IzVinja tveler vsak prvi in tretji ietrlek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 60 kr. na leto. lmeratl te »prejemajo io plafujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domuljuba", Ljubljana, Semeniške ulice it. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. i.
Št 19.
V Ljubljani, dnč 4. oktobra 1900.
Leto XIII.
Slovenci na noge! Volitve so tu!
Presvetli ccsar jc razpustlil državni zbor in odredil, da sc vršijo nove volitve-Zakaj je ccsar to storil? Zato, ker so v dosedanjem državnem zboru nekateri liberalni poslanci ovirali vsako vspe.šno delovanje. Naš cesar pa želi, da državni poslanci delajo v blagor ljudstva in države. Ravno to želimo tudi mi kato-liško-narodni Slovenci in želijo sploh vsi katoliškozavedni Avstrijani. Zato je naša dolžnost, da vol i m o brez izjeme same katoliško može v državni zbor.
To je pa tem bolj naša dolžnost, ker moramo pokazati, da jc naša dežela katoliška skozi in skozi! To jc vestna dolžnost vsacega pravega katoličana.
To pokazati je pa v prvi vrsti v rokah kmetskega stanu. In ravno kmetski stan ima šc posebne vzroke, da kakor eden mož x vso silo poseže v volilno borbo.
Vsakemu je znano, kako gonjo je uprizorila liberalna stranka zoper pravice in koristi kmetskega stanu. Naravnost nesramno se obnaša ta stranka
zoper prevažni kmetski stan, na kojega ramenih slonijo največja bremena. Častna dolžnost vsacega kmeta je, da pri bodočih volitvah pokaže nesramni liberalni svojati — vrata. Ali bode kmet tistega častil, ki ga zaničuje in njegove pravice z nogami tepta?
Torej, kmetje, na noge! Vsi, kakor eden mož na volišče!
Voliti pa bode kmetom letos dvakrat: prvikrat dne 12. decembra v splošnem
volilnem razredu ali „peti kuriji" in d r u g i k r a t dnč 18. decembra v kmetskem volilnem razredu.
Prvikrat, v „peti kuriji", bode volila cela kranjska dežela skupaj enega državnega poslanca.
Drugikrat pa bodejo samo kmet-ske občine volile pet državnih poslancev. Volilo se bode v petero volilnih okrajih, katerih vsak pošlje po enega poslanca na Dunaj.
V splošnem volilnem razredu ali „peti kuriji" ima volilno pravico vsak 24 let star mož, ki pol leta prebiva v občini. Vo-
lilo bo tukaj vse skupaj: kmet in delavec, mesta in vasi. Ker pa so na Kranjskem kmetje v veliki večini, bodo le kmetje odločevali, če ne bodejo zaspani, če bodejo marveč vsi šli volit!
V kmetskem volilnem razredu (kmet-skih občinah) pa imajo volilno pravico za državni zbor le občinski volilci prvega in drugega občinskega volilnega razreda in pa tisti, ki plačujejo vsaj štiri goldinarje na leto cesarskega davka.
Iz predstoječega se razvidi, da bodo kmetje imeli pri teh volitvah odločevati pri volitvi šestero poslancev.
Če torej vsak kmet stori svojo dolžnost, t. j. če vsak kmet ure dne 12. In dne 1H. decembra letos volit, potem bode na Kranjskem izvoljenih sest kinetsklli poslancev.
Ker pa vse volilne skupine cele Kranjske dežele volijo enajst poslancev, se vidi, da kmetje lahko dobijo večino med Kranjskimi državnimi poslanci, če le hočejo.
Torej, kmetje, na noge!
Voliti bode to pot veliko lož je, kot prejšnja leta. Prejšnja leta so se volili naj-pred v domači občini volilni možje, ti so pa potem šli poslanca volit. Letos pa hode stvar popolnoma drugačna, ker stopi nova postava v veljavo. Nič več se ne bodo volili volilni možje. Vsak volile« bode volil neposredno poslanca in to doma, v domači občini. V ta namen bode vsak volilec dobil od okrajnega glavarstva poseben volilni list, ali glasovnico. V ta list bode volilec zapisal ali zapisati dal tisto osebo, katero hoče za poslanca voliti.
To glasovnico hode potem volilec na dan volitve oddal na volišču; dnč 12. decembra za poslanca splošnega,
dne 18. decembra pa za poslanca kmet-skega volilnega razreda. Prostor v katerem se bode volilo (.,volišče") se naznani volilcem v posebnem dopisu okrajnega glavarstva (takozvanem „legitimacijskem listu1), katerega sprejme vsak volilec skupaj z glasovnico. Ta legltlmaeijskl list mora vsak volilec dobro shraniti, ker ga hode moral pri volitvi pokazali.
Po končani volitvi se bodo šteli glasovi, ki so se oddali v posameznih občinah za enega ali drugega poslanca.
V splošnem volilnem razredu bode za izvoljenega veljal tisti, ki je v celi deželi skupaj dobil več kot polovico vseh oddanih glasov; v kmetskem volilnem razredu pa tisti, ki je v dotlčnein volilnem okn»ju dobil skupaj več kot polovico vseh
oddanih glasov.
