako organizacijo— ki se borita za osvoboditev Hrvatov izpod srbske nadvlade os. Makedoncev izpod Jugoslavije. Makedonski odbor je nacionalistična organizacija Makedoncev, a pod vplivom bolgarske vlade, ki bi hotela imeti Makedonijo zase. Revolucionarna nacionalistična organizacija Makedoncev pa Je ona, ki nI ne za Jugoslavi» jo ne za1Bolgarijo, marveč zahteva »srtioetojnoat Makedonije. Radi makedonskega vpraša* nja je stanje mšd Bolgarijo In1 našo državo tako kot 'je: ne bal najboljše. In prav s temi bolgarskimi Makedonci se je Pavelič združH v skupno borb^ proti naši državi. Tako pravi obtožnica. Ministrstvo notranjih dal ja naročilo Državnemu sodišču za zaščito države, da obtoži Pave-liča In Perčeca, da si sta Izven države. Enako Je bila Izdana ti» ralica za obema. Ona dva sa tre-notno menda nahajata na Dunaju ter se — jssno — tudi pozivu ns rszprsvo nista odzvala. Predsednik sodišča je začetkom rea-prsve konstatiral, da obtoiencev ni na razpravi. Razglasil, je, da se razprava vrši in contumati-am. Za tem je sodnik Koičec prebral obtožnico, ki pravi: Dr. Ante Psvellč, odvetnic, rojen v Moetarju, in Gustav Perčec, rojen v -Valkovu, ee obtožujeta. da sta zapdstHa našo državo Ur stopila v zvezo s bolgarski m nacionalnim komitejem, katerega cilj je, da Maeedonljo odcepi od naše države, ter da sta javno In vidno v Sofiji manifestirala to prijateljstvo do me-redonskegs komiteja. PosneJe da sta podala izjave, napadajo* v njih stanje v naši drfavi In podčrtavsJoč.potrebo po zdruil- tVi svoje akcije z akcijo---- donskega komiteja RJfOSTETX nje Hrvatske in Macedonlje od naše države. Drugi del obtožbe se nanaša na propagando dr. Pa velita in Parčeca,-fes ds sta propagirale nasilje in terorizem z namenom, da isvrtita »svoje namere. V obtožbi se citirsjo članki, ki so ilšli t bolgarskih listih o izjsvsh obtožencev. Kot priči se navajata jugoelovsnska časnikarja Mandekft in Goršlč it Sofije. . Državni pravdni k zahteva v svojem govoru smrtno kasen sa oba v smislu zakona o zaščiti države. Zagovornik obtožencev, ki J» je pozvalo sodišče samo, ker ga nista poslala niti i mf novels obtoženca, je izjavil, da za dejs-nja Paveliča in Perčeca ni podan noben doka« in «ghteva radi tega oprostilno rassodbo. Ob U. dopoldne je bil proces prekinjen in napovedan sa 6. popoldne in se je proces napeljeval. Predsednik sodnega dvora je nato izjavil, da se proces preloži na 17, t. m., da bosta posvana osebno na razpravo jugoslovanska časnikarja iz Sofije, ki naj pričata proti obtožencema. Kakor koli ie je bil korak o-beh obtožencev V Sofiji mladost-no-nesmlfeeln, vendar je gotovo, ds ne bo prej na Balkanu miru, dokler se tako krivično zamotano narodnostno vprašanje na Balkanu ne reši v zadovoljstvo vseh Balkancev. Da obstoje narodnostni problemi na Balkanu, ki jih bo treba vtekstor ns ks-kršenkoli nsčin rešiti, ne dvomi nihče. Ras pa je tudi, da se tega vprašanja nič na rešuje ter preostane tako to delo neveščim politikom, ki iščejo avantur po svetu, ,ii , Vprašanje oblsstnili komisarjev. LJubljana, U. julija 1929. Ko se je vrgla nova vlada na delo za pfreosnovo notranje državne uprave, Ja izdala tudi u-kaz, da je služba oblastnega ko-mlssrjs nezdružljiva z odvetniškim poklicem. Ne .gre torej, ds bi advokati, ki ijjnajo še tvoje odvetniške pisarne, vršili obenem še službo oblastnega komisarja. Vlada js v svojem teda-njem ukszu "milostno" dovolila oblastnim komisarjem, da ss odločijo, sil. puste mesto oblastnega komisarja ln ostsnejo odvet niki, sli pa da zspro svoje od vetniške pisarne in služIjo le kot oblsstni komisarji. To se je tudi povsod že isvršllo, edino ljubljanski komisar dr. Natlačen In msriborskl dr. Leskovsr imata še nadalje svoje odvetniške pf. same. m. Oba tadva sta namreč tedaj vložila nekak ugovor proti temu. Notranja