— 123 —
Moje veselje. *)
Pozdravljena hiš'ca mi bodi, Na gričku zelenem stojiš,
In vsakemu, kdor tu gor hodi, Pošteno serce zveseliš!
Moj verteo tud' ti bod' pozdravljen, ¦ K' te tukaj v samoti imam,
V nedolžno veselje napravljen, Ki Bog ga daruje mi sam.
Pred mano po lepej dolini,
Cuj, bistra Savica šumi; Pod goro v prijetnej ravnini,
Lej, cerkev spodjanska stoji. Na levej oko mi odkrije
Planine in sterme gore, Na desnej pa cerkev Marije
Pobožno navda mi serce.
Pojejo mi tički veeeli,
K veselju rae vertec ravna; Zakaj bi mi tudi ne peli,
In skupaj hvalili Boga? Serčno, otročiči! zapojmo,
Naj petja razlega se glas; Edino Boga se le bojino,
Ohrani naj v milosti nas.
Ti Jezus, prijatelj naš ljubi!
Ozri se na našo mladost; Da odidemo večnej pogubi,
Marija nam sprosi modrost. Alojzi, patron naš častiti!
Pomagaj, te pros'mo lepo, K Očetu med zvoljene priti,
Kjer večno mu slavo pojo.
A. P.