Kmetje, od Vas je odvisno, da pridejo s Kranjskega po večini možje Vafiega zaupanja kot poslanci na cesarski Dunaj. (x bodete brezbrižni in malomarni, potem sc bodejo Vaši sovražniki, liberalci ali „naprednjakišopirili kot .,Vaši poslanci -na Dunaju.
Že se čuje, da se vsi sovražniki Va šega stanu, Vašega gospodarskega preporoda, zlasti pa Vaše prve svetinje, sv. katoliške vere, pripravljajo na volitveni boj. Cilje se celo, da hočejo Vaši liberalni učitelji /.vezani z liberalci in socijaliilmi demokrati nastopiti proti Vam. Izvoliti hočejo poslance, ki bi zagovarjali izključno njihove koristi in podpirali njihove pogubonosne namene v vašo največjo škodo.
Zato pa, kmetje, na noge! Dne 12. in dnd IS. decembra idite vsi, kakor en mož na volišče in oddajte svoje glasove po svojem poštenem prepričanju, po starem našem geslu :
Za vero, za dom in za cesarja!
Govor presvetlega knezoškofa ljubljanskega dr. Antona Bonaventure Jegliča
na prvem slovesnem zborovanju II. slovenskega katoliškega shoda.
Preslavna gospoda! Mili moji tukaj zbrani Slovenci! Ko je bil pred leti I. slovenski katoliški shod, onda sem bil prisoten tudi jaz, takrat kanonik v Bosni, zunaj mile moje slovenske domovine, in ra-doval sem se, ko sem videl sadove t<ga prvega shoda. Zato pozdravljam ono resolucijo in one odloke, kateri naj bi Slovence bolj odločno kakor kdaj vodile nazaj k (Jjspodu Bogu, nazaj k Gospodu Jezusu Kristusu. Onda sem stal torej pred Vami kakor kanonik daljne nadškolije Vrhbosanske. Danes pa, kdo bi si bil to mislil, stojim pred Vami kot Vaš škof živel!), kot Vaš pastir in okušam že dve leti, kako težka je pastirska palici, kako težka je škofova mitra! (Utina!) Pa zato sem želel, da se zbere drugi slovanski katoliški shod in da tudi tukaj na tem shodu sedaj ie bolj odločno Vam povem nekoliko svojih misli in Vam skuham v kratkih besedah pokazati ves globoki, imenitni pomen današnjega in jutrišnjega dneva
»Proč od Boga!« tako je bilo geslo proslega in posebno sedanjega H), veka. katero sta tako lepo opisala gospoda predsednika, včeraj predsednik pri pravljavnega odbora, moj generalni vikar Fiis, in danes predsednik sklepnega zborovanja. »Proč od Boga!« in to vse v imenu svobode, prostosti, da — prostosti. Sloboda lepa beseda! Prostost, sloboda lep dar, prevažen dar, Gospoda Boga, katerega jo podelil nam ljudem, ker se s tem odlikujemo od vseh drugih manjših bitij na zemlji. Ali ta dar strašanski dar, grozovit je ta dar! Sloboden je človek, ali ravno zato, ker je sloboden, ker je prost, nosi on v svojem srcu, v svoji duši odgovornost, popolno odgovornost za vsa svoja dela, odgovornost za dobra dela, pa tudi strašansko odgovornost za svoja slaba dela. In tako odgovornost nosi pojedini človek, nosijo občine, nosijo dežele, nosijo cesarstva, odgovornost pred Vsestvariteljem, pred stvariteljem neba in zemlje, stvariteljem in Gospodarjem vseh rodov, vseh narodov. In žalibog, da se je ta svoboda, ta prostost, ta sicer lep ali grozovit dar božji v 19. veku uporabljal v to, da se posamezni ljudje, da se narodi, da se družine, da se mesta, da se dežele, da se države s silo odvračajo od Gjspoda Boga, in da se postavijo na temelj, za katerega ne ve Gospod Bog, o katerem ne vedo zapovedi božje, za katerega ne vedo nauki, katere je sam Sin božji prinesel iz nebes na zemljo. V imenu svobode in počasi, počasi tudi po postavnem potu se vpliva na vernike, da se od
vračajo od Jezusa Kristusa in njegove cerkve. V imenu svobode se je začela, nadaljevala in dovršila ona konkurencija v sedanjem življenju, vsled katere so propadli nižji stanovi, in so se potem v tovarnah nakopičili novi beli sužnji današnjega veka. (Dobro! Tako je! Istina!) To je ona svoboda, za katero Bog ne mara, katere ne pozna, ki je ljudi, rodbine, države v njih delovanju, v socijalnih razmerah od-vračevala od Boga in tako daleč ljudi pripeljala.