spinistrstvo pa Je prav sedaj že odgovorilo na ta ugovor, da vztraja na svoji zahtevi in da ee oba oblastna komisarju morata odločiti, ali ostaneta advokata ali g» komisarja, ali svobodna odvetnika ali postsvljena komisarja^ i Veliki župan ima pravico rak-rešiti oba komissrja svojih dolžnosti, če ee ne odpovesta odvetniški praksi. Tsko je pričako vati v tekočih dneh tosadevno odločitev obeh komisarjev. Gregor Por—k, naš znameniti slikar, ki se ja mudil nad meeec dni v domovini, Je prejel radiogram, da mu Je zbolela hčerka, radi česar se te dni s prvim parnikom vrae v Ameriko k svpji družini. Poročevslcu "Slovenca" Je izjsvli, da bo bržkone drugo leto prilel ie enkrat v Evropo. Perušek Ja navesal za čaee svojega bivanja v LJubljani stik* • slovenskimi umetniki ia se Je počutil že kar damačegs v naši Ljubljani in med našimi ljudmi, žalimo vsi« ds ee res še vrne med nas in da takrat priredi rasatavo svojih del, kar je želje nas vseh. Saj je bUo prvo vprašanje vsskosar, ki se Je bil seznanil z nJim, sli be priredil svojo razstavo. Žal topot ni 1-mol s sabo svojih slik, ker Jih je Imel na raasUvi v Milwaukee-Ju. Gregor Psrušek, pre v res: Ne svidsajel Ari it........ aeareia ee je pripetila U. julija na aeeti med meetom In postajo Priština. Potniški avtobus, ki ga ja vosil šofer Popevlč, ee je vrnil In pokopal pad seboj vee svoje potnike. Pri nesreči se Je smrtno polkodevsl okrožni a-grarni referent Para ftsvkevlč, ki ja med prevozom v bolnico umrl. At I rje potnMd ee dobili težje poškodbe. Kako da ee je svtobjus prevrnil — preiskujejo. I Vee taka stvari se spleti končajo ta odcepi Je- e preiskavami. Tris tan Bernard: SPALNI VOZ Ko je Ml gospod Doulouret It parise podedoval po svojem stricu veliko konfekcijsko trgovino v Nimesu, ki Je sljsjno pro-spevala, je bila njegova prva misel, ds si poišče tsnjo kupes. Majhen, prav majhen, toda jasen pridržek je prekrižal njegove račune. Despotlčni stric je i t rečno itjavll, da ne sme hiša, ki jo je bil ustanovil njegov o-Če, nikoli preiti v tuje roka. In tako je bU* gospod Doulouret prlmoran prevzeti vodstva sijajne trgovine v svoje slabe roke. Gospod Doulouret je bil štiridesetleten mož srednje postave, plsvolas in. okrogel ter je imel žalostno blsdorumeno brado. Njegova mati gs je kot o-troka skrbno varovala, tdravi-la pa so dala potrebno moč njegovi slabokrvnosti.' Žalostll te je, Če nI Čutil gladu in ss bal, da ne bi preveč jedel, kadar mu Js teknilo. Dleta bi bila sanj pravo sredstvo in on bi sa bil tarll vanjo, tvst pa bi imel pred njim mir. Toda njegova dleta je bffla v tam, da. ni jedel nikoil onega, kar eo mit Tri, Miri dni pred potovanjem je bil tarea teto tostrečrn. Ze od svoja rsn* mladosti ee je namreč vsakemu pritoševal nad slabim spanjem. "Tupetam malo stspim ii utrujenosti, toda takoj ss sopst zbudim, potem pa lešlm po aela ura s odprtimi očmi In bulim v temo." Teh na-vpdb nihče ni kontroliral. Sicer ps nihčs nikoli nI podvomil o njih, kajti slučaj Ja prav malo zanimal okoliše gtjpsda Dou-loureta. Vel eo se asdovoljili s sočutnimi »tresljaji glave. Tu streeanje glava ja JMlalo v občevanju t JWouretom obligat no, tako da ja vsak prišel tresti glavo, ia preden Ja oa spregovoril besede.' Po nasvetu ee ja goepod Doulouret popolnoma elekal, ds bi ssml srajci In heenang poči-vsi kakor v pravi postalji. Mnogi ee na želesnici na slečejo radi popolnoma I« bojazni,d» bi jih v primeru nesreče ne našli premalo oblečene. Toda gospod Doulouret ee nI bal nobene katastrofe. Tako Je udobno legel na svoje lešliče In vlak es js začel premiksti. Nenadno pa gs J« prijel groten strsh. Ta js ven dar permanenten potrat( Ne tleti ogromen sunek, ki poruil mesta do tal, smpak msfc> sels-mično igrač lesa Je, šala vulkane, potresne vaje takorekoč. Slovenska Narodna IWC4 Podporni Jodoolo .......i .in m ftnai^jL— leer MiT-H a*. Lesradsle Ave^ CMceto, IIHsoIs JS Tel. Raskiren 4M4 GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNI ODBRK t VINCKNT CAINKAR, predtsdsik.....