Res današnji vek je napreden. Oh, koliko izumov ima dandanes! Človek bi se moral samo učiti, samo to študirati, da bi mogel slediti vsaj nekoliko iznajdbam našega časa. Železnice, telegraf, telefon, elektrika itd. fabrike, stroji razni: tega se mi ne bojimo. Tudi to more biti po volji božji. Ali tega napredka se drži neka sebičnost, katera ne pozna Gospoda Boga, zapovedi božjih, polastila se ga je in ga porablja v svojo korist, v uničevanje, v tlačenje naroda, družin in občin in držav! Videl pa je Gospod Bog in je osramotil današnji razum: v našem napredku, v tem velikem napredku, v tej tehniki, kje je sreča, kje je mir danes, kje je zadovoljstvo danes, kje jo blagostanje, materijelno blagostanje, kje je to? In ni sreče, ni miru, ni blagostanja, ampak nezadovoljnost, nemir, surovost, in taka surovost se širi med narodi, v deželah, v državah, v vseh slojih. To je plod ono slobode, ki je brez Boga, katere pa tudi Gospod Bog nam ne stavi nikdar pred oči. »Nazaj k Bogu, nazaj k našemu Odrešeniku!« ta klic sc jc začel počasi razlegati po celi Evropi, in tudi pri nas, po mili slovenski domovini. Nazaj! Ta kiic je zbral tudi Vas, mili Slovenci, na I. slovenski katoliški shod pred osmimi leti; klic: »nazaj k Bogu, odločno nazaj k njemu v zasebnem in javnem življenju«, je tudi Vas zbral na tem prostoru k zborovanju. Prečitali sto resolucije, pa še bodete čitali in se razgovarjali o njih; Gospod Bog pa jim bode dal življenja, in na temelju teh resolucij uravnalo so se bode vse državno in socijalno življenje, po teh resolucijah se bode uravnalo. Te resolucije, katere so stavili krščanski Iajiki, in katere smo odobrili mi škofje in Vaši dušni pastirji. Ko sam prišel nazaj v milo slovensko domovino, tedaj sem videl ljut boj, kateri se nadaljuje v imenu one prostosti, one slobode zoper to, kar Vi delate, da pridete nazaj k Bogu, nazaj k Jezusu Kristusu in da spet Kristus med Vami vlada, v občinah, v deželah, pri zborih, v državah ter povsodi. S teškim srcem sem videl ta strahoviti boj zoper Boga, zoper slobodo, zoper ono slobodo, katera obstoji v tem, da so slobodno odločimo za Boga, našega Gospoda, našega Odre-šenika!
Ti ga boja bi ne omenjal, ako bi ne opazil v njem nekatere nevarnosti za Vas. In te nevarnosti
yidim posebno v neki taktiki, katero opažam zoper vse, kar je lepo, plemenit'', sveto, to taktiko opažam. Ta taktika ni samo pri nas doma. ampak pri vseh sovražnikih Kristusovih, bodisi Francozih, bodisi Nemcih, bodisi Italijanih ali Slovanih sploh. Tukaj vidim nevarnost. Najprej se hode naše delovanje osmešiti. Osmešiti se hode! Ker to, kar je smešno, je zaničljivo, in jaz se tega poprijel ne bodem, od tega bodem bežal. V Rimu pravijo, da se za katoliško vero dobi ložje tisoč jaganov ktkor en moha-medanec. Zakaj? Zato ker mohamedanec katoliško vero zaničuje, potem on ne more k njej priti, za našo večno pa tudi časno korist Imenujejo naše prizadevanje »klerikalizem«. To je neka psovka, ki »e lahko tako zlorablja od onih, ki pravijo ne proti cerkvi, proti klerikalizmu! Zakaj je to? Da onim, ki tega ne vedo, vržejo s tem pesek v oči! Mi, ki vemo, kaj je to, ki dalje gledamo, pa vemo, da se hoče katoliška cerkev žaliti, da se hoče zatreti, po polnoma zatreti! Naj potem škof stori karkoli, vse je smešno, vse je zamčljivo! Kako veselje, ko ste na sv. misijonu očistili srca, ko ste k Bogu nazaj prišli, ko ste mu izkazali dolžno čast; ah, kaka sreča je Vam odsevala z obraza, ko ste Bogu dali kar mu gre! Misijoni, to je zaničljiva stvar. Oni pre-častiti očetje, ki so Vam pomagali v misijonih očistiti srca, ki Vam kažejo pot prave sreče in časti, ti se zasmehujejo, bodisi lrančiškani, bodisi jezuitje, bodisi lazaristje. vse, povsod se nanje ščuje! Duhovne vaje, posebno za učitelje, to je sramotno! Sramotno je, če gre učitelj k duhovnim vajam? (Živeli katoliški učitelji !) Marijanske kongregacije, Marijine družbe, v katerih ae naudušujejo naši mladeniči, naša dekleta za čisto krščansko življenje, to se zaničuje! Imenujejo se s priimkom »devičarji«, naj-grše stvari pišejo o njih! Vse zaničujejo, dragi moji, in to je najnevarnejša stran, da bi se zaničevanje vsega kar je lepo, sveto imenitno, v srcih ns uko-reninilo, in bi ne bili Vi to, kar morate biti, da bi bili ne za, ampak proti Bogu!
Druga je ta: Mi smo močni, ako smo jedini. Za to jedinost je molil Gospod Jezus Kristus pri zadnji večerji, da bi njegovi učenci, njegovi verniki bili vsi jedini, vsi složni. In to je ravno krasota in veličina katoliške cerkve, ono jedinstvo papeža, škofov, duhovnikov, vernega ljudstva. To je krasota, to je mogočnost, velikanstvenost katoliške cerkve. Ali ta jedinost, naše najboljše orožje za Boga, najboljše orožje zoper vse one, ki hočejo proti Bogu biti, oh to jedinost hočejo, da se pokonča in pa zruši tudi v naši mili slovenski domovini, posebno v naši ljubljanski škofiji! (Žalibog!) Krščanski možje, odkod oni napadi na Vašega škofa od dneva do dneva? Da bi Vi, dragi moji, izgubili zaupanje do duhov
nikov, do svojega škofa, in bi od nas odstopili: (Nikdar! Dolgotrajno ponavljanje.) Ako bi izgubili zaupanje, ako bi se odvrnili od škofov, kam potem dragi moji? Kdo bode Vaš vodnik, VaS učitelj, to-lainik v sreči in nesreči, kdo bode z Vami stal od rojstva pa do smrti? — Ako pa mi duhovniki trpimo, radi trpimo zaradi Kristusa, ki je tudi za nas trpel in sramotno smrt na križu za nas storil. Mi trpimo za grehe svojih prednikov, za svoje grehe, r.xii trpimo in hvalimo Boga, da je poslal na nas ta vihar, da na« očisti, da bomo še bolj utrjeni, čisti živeli za Boga, za Jezusa, za mili slovenski narod! • Navdušeni živijo klici.)
Tretja nevarnost obstoji v tem, — in ti je največja nevarnost — da se hoče resnici in zmoti dati iste pravice. To je največje zlo ! Kc-r so države < glasile enake pravice za razna veroizpovedanja, pravijo: Vsako prepričanje bodi nam sveto, vsako mnenje moramo spoštovati. l'a če mi branimo proti napad- m svoje pravice, reanico, pa pravijo in kličt-jo: Ali je to krščanska ljubezen' Mi imamo krščansko ljubezen do vsakega človeka, |tudi do drugovercev, tudi do sovražnikov, toda mi ne smemo odobravati njihovih zmot! (Burno odobravanje.) Kdo pravi, vsako mnenje moramo spoštovati?! O ne! Samo re snico bodem spoštoval, bodem ljubil, zmot« bodem preganjal, bodem sovražil, jo bodem pobil — do zadnjega diha svojega življen|a! (Ves čas navdušeno pritrjevanje in živio klici.)
Ker priznavajo pravice zmoti in pa resnici jc to jedna najglavnejših nevarnoaU in pa največjih zmot današnjega veka. Poglejmo samo, kaj se vse zagovarja v naš.h časopisih! Ali se ne taji peta zapoved božja šesta zapoved božja, sedma zapoved božja?
Vse, kar Bog prepoveduje v svojih zapovedih od prvega do zadnjega, vse to, ljubi moji, hvalijo, priporočajo, zagovarjajo naši časopisi, in zaradi tega pravijo: Vsako mnenje se mora spoštovati, sloboiino je govoriti, slobodno je pisati! Slobodno — ako je to po vol|i božji, slobodno — ako se ujema z voljo božjo, Gospoda nebes in zemlje. Slobodno jc gov rit', slobodno pisati, to je res, a le v okviru zapovedi božjih! (Tako je !) Slobodno naj bode zapeljevati narod v zmoto? Slobodna mora biti edino le pravica, resnica. To bodemo spoštovali, tej se bodemo klanjali I Mi pri-poznamo nad seboj < iospoda kot svojega kralja, pri-poznamo nad seboj kraljestvo božje, Gospoda Boga, gospodarja vsega, karkoli imamo. Razum svoj in srca svoja popolnoma Njemu uklanjamo, popolnoma se Njemu prepuščamo v življenju zasebnem, v življenju javnem, v občinah, deželah in državah! Ali protiviti se moramo, kar tem idejam nasprotuje, to moramo preganjati! Dogodi se, da se verniki kar naravnost hujskaio proti naredbam svojih cerkvenih poglavar-
jev, in oni, ki hočejo, da so vsako mnenje spoštuje, vse naravnost hvalijo, da je lo proti sv. cerkvi. Samo ako škof kaj prosi, tedaj govorč: Nikar ne storite! A jaz, škof, Bem se posvetil gospodu Jezusu Kristusu, in predno kaj želim, premišljujem pred sv. R. T. in prosim gospoda Boga za svet in še le potem Vam povem svoj sklep. Oni pa hvalijo in poveličujejo one, ki grešč proti četrti božji zapovedi, s slabimi vzgledi pohujšujejo druge. Tudi to je velika nevarnost! Kdo se pa hvali? Hvali se, kdor molči, kdor ne dela, kdor roke križem drži, hvali se, kdor pusti, da se zmota Siri, da se slabi časopisi širijo, ta se hvali, ta jo njihov. Ta pa je največ|i sovražnik resnice božje. Jezusa Kristusa in svete katoliške cerkve.