¡1667 8. Lswndele Ave., Okioe«t>, IU. FRRD A. VIPKR, j. tajalk.........8667 8. LasradsU Ave„ Chicago. 111. •LA» NOVAT , tajnik bel. o.kUlka.., ,1667 8. LsvnuUls Ave., Cbicsee, lil JOHN V04T .CH, »L blsvajnik.......trtfl? 8. Utrndsle Ave., Ohfc*r>. III JOlfN MQ\ ..'K, urednik rla»iie.......t667 8. Le«*dale Ave., Chissfe, III. FILIP Qt /INA, uiirsvitslj elsslls... M67 8. Usmdsle Ave., Ohtess* ItL ODBORNIKI ANDBKW VIDRICII, prvl podpredssdnlk.. K.F.D. 7, Boa 10ft, JelMstewii. Pa. DONALD i. I/DTRICH, druyl pudpreds., Itt7 B. Trumbull Avsu, Chicago. III. JOHN J. SAVKRTNIK, fl. tdrsv.uk........3724 W. 80th St., Ckleace, IIU GOBPODARBKI ODBRKi FRANK ALK8H, predssdnlk..........1114 8, Crawford Ave., Ofcieaga, IU. JOlfN OUP.....................84:i; So. CUfton Park Ave^ Gkicsao. la JOSEPH BISKOVIOH................1000 R. 74th Btrest, CUvslsnd, Ohio, POROTNl ODAXXi «»O«®»*: P^^nlk..............4i4 W. Hsy Bt« BprlagflsM, III ANTON BULAR.,,.,,,.,,,, .Box 17, Arms, KaSs. JOHN TRCklJ,.................................Bos 867, Strsbsns, Pa. FRANK PODBOJ.............................Bos SI, Psrk HIM, Pa. FRANOKB ZAKOVfiKK.................1016 Adams ft, Ne. OKRQtNl BABTOPNIKIi 111 OROROK PMREKAH, prvo okrožje........ JOHN IX)KAR, drur> okroijs lit Main A vs., AUeaivpa. Pa. .....«MR. l«8ad Mm Olsvelaad, Ohio. FRANK LBRftA, tretje oknijs....................P. a Mulberry, Kens. FRANK KUIN, ¿.trte okrožje...................Box »68, Ckishslm, Misa. FRANK KLOPClC, psto okroijs................Box 411, Ole «h»», IHAUBORNI ODBRKi Inlk...............,.8688 W, tflth _____ Milwaukee, ■■aiLii , rmiDurfn, PRANK IŠJTK, pr* w»in hi ............. ALRKRT URA8T..,.•*,...«,•.,,,.,,,,Iftfi 8. MICHAEL PLB8HE..............610 Madison PfHOR I Rsrssaandsam a alasslssl oiks • ' ■ fpw^wi s V*ssveiMi eesi fis WABMa^esllUel»* le MvaH, M as M pallUaJa as M. UMUH*. >1 w s*4IUa|a as» VSI os -rasé^yL" ' —mšmšimmM— Gospodu Doulouretu je bilo lašno slabo. BU Je tako o-slabi j ea, da nI mogel posvoniti niti nadtornlku spalnega voss. Gss kratak čut je bil kakor o-hromljen. Nsto te j« občutek strshu umaknil čudna dobremu počitju, Mords Je bila to smrt. Potres Je ju-enehal, toda navada je napruvila It nJega ugodno premikanji) tlbeli, Kmalu M je ropotanje vota tpremenllo v uspavanko, Golpod Doulouret se je prebudil ielt v Nimesu ob belem dnsvu. (io*pod,Dourolet te Je počutil da posnsga večera srečnega. U* del Js in silno js bU rsttreten, ko mu Js notsr predložil listine. PU Je šampanjec In pokadil dve cigari. i rgovlBa Js bila telo volika in natrpana vssh konfekcljtklh novosti. Nameščenci to jedva mogli ustrsčl navalu kupesv, Popolnoma prevtet Je pričel go-npod Doulouret resno razmišljati, ali bi ne kasalo, da ee ta stalno preseli v Nlmee. Toda tvešer, ko Je legel k počitku v udobni eobl, ki mu jo Je bil priprsvil notar, ga Js čakalo rasočaraaja , . . Prvič v življenju Je iel t veseljem k počitku. — Toda U postelja — bila Je nepremakljiva. Potrt ln žalosten Je čakal goepod Doulouret Drui rugo Jutrd Js bU topet sit vssga kskor oblčsj-no. Ko so bile vse formalnosti pri notarju v kraju, ti Je naročil takoj dva prostore v epslnem vosu do J*rita. Jsdvs Js do* čakal vlak Ur Ja občutil potres In sladko taspel. Prihodnji večer v Parltu v svoji postelji »tare nespečnost. NI ee dolgo obotsvljsl. Bil Je rojen ss potnlks v spsinem vo-Ns aa dolge vošnje, ksjtl potovanja čet dan Je sovražil ie /pierom. Dvsnsjst do pri na j ti ur, it Psriss v Nlmee, to Js bilo tanj ravno prav. Tako se Je vosil vssk večer med teme dve-ms posUJsms sem In tja ter Živel dobro plačano — po nJem