Naz»j k gospodu Jezusu Kristusu! Resolucije današnjega sijajnega katol. shoda, katere bodete dobili v roke, pravijo ravno tako »nazaj k Bogu« in so izraz tega »nazaj«. Ne dajte se zaslepiti od načina vojskovanja, od te taktike sovražnikov, ne dajte se zaslepiti. Drugi slov. katol. shod, sem prepričan, da bode imel najboljše vspehe, najlepše, najkrasnejše vspehe. Te resolucije, te so pripravljali vrli naši možje, in so jih dobro prcvdarili in so pripravljali jih 8 pro učevanjem in v soglasju z okrožnicami našega svetega očeta Leona XIII. To jo temelj, na katerem so se sestavile te resolucije, temelj določen od namestnika božjega, Leona XIII. že one same bo izraz pokorščine do Kristusovega namistnika, do samega Kristusa, Boga živega, našega Zveličarja, našega Gospoda.
Dragi moji verni Slovenci! Mnogo se pri nas moli, mnogo se pri nas pokore dela! Kako se moli pred sv. Heinjim Telesom, kako se časti Jezusa Kristusa, koliko se moli' Kako veselje za moje srce! Kako so se moje grenkosti spremenile v veselje, ko sem slišal, s kako vnemo, s kako gorečnostjo, s kakim navdušenjem ste letos častili Srce Jezusovo, koliko je bilo spovedi, koliko lepih kresov je bilo po naših domačih slovenskih hribih, ki so pričali o onem ognju, o oni ljubezni, ki plamti v srcih vernih slovenskih katoličanov. Koliko se je ustanovilo Marijanskih kon-gregacij! Koliko je bilo misijonov! Koliko solz, koliko kesanja, koliko pokore! Kolikokrat ste prejeli sv. obhajilo! Kolikokrat ste se pogovarjali z Gospodom Bogom! Ali ne bodo to omečilo njegovega Srca? Ali nam ne bode dal svoje milosti, da bodemo še bolj spoznali, kaj je potreba, da pridemo do časne in večne sreče? To nam je jamstvo, da bode drugi slovenski katoliški fihod rodil najboljših sadov po vseh krajih preljube slovenske domovine!
Culi ste ie včeraj, pa tudi danes, da so sveti oče papež Leon XIII. dovolili sveti blagoslov, sklenjen s popolnim odpustkom za vse udeležence. Ko je bil letos god svetega očeta, pa sem premišljeval, kaj naj bi pisal svetemu očetu veselega, da razveselim
njihovo srce, ki hrani toliko greokosti, sramotenja in težav. Gotovo jih razveselim, sem si mislil, ako povem, kako delamo za drugi slovenski katoliški shod duhovniki in škofje skupaj na zmagovalno vojsko zoper sovražnika svete cerkve. Sveti oče so v svoji dobroti odgovorili in blagoslovili naše delo, in so se veselili v globočiti svojega srca, da mi to delamo. In dali so svoj blagoslov. To je blagoslov namestnika Kristusovega ! Blagoslov svetega očeta nam zajamči krasen vspeh \sem resolucijam, vsemu našemu trudu, vsem našim prizadevam! (Dolgotrajno pritrjevanje.)
Dragi moji! Mi se moramo vojskovati,brez vojske, brez prizadevanja, brez truda ni vspeha! Poglejmo Kristusa! Kako je on premagal svet in zmoto? Ali ne s trpljenem, s smrtjo na križu? S tem je premagal svet, s tem dal nam upanje, da bodemo mogli srečno umreti. Tudi mi pojdemo na goro Kalvarijo. Kakor je on zmagal na Kalvariji, tako bodemo mi zmagali! Da se uresničijo one besede, katere so zapisane na onem križu: Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus zapoveduje!
(Velikansko navdušenje. Dolgotrajni živio-klici, gromovite ovacije.)
Politični razgled.
Kaka bode nova zbornica? Bivši predsednik državnega zbora dr. pl. Fuchs je te dni na nekem shodu dejal, da bodo v novi zbornici še slabše razmere, nego so bile v ravnokar razpuščenem parlamentu Poslovni red, ki je bil narejen za dostojne ljudi, sedaj več ne zadošča. Dr. pl. Fuchs ima vsekakor prav, zato bode nova zbornica skoro gotovo razpuščena v par dneh, in sledila bode sprememba ustave. Drugi zopet trdč. da bode vlada predložila parlamentu rok, do katerega naj predloge sprejme ali ovrže. Ako se ne bode zgodilo niti prvo niti drugo v določenem roku, tedaj bo vlada smatrala predloge vsprejete. Istotako bo z državnim proračunom. Ta načrt je imel že grof Badeni.
Predsednik Krllger se je v posebnem pismu zahvalil papežu za sočutje, ki ga je kazal napram Burom in ga prosil molitve za odvrnitev sedanje nesreče. — Do 15. septembra so izgubili Angleži v južni Afriki 40.000 mož. Botha je razrušil več topov in se umaknil v gorovje. Stejn in Botha imata še 12 000 mož, ki se hočejo bojevati do zadnjega. Predsednik Krtiger ima pri sebi neke papirje, ki v čudni luči osvetljujejo značaj anghškega ministra Cham-berlaina. Zato se Angleži hočejo na vsak način polastiti Krttgerja. Angleški parnik — »Suftk« se je potopil z 900 konji. Bure, ki so ubegli na portugalsko ozemlje, ko je angleški general Pole Carew zasedel Komatiport, so zajeli portugalski vojaki.
Spovednik — mu cenik.
(Priobčil P. P.)
IV.
Truplo umorjeni ga so prenesli v vas. V zgornjih pri storili neke gostilne eo je položili na mrtvaški oder. Ljudje so kar trumoma vreli in hodili gledat. Govorili so to in ono in ni se jih manjkalo, ki so kar cčito trdili, da morivec ni nihče drug kot župnik.
Trd dan je bil za župnika tudi tedaj, ko je bilo treba pokopati staro Magdaleno. Ljudi je prišlo k pogribu čez navado mncgo — \ečina zato, da so mogli videti župnika v obraz. Tudi Ivan je prišel k matirinemu pogrebu. In ljudje, ki so ga videli, so ga hvalili med seboj češ: saj ni tak, kot smo mislili
»Poglejte!" je rekel nekdo, „kdo bi bil mislil, da postane iz pohajača lahko dober človek, med tem ko učeni in spoštovani ljudje zaidejo takole .. .« — hotel je reči: »kot župnik.«
Poslej je izginil Ivan iz kraja in nihče ni čul in vedel o njem. Nekateri so mislili, da jo je popiha' v Ameriko, drugi bo pa trdili, da je doma, pa da se drži skrit kje v kakem kraju in pošteno živi.
Župniku pa so potekali dnevi trpko in žalostno. Sic<r je bil izročil vso zadevo v božje roke in z mirnim oči som je zrl v prihodnost — toda tiBtega srčnega veselja in dobre volje, ki ju je imel sicer vedno, tisto ni bilo. In kako naj bi tudi bil vesel? Njegovi župljani so se ga bali in ga sumničili. Vsak dan je moral do sodnije in ker sc je vedno in vztrajno branil izdati mori\ca, je letel Bum nanj bolj in bolj. Najhujše mu je bilo to, da kot duhovni paBtir ni mogel več tako vspesoo delovati med svojimi ovči-cami, kakor dozdaj. Nihče ni prišel k spovedi; med sv. mašo je bila cerkcv skoro prazna in ko se je začela pridiga, odbežali so še ti iz cerkve. Od moža, ki je bil na Bumu, da jc morivcc, se ni hotel pustiti nihče podučevati in svariti. Celo otroci niso marali v cerkev!
Tako težko izkušani duhovnik se je obrnil v goreči molitvi do Boga, naj ga reši iz tolike stiske, če je volja Njegova. IlajSe bi bil šel v smrt pod sekiro, kot da bi živel v takih mukah.
In prišlo je, kakor si je želel, — prišlo skoro do zadnje besede tako.
Sodnija ni mogla več odlašati. Dokazov, ki so pričali proti župniku, se je bilo nabralo več kot dosti.
In tako je prišlo do tega, da so jo pripeljala neki dan pod večer kočija v vas, ki naj bi odpeljala žup
nika v ječo. Ljudje so videli, da je Bedel v kočiji orožnik, zato so prihiteli takoj pred župnišče, da bi pasli svojo radovednost.
Ko obstane kočija pred župniščem, pogleda župnik skozi okno. Vidi, kako je stopil orožnik ven in kako gre naravnost po stopnicah proti njegovi sobi . . .
Ne dolgo — in župnik pride v spremstvu orožnika iz župnišča. Sedeta v voz in oddrdrata proti mestu.
Ljudje so menili zipaziti na obrazu župnikovem neko nenavadno bledobo.
Ta dan in potem ves teden se skoro ni govorilo drugega po vasi, kot o zaporu župnikovem. V nedeljo pa je prišel že drug duhovnik na njegovo mesto.
Dolgo se ni r ič sl šilo o obravnavah pri sod niji. Vso stvar so hoteli sodniki zakriti, da bi bo kolikor mogoče malo govorilo o tem. A če se ni govorilo o tem, dal je povoda za govorico nekdo drugi — : Ivan.
Naenkrat je bila počila vest o njem, da «o ga prijeli na meji, zvezali ga in odpeljali v zapor. Nihče ni vedel zakaj in tudi to sc ni ved« lo, kje je zaprt. A da je nt kje in sicer ne daleč — to se je trdilo splošno.
Vsakdo je radoveden pričakoval, kaj da bo pri nesla prihodnost — —.
V.
Sest mesecev pozneje, v začetku januarja, so bb pričele v mestu porotne obravnave. Prvi dan je imel priti na vrsto župnik.
Ze dolgo predno so se začela zasliševanja, se je bila zbrala velika množica ljudstva, da bi slišala zanimivo obravnavo »iupi ika morivca«. Celo iz imc-nitnejših stanov so prišli poslušat: gospodje in gospe.
»Že gre! glejte, že gre!« so si šepetali čakajoč v dvorani, ko so pripeljali župnika zvezanega. Bled jo bil v obraz. Porotniki so sedli za mize. V sobi za priče so sedeli drvarji, ki so bili rašli truplo umorjenega, vaški župan, župnikovi sorodniki in pa cerkovnik. Na mizi pred porotniki pa so ležala razt a obtežilna znamenja: drevesi a veja, s katero je bil nesrečnež ubit, karta in denarni pas umorjenega, brevir in talar župnikov.