samem dobro plačsno — živijo-nje nameščenca v spalnem votu. To krssno življenje je popolnoma spremenilo gosppda Dou-louret*. Napravilo js It njsgs delovnega človeka, ki ee Je ta-nlmal ta življenje In ta tvoje poele. Sedaj trpi ob mlell, da se ne more v svoji priljubljeni trgpvlnl v Nlmeeu muditi delj kakor dva dni. , II Icer pe namere v s zgrsdltl v svoji vili bil tu mssta lasten tpalnl vos. Knamdnit lnisnjsr proučuje tistsm, ki bo tpravil p os te H o gospoda Doulourala v ritmično potreeno gibanje hita- ^^P^ pCNI^iMNI tlft^MVI hov, trombet In plifinlk pa bo nadom^ftovsl ta tpanja potnika tsko potreben ropot Zakriti* 1 župnik je pripovedoval vsšča-nom v pridigi o čudežih Jetuea Kristuse. Pa ee Js tmotll In da* jal: Jetus js naeitll B0B0 ljudi I 0000 hlebci kruha." "To bi ie Jat tnal 1" as Ja ogla-tll vsiki krčmar, ki js valjal ta silno psmstnsga človeka v vasi. Župnik nI nič rsksl na to. Drugo nsdeljo pa js hotel popraviti svojo tmoto In Js spat govoril o čudežih. Zdaj pa Js rt* koli "Jetus je nasitil A000 ljudi t petimi hlebci kruha." ln zadovoljen*** J* obrnil proti krčmarja in ga vpraills "No, tdaj tlni I Bi tudltomal narsdltir "B, tudi to nI nič talka*,1* J* odgovoril mirno krčmar. "8 hlebci, k! so ml ostal! od pr*Jt-nje nedelje, bi tudi t* nasitil." e Neke dama, soproga i namenite ga maUimatika, ki Ja bila bret otrok,. Je razlagala nekemu občudovalcu njenega soproga, da ga smatra ta največjega živečega računarja. "Tega ns morem trdJM, odgovori oiM iidovalse. "KaJU hffntte- tirsti moram, da s* na mnošitev rta rstume." "TI ti pa* rs* prava Unobal Tudi časUhlepnoeti nimaš nobene, da se še vedno na prijaviš k izpitu. Le poglej eoeedav*ga Toneta, ki Je iel taluatf ko ti na univerto, ta Je pa drugaš*n tič, i* dvakrat Je padel pri itpitu." e Bahač, ki se Je kazal belj uče-nega, nego Je v resnici bil, s* i* v družbi iinebii tele opsske: "Da je veds odkrila toliko novih tvs-tda, temu ss ns Čudim. A nepojmljivo ml J*, kako so mggll tnsastvsnlkl Itvsdsii njih Ime- . ** "Počsksjte vsaj, da ba vaš tin malo psmetnaJM, oženite," Je rekel mu sosedu. "Kaj bi čakal r js od«o»»ri| ta. "Ce bom čakal ee ml sin m bo nikdar ' 9 1 ! Iran Joates: "MERJASEC" Bolezen na umu—blaznost— je največja nesreče, ki more zadeti posameznega človeka ; ni ga nesrečne j šege in bolj pomilovanja vrednega bitja od umobol-nika. Pohabljenec brez noge ali roke, ali brez obojih in celo slepec, ki mu Je nesreča vzela neprecenljivi dar narave: vid, se lahko šteje srečnega v primeri s človekom, ki mu Je nesreča za-temnila duha; zakaj pohabljenec In tudi slepec sta v gotovih razmerah in do gotove meje še lahko zadovoljna in srečna, medtem, ko za blazneža ni več sreče, ker človefcr ki ga Je nesreča oropala najdragocenejšega daru narave: razuma, Je izgubljen za svet, za tiste, ki ga ljubijo, mrtev za vse — Je iiv mrtvec, ki mu je smrt dobrodošla, saj ga ona edina lahko reši življenja, ki je zanj brez pomena. Vendar pa s tem ni rečeno, da bi morali vse, ki so bolni na umu, ali, ki so popolnoma ob um priiU, pomoriti; tudi blazen človek rad živi, četudi mu življenje ne nudi več pravih užitkov, akotudl zanj ni vei sreče, smpak živi pa vseeno rad. Človeka, ki je izgubil razum ml oerpčitl v pravem pomenu besede ne moremo, ker on sreče ne občuti, se ne more veseliti, niti žalostiti se, če ga zapusti, ker zanj sreča kot taka ne po- stoji; vse, kar mi lahko storimo za najnesrečnejše med nesrečnimi, Je: da smo"v občevanju s njimi prijazni, da ravnamo z njimi lepo, kot z bolniki, da skušamo ustreči njihovim prošnjam, če so le-te izpolnjive, da jih ne zaničujemo ali celo trpinčimo In pretepamo — zakaj tudi norca boli — in na ta način skušamo ublažiti njihovo gorje. Človek, ki v norcu ne vidi pomilovanja vrednega bolnika, ampak nekako zver v človeški, podobi, ali