Obravcava se je začela. Priče so se zaslišale posamezno. Nihče ni mogel pričati, da jo župnika videl pri umoru; vendar vse, kar so izpovedale priče, vse je pričalo zoper župnika. In poleg tega je priznal zatoženec sam, da je v tisti noči, ko so je izvršil umor, bil zunaj na obhajilu in da je hodil od obhajila sam domov. Trdil je celo, da je bil zraven prav tedaj, ko je morivte izvrševal svoje dejanje in da morivca dobro pozna . . . Sodnik je pozval župnika, naj pove ime morivčuvo; a župnik je ostal pri svojem: da ga
n9 pove, čt tudi bi imeli zato njega obsoditi na smrt. Sodniki in pcslušavci so sicer strmeli oh teh besedah, vendar jih je prav ta župnikova izjava potrdila še bolj v tem, da ni morivec nihče drugi, nego župoik in da zato noče imenovati imena. V tem smislu je govoril tudi pravnik, ki je ravajal dokaze zoper župnika. Nasproti je pa zagovornik župnikov povdarjal duhovoikovo dosedanje vzgltdno življenje in pa dobra izpričevala, ki so mu jih dajali škof njegov in drugi odlični duhovni tovariši. Pr<dsedoik je naročil nato porotoikom, naj vse dobro premislijo in pot>-m izreko svojo sodbo. Izrekli so jo in proglasili župDika krivim — — Obglaviti so ga imeli na javnem trgu . . .
Za nekaj časa postane tiho po dvorani. Župnik molči ia poslušavci so iznenadtni. Slovesen tenokk!
Kar se začuje zunaj nekak ropot. Nek človek hoče po vsej sili v dvorano, nekdo drug pa mu brani uhod. Naenkrat se ulomijod.ri io mož v kaznjenski obleki, star krog dvajset h t, pridrvi v dvorano. Na rokah ima še uklepe, lase vse zmršene. Za petami mu sledita dva orožoika, ki ga skušata prijeti in ga posili odpeljati nazaj v zapor.
»Gospod predsednik!« kriči begun, ,,branite me pred tema človekoma! Jaz moram govoriti! Kar bom izpovedal, je vtlikega pomena za vaše sodišče. Zdaj v tem trenotku me morate poslušati; pozneje bo prepozno!«
•	Kaj hočete tu?« praša predsednik.
»Tega moža tukaj izpustite! On ni morivec! Jaz sem morivec! Jaz Bem umoril Etvikerja.«
Vsi ostrmč: — župnik pa stoji mirno; le za hip mu zažari obraz, ko zagleda Ivana pred seboj, potem mu zopet stopi bledica Da lico.
Cerkovnik, ki je stal rntd pričami, samega veselja no v<5, kaj bi počel. Pozabi ra vse, skoči pokoncu in v pričo vseh objame Ivana rekoč: »Ivan, moj Ivan! Ti si zopet pošten človek, ti si rešil mojega gospoda župnika! Bog ti bode povrnil!«
V Ivanovem očesu so zablestele solze . . .
•	Povej ves dogodek!« ukaže predsednik Ivanu.
In začne pripovedovati:
»— En dan pred ono nesrečno nočjo, ko sem zvršil svoje dejanje, pride umorjeni Etviker po gozdu io me sreča. Praša me po gospodu župniku in povč, da kupuje po teh krajih sadje in da misli obiskati župnika ša ta dan. Računal sem na to, da mora imeti pri sebi mnogo denarja, i a zato sklenem takoj, da ga oropam. Toda tedaj ni bil čas za to. Zato ga pustim v vas in mu pri odhodu priporočim, da lahko prenoči pri bogatem kmotu, ki ima gostilno izven vasi. S t-m kmetom sem bil jaz v zvez. in dogovorjen za vsa hudodelstva. Tujec pride zvečer res » gostilno, ker župnika ni bil dobil doma. Prenočil je v samotni sobi pri tleh. Z gostilničarjem zapreva vsa
vrata, ki so peljala v hišo in ven. Opolnoči se splazim po prstih v sobo hoteč ga umoriti. Toda tujec niti spat ni bil šel; menda je že naprej kaj slutil. Uide mi pod roko in zbeži skozi okno. Zunaj je medtem rastala nevihta. Dež je lil curkoma in bliskalo se je. Kadar se je zablisknilo, sem videl tujca, kako je bežal proti gozdu. Jaz za njim. Beživa in se podiva vedno dalje v goro in gozd. Hoče se mi skriti v goščo — a v tistem hipu se je zopet zablisknilo. Zapazim ga in z drevesno vejo, ki sem jo imel v roki — udarim ga parkrat po glavi in obležal je pred menoj brez zavesti. Toda ravno, ko začnem iskati pri njem denarja — se pojavi pred menoj župnik. Zapreti mi, da me naznani sodoiji, če sam ne grem in se ne izročim pravici. Tedaj sklenem umoriti še župnika — a vest me je preplašila in premislim se. Toda nedolgo potem se jamem sramovati svoje boječ-nosti. Odločim se, da župnika umorim na njegovem domu. A ko pridem v njegovo sobo in vidim duhovnika kleč-čega v molitvi, me zopet obide groza in znova zbežim. Drugo jutro pa pridem na vse zgodaj v cerkev in se izpovem — iz peklenskega namena. Vedel sem, da ne izda tega, kar sem mu zaupal kot izpovedniku; govoriti ne bo niti smel niti hotel. Tako je tudi bilo. — Ko sem pa zvedel, kaj se godi z župnikom, mi vest ni dala miru tako dolgo, dokler nisem prišel se vam predstivit kot pravi morivec Etvikerjev. Tu me imate; prosim, kaznujte mene, župnika pa izpustite!«
Vtis te izpovedbe na poslušavce se ne dd opisati. Vse je strmelo in gledalo, kaj bo iz tega.