pa celo obsedenca in z njim postops kot s takim — tak človek Je slabši od zveri, zakaj zver ima srce, on pa ima kamen na mestu, kjer bi moral imeti srce. Tskemu človeku se norec ne smili, nima prijaznega pogleda aH lepe besedi zanj, pač pa strupene poglede, psovke in batine. Takih ljudi med nami — na žalosti — ne manjka. V spominu imam Sledečo do-godblco, ki je — žallbog — resnična. Bil je vroč dan v mesecu julij« — pred desetimi leti. Tega dne sem se mudil v neki vasi na Gorenjskem — ime te vssl is obzirnosti zamolčim — kjer eem imel gotove opravke. Ko sem bil gotov s svojimi opratfd sem stopil v vaško gostHno, kjer sem se veedel k mizi ter si naročil steklenico piva. Komaj sem sedal notri kakih pet minut, ko je rsogrs*« zunaj na cesti nastala nekakšna buka in radoveden sem h topil ven, da vidim, kaj je na stvari. Pred hišo vaškega štacunarja se je zbirala gruča vaščanov, ki je poetajala vedno večja in vsi so neksm nemirno, skoroda p lažno pogledovali proti hišnim vratom, skozi katera je izginilo troje krepkih možakov, oboroženih z vilami In s vrvmi. "Kaj pa imate tam notri T sem vprašal poleg mene stoječega vaščana, čudeč se toliki« vznemirjenosti in strshu dobrih vaščanov. "Merjasec Je notri in hoče vse razbiti," mi Je pojssnil možakar ter svetlo pogledal proti vratom. "Merjasec — —" sem se čudom začudil. "In pred to živa-lico imate takšen strah?T Mož me Je debelo pogledal, potem pa nenadoma prasnil v smeh* "Vidi se, da si tujec v naši vasi, ker drugače bi ne bil zinil tako neuntoe," Je dejal ter pristavil: "Merjassc, ki Je zdajle tamle notri, hodi po dveh nogah, Je selci nevaren in se ga Je za bati. Sicer pa, saj ga boš kmalu videl na ^svoje lastne o- či." H 11IV.,. | ^egaj^fjni je udarilo na uho tulisnje, Id Je prihajalo in Jdpo podobno tulje-svsri, ki se ns siprt ranjena * poslednjimi močmi brani pred napadalci. - Vse t» mu je rojilo po glavi s bliskovito hitrostjo. _ PorfiriJ Petrovič se je kmslu vmll. Postal Js naenkrat veselejil. "Veš, bratec, da me od tvoje sinočnje pijače glava boli! . . . Ves sem se nekako ras-« j« rekel Razumihinu v čisto drugač-tonu, smejoč se. "Ali js bilo zsnlmlvoT Jaz sem vas včeraj pustil ob nsjzanimlvsjši točki. Kdo Je imijEP/r. "Nobeden, to se razume. Tavali smo po zrsku okrog vekovečnih vprašanj." "Misli si, Rodja, o čem so se včeraj prepirali: ali je zločin ali ga nI? Saj sem ti ie pravil, da so kvssill vse mogoče stvari r "Kaj Js čudnsga v tem? To Js splošno so-ctslno vpraianje," J« rastreseno odgovoril Raskolnlkov. "Vpraianje nI bilo sadano tako," Je pripomnil PorfiriJ. , "Ne popolnoma na to način, to Je resnica," mu Je naglo pritrdil Rasumlhln. ki se Jo že razvnemal, kakor Je bila njegova navada. "Vldii, Rodion, poslušaj lin povej svoje mne-nje. Rad bi ga sliial; včeraj sem lesel is kar ls kože ln čakal nate; povedal sem jim, da prl-dei . . . Pričelo ss Je s naslranjem socialistov. Saj poznaš ta nauk, ki pravi: Zločin Je ugovor proti' nepravilnosti Socialnega ustroja — In samo to ln nič drugegs; ne dopuščsjo se nlkaki drugačni razlogi ln sploh — ničesar drugega t . . "Lepa neumnost P je vskllknll PorfiriJ Petrovič. Poetajal Je o^jvldno ilvahnejil, smejal se Je od čass do časa in gledal na Rasumlhlna, s čimer ga Je ie bolj lspodbujal. "NIČ drugegs se ne dopuščat" je odušev« Ijeno vskllknll Rasumlhln. "to nI neumnosti Pokažem ti lahko njihove broiurlce: vse Jim Isvlra is "krivičnega ustrojs družbe" ln od nikoder drugod. To je priljubijens fraza t Ravno odtod, sakaj ako ss družba pravilno prenaredi. potem ne bo več čemu ugovarjati, kajti vsi bodo v trenutku postali pravični. Nsravs se ne vpoiteva. temveč Isganja; s njo se ne računa. Pri njih se ls človeitva na koncu žive poti njegovega sgodovinskega razvoja ne bo lscimlla sama od aebe normalna druiba. nego obratno, socialni sestav, ki se porodi v kaki računaraki glavi, bo takoj preuatrojll vse človeštvo In ga napravil mahoma pravičnega ln bresgreinega^ brez vsakega živega procesa, brez vsake ilve In zgodovinske poti! Zato imajo tudi takino instinktivno mržnjo do zgodovine In trdijo, da Je "sgolj krivica in neumnost". Ves razlagajo s samo neumnostjo! Zato tudi ne marajo žlvegs procesa ilvljenja: nI nam treba ilve duše! Zlva duša potrebuje življenja, živa duša ne uboga mehanike, živa duša Je neseupna. živa duša Je nazadnjaška! Bolje Je oretl s mrho, če Je tudi narejena ls kavčuka — samo da ni živa, da Je bres volje, da Je suženjska In se ne bunl. Stvar Je pač ta. da so merili vse s Istim merilom, kakor pokladanje opeke In hupradelbo hodnikov In sob! Zidarsko gradivo je potrpežljivo, toda naša narava še nI godna za zidarsko gradivo; hoče ee JI življenja, ker ie nI savršlU žlvljea-skoga procesa In ss JI sdi grob presgodnjl. S samo logiko se narava ae da preekočlU! Logika se pripravi na tri slučaje, slučajev pa Je milijon! Odrseatt* vee milijon In zvaliti vse sama na račun raskošja. j« seveda najlažja reMiev nalogi! To Je tako presenetljivo ja-sen račun, da človeku niti misliti ni trabst In to je poglavitno — misliti ni treba 1 Vso skrivnost iivljsnjs so spravili na dve tiskani strani t" "Zaropotal je kakor boben! Treba bi te bilo driati sa roke," se Je zasmejal Porfirij. "Mislite si, takole Js bilo snoči, iesteroglssno seveda, in ie s punčem nas je prej napojil is previdnoeti ; —- sli si morete predstaviti, gospod Razkolnikov? — Ne, dragi moj, motiš ser družba Je velikega pomena za zločin; to ti potrdim tudi jaz." "Sam vem, da Je; a povej mi, ako na primer itiridesetleten mož oskruni desetletno dekletce — sli gs Je druiba pri morala k temu?" "Prosim, v strogem smislu je tudi tukaj mogoče govoriti o družbi," je dejal PorfiriJ s čudovito vsžnostjo. "Zločin nad dekletcem se da v marsičem raslagati s "družbo"." . Rszumihin je skoro zbesnel. Mjp "Ako hočeš, ti takoj izvedem dokaz, da Imaš edinole zaradi tega bele trepalnice, ker Je spomenik Ivana Velikega petintrideset sež-njev visok — izvedem ti ga jasno, točno, napredno in celo nekoliko liberalno ti ga pobarvam! Ali ga naj? No, ali hočei stsvor "Hočem! Posluiajmo torej, kako ga izvede!" "Venomer se prikrivaš, hudič P je vzkliknil Rszumihin, plsnil pokonci in inahnil z roko. "Saj ni, da bi človek govoril s teboj! On samo nalaič tako dela, ti, Rodion, ga ie ne posnai! Včeraj sem se postavil na njihovo stran, a samo sato, da jim dokažem, kako so neumni. In kaj vse je govoril snoči, za Boga svetega! Drugi so se ga seveda veselili! . . . On vstrajs na ta način dva tsdns, če je treba. Lani nam je natvessl kdovezakaj, da. poj de v samostan: dvs msssca je vztrajal pri svojem! Nedavno mu je priilo na um, da nas je nalagal, da se ienl in ima ie vse pripravljeno sa poroko, de celo novo obleko si je napravil; ml smo mu ie zamenjali čestitati, on pa ni Imel niti neveste niti česa drugega — vse je bila sgolj izmišljotina?! , v, "Ne boi! Obleko sem si bil napravil io prej; in saradl nOve obleke ml je ravn^¿»rlšlo na um, da sem vas,|iptegn|l za nos!" "AH ste ¡^^n j^b^r' marno vprašal Raskolgfljib^,, j; "AH sto mislili, ds nisem? Le šejrss ne speljem ns led, hahahal te7*povem vam listo resnico. Ob vprašsnjlh, sločinlh. družbi ln deklici spomnil sdajle nekega vašega članka, ki me je sicer vedno sanlmal. "O zločinu", aH kako ss Is glasi tisti val naslov, posabil sem. Pred dvema mesecema sem ga čltol v "Periodičnem Vestnlku"r ** "MoJ članek? V "Perlodlčpem Veetnl-ku"? Ree sem pred pol leta, ko sem odšel s vseučilišča, povodom neke knjige napisal članek, ki pa sem ga neeel časopisu 'Tedenski Vlstnlk", ns pa "Periodični"." "Izšel pa Je v 'Periodičnem'." J. " Tedenski Vestnlk" Je vendar prenehal izhajati in članka torej nI mogel natisniti.. .** To Je resnles; toda ko Je prenehal, se Je "Tedenakl Vestnlk" zdruiil a "Periodičnim Vestnikom". kjsr Je ssrsditega izšel tudi vsi članek. AH niste vedeli r Raakolnlksv v resnici nI vedel nlčeear. . "Prosim vaa, saj vendar lahko zahtevate za svoja spis nagrado I Kakinega snačaja stol Tako samotno živite, da'ne veste stvari, ki ss vaa tičejo tako «aravnost To Je dejstvo r "Bravo, Rodka! Tudi Jas nisem vedel nlčeear o tem T Je i spregovori I. Rasumlhln. "Ae danes bom takd v čitalnico In zahteval tisto številko! Pred dvema meeecema? Katera številka? NIČ ne de, Jo pa poiščeš t Takšne stvari ml no pove T •'Kako pa sto Izvedeli, de Je članek moj? Sai Je bil podplaaa samo s črko." s K Odnekod so privlekli kmečki voz "lajtorce", nanj naložili norca, ki je sadsj molčal ih z grozo v očeh strmel na svoje m učitelje ter ga pokrili z mrežo, kakršne so v rabi za prevažanje prašičev; tam je ležal pred njimi, ki so se še ravnokar tresli pred njim, bresmočen, izprebit, hro-peč in prametavajoč se kot onemogla, smrtno ranjena zver in vaščani so se mu posmehoval!, ga psovali ter mu grozili s pestmi. Solnce je pripekalo z vso silo in nsravno da je reveža zažeja-lo. Zaprosil je zs požirek vode. Mesar je hitro stopil proti svojemu domu in se kmslu vrnil — s prekajeno svinjsko klobaso, ki jo je ponudil norcu, rekoč: "Tole klobaso pojej, potem dobiš vodo, preje pa ti jo ne dam!" In norec, ki ga je mučila strašna ieja, js s težavo zgrizel klobaso in jp pogoltnil, nakar se jt njegova ieja ie povečala. "Vode mi dajte," Je milo sa-prosil, mesar in ostali pa so se mu porogljivo posmehoval!, češ: "Tamle je "iterna," tja pojdi in so je naplj." "Vode, veide," Je obupno prosil, a zaman-; nihče mu ni hotel prinesti voda in siromak skoro ni mogel več govoriti, zakaj u-sta so se mu izsušila in ječe se je valjal po vosu in hropd. Vaščani — razen «enak, ki i-majo malo več srca, kot njih molje — so S naslado uživali ob pogledu na trpečega v agoniji ter ga zasmehovali. 'To je pa le od oile brezsrčno početje!", sem vzkUknil tedaj, ker potrpežljivost me je mtnuls popolnoma In dostavil: "VI niste ljudje! VI ste hudiči! Zveri v človeški podobi sto! D s vss ni sram! in s studom sem se obrnil proč od teh *%ristjanov," ki so se jsvno ropali sapovedi njihove^ ga učenika: "Žejne napojite... u Moj protest je vsdramll na-vsoče ženske, ki so glasim začelo obsojati nečloveško t početje in začele oh kladah svoje boljše polovice z ne bal Izbranimi priimki in psovkami, kar ni ostalo bres učinka: eden navzočih ln prlsadetlh Ja prineeel korec vode in napojil norca, ki ga je sato hvaležno pogledal; ostale ps je premeril s*pog1edom, ki ll Obstal nič dobrign ... Malo kasfttje so na pritisk Žensk zategnili vos s norcem v senco ln tam Je neeročnež Čakal na svojo "diportacijo** v blazni co, Is kater* Je pred nekaj dnevi pobegnil. Nekaj let poaneje Je Juri Cik. s priimkom "Merjassc." ki so mu ga vaščani "dali" saradl čokate postave, Airafeaga obraza in mejnih oči, v Mesnici umri ta šta cunar In mesar, ki sto btla v vodnem strahu pred nJim. boječe aa, da ne bi ušel znova In Msval nad njima — sakaj tudi norec hlepi po oeveti — sta se globoko oddahnila. de to: vaHanl dotične vasi so sek> pobožni In bogaboječl rimski katoličani — tmpram norcem sicer rae niso nič kaj pri-jaanl. toda — saj norec nI človek! — vsaj P* njihovem njo ne. , ŽIVLJENJE JE Julij ja najtlvahnejU snm v lata. Narava j» polna krasota, gosdovi, js sera in hribi ras kličejo; vsakdo ob-čuti, da iivljsnjs js sladko. Samo o-ni, katsri trpe vsled želodčnega nere-, ns občutijo tega, ako ne poanejo TRINERJEVO GRENKO VINO Droitvenlni tajnike« i„ ^ cass se tem potom mnn,i. Aainjo » nov«» totšMtmm Uniljimht. Ni »slik« k j« 11 rita, te «etaSI «U te I««-Uli TM upanj« aa idnvUt, piSite p* te— Radost Istnsca časa je uničene*, ako HM* po-ku»..*,. Akotasi trp^i M tel Umi TM Urlteate, in te «te te« ■Srnvite, e U vas moči glavobol, slab tek do jedi, in nsmirno spanje. Toda, Triaerjevo grenko vino je gotove pomoč sato. Ono ¿leti drobovje, vsdrii odprta ¿reva, pomaga prebsvi, povrne dober tek do t jedi ln sdrav spanec. To je, kar rU sedaj potrsbujete. Vaš lekarnar g^Jma v zalogi. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Poiljite na Jos. Triner Co., 1883 8. Ashland Ave., Chicago, III. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeese Ulica ............................. Mesto, drftava.•........»••••».»»»•• POJASNILO. naročnikom Prosve-te, društvenim tajnikom In sa. stopnikom lista Proaveta, bodi s tem pojaaneno, da NOV sistem plačevanja naročnine Jo M v veljato 1. juHja 1#29. Vsi na-ki dolgujejo na naroč-NAZAJ, morajo plačati kar M» Pi* m pn Philip GodlnaJ ofiavftelj. AH gte še naročili Prave-to ali Mladinski list gvojemu prijatelja aH sorodniku v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, Id fa mal denar ^^ pošljete svojcem v »s te ste Ss __ sSspsM. plUte p* te iSMplaiao poakolnjo To j« «dial na«in Sa ss prapritete kakina la iter d t« i« te sa vas, teševa« as pa u> brrtplnčno paakuSnJo- te priobten S M «spa« na tej Ulexni sSrevUsaia. la Sa tea —j^j'r psaiai, kav m te asiok SsMU v Uvlteaiu. Feftljtta le ris(MNiaeara St. m. r. »eeeeeeeseeeeeseevespseessesssešeee »seeeeeeeeeeeeeeeee mm in as. Osnov, ter In naaleve odstoplik, ta Isahčenj^ članov aa. Presvets, da as lahka točna vfsdl imenik za potlljaaje listo Ptoevet*. Isssm ta nsalore, katere pošlje-te glavnemu tajniku eetaaejs tam v arhiv« ta Jih npravništve ne dobi. Torej Je aelo važno, ds vnelej pošljete aa nahtfč zato prtpravljesdh listinah vse naslova npravnMtvn ProsveU pose-hej. Pri vsaki spremembi naslova naj ae vselej osni stori |a novi naslov. Uprnvnlitvo uljod. no apehra, da dnštvenl ujniki ta tajnice to npsitovajo*—Philis Godlaa, npravitelj._ AH žeU znati pravilno pisati in «tati slovensko? Naroči si "Slovensko - angieiko stavnico," katero Je izdala in ima na prodsj Književna matica a N. P. J. ——————. — VABIbONAPKM _. niwisiv sgiv o ■amgpHHL Člani in Hanice Slov. Doma t Iittle Pallg, N. Yn pri-rede islet ali PIKNIK v ned^jo, dne 4. avgusta 1929, na dobrosnanem prostoru Stop 44 ali Gun Club. tJljudno vabimo vsa tukajšnja društva, ter rojake in rojakinje v splošnem, ¿a se kolikor mogoče v večjem številu udeleže te naše zabave v prosti naravi. Igrala bo isvrstns slovenska godba. Vstopnina sa vse odrasle je 25c. Otroci so prosti vstopnine. ^Pričetek plesa ob 1. uri popoldne. Za obilo in točno postrežbo bo izvrstno poskrbljeno.— Torej na svidenje 4. avgusta., Fr. Maele, tajnik. Mi poznamo može in žene ■ j* . j. • C kateri so več let marljivo hranili, nazadnje so pa gvoje prihranke ■ - vsled neprevidnega vlaganja izgubili. -..v € Zakaj U se ne ravnali po nftiem nasvetu, ker mi vemo kako se prihranki varno vlagajo, in je to naie Sivijengko zanimanje, ■ KASPAR AMERICAN STATE MM 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL '''i^jpjHpjnn . . . .. . ... ':r''jr'' 'i 1 ^L H i Ätetfiira ^¿MOM • 1 Tilkarna S. N. P. J. tu. hr'v f*« npvi' -H «Pl Tflf SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila sa vaaettee in akode, vizitnice, faaniko, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čelkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih • VODSTVO TteKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8Jf JPJ* DA TSKOVINS NAROČA T SVOJI «KASNI * ■ : ■ f:. 'y ' ' ' ■ a" '"-j ' unijsko delo prve vrsta. Vsa pojasnita daje vodstvo tisksrne P«to pa Informacije aa S. N. P. J. PRINTERY W7-» So. Lawndata Amt cncaoa ill JAM 8B DOBE NA 2KLJO TUDI VSA U8TRSNA POJASNILA