»Gospod župnik!« izpregovori predsednik, »ob-ravcava se mora pričeti iznova in sicer proti pravemu hudodelcu, ki je, kakor ste slišali, ta človek tukaj. Vi bi morali med tem časom pravzaprav ostati Se v ječi. Toda na svojo odgovornost vas izpustim, ker vam zaupam in vas povabim, da se udeležite prihodnje obravnave, ki bo črez dva dni.«
S tem je bila seja končana. —
V dvorani je zašumelo samega veselja in vzklikov. Izmed vseh pa se je prvi preril k župniku cerkovnik in mu padel okrog vrata . . .
In ko je sedel župnik zunaj na voz, spremlje-vala ga je množica z živijo-vskliki in z nepopisnim veseljem daleč ven iz mesta. Nobeno oko ni ostalo suho pri tem prizoru. Kmetje iz župnikove tare, ki so medtem zvedeli za ves dogodek, so hiteli naproti svojemu duhovnemu pastirju, prosili ga odpuščanja in blagoslova in ga spremili z vso slovesnostjo v cerkev. Tja je bila župnikova prva pot in tam je iz hvaležnosti za rešitev vpričo zbranega ljudstva zapel pred \elikim altarjem: Te Deum laudamus!
Dva dni pozneje pa so se zbrali porotniki k drugi seji, kjer so obravnavali o hudodt lstvu Ivanovem. Niso se posvetovali dolgo. Ista kazen, ki so je bili prisodili župniku po krivem, je zadela Ivana. „Na mestnem trgu se ima obglaviti in dovoli se mu, da ga spremlja na zadnjem potu župnik nj gov.« Tako je tudi bilo. Ivan se je skesano izpovedal in spokorjen izdihnil svojo dušo pod sekiro.
Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski.
(Ob stoletnici njegovega rojs'va) (Iz .Pomladnih glasov". — Spisal A. Skubic.)
(Dalje.)
7. Materina smrt.
V zvoniku župne cerkve na Ponikvi so zapeli zvonovi. Pilo je ravno tisti dan po novem letu, torej 2. prosinca leta 1816. Snežna odeja je pokrivala vso ponikovsko župnijo, in ubrani glasovi ponikov skih zvonov so hiteli nad to odejo daleč tja v daljavo. Takoj so ljudje uganili, da se je nekdo preselil s tega sveta v večnost. »Bog mu daj večno luč, kdor je izdihnil«, j«» zaželel ta in oni. Zenice pa so jele ugibati; ta je, oni je, in so naštele vse za smrt zrele; vsaka je ho^la, da bi njena obveljala, pa ni nobene. In hitele so povpraševat cerkvenika, ki je venomer vlekel zvonove.
»Na »lomu imajo mrliča, na Slomu«, ponavlja žalostno cerkvenik, »mlada Slomškova je umrla!«
Kar sapo je zaprla ženicam ta novica, saj je bila tako nenadna.
»Ubogi mož,« vzdihne prva.
»Ubogi otroci«, pristavi druga.
»Kaj li, ki so doma! Oni, oni, ki je v šoli tam v Celju, oni je revež! Bog se usmili fanta!« jadi-kuje tretja.
Vsak se je zavzel nad tako naglo smrtjo Slom škove, ker ni bilo ničesar čuti o njeni bolezni. Sočutje je bilo občno, ker vsi so jo radi imeli.
Mlademu Slomšku je dobro šlo v šoli in vesel je bil, da se je mogel toliko lepega učiti; saj njegovo ukaželjno srce ni zlepa mirovalo. Toda pol« g veselja je moral poskusiti tudi bridkost. Še šestnajstega leta ni izpolnil in še-le drugo leto je bil v Celju, kar nenadoma dobi oni dan žalostno poročilo, da je — — mati umrla! Vselej se je vzradostil in komaj jc čakal takih dni, ki bi mu bili prinesli poročilo od doma; saj je tako rad kaj zvedel od svoje matere ali pa od svojih bratcev. Sedaj pa v hipu taka izprememba!
Kako je zadela Slomškovo rahločutno srce ta prebridka novica, ve le oni, ki je že sam kaj ena-
kega izkusil. Misli pa si tudi lahko vsak, ki ve, kaj jo otroku mati; zlasti pa oni, ki ve, kaj je bila Slomšku njegova blaga mati. Tem bolj občutno zadene nesreča, čim bolj nepričakovano pride. In tako je bilo pri Slomšku. Niti vedel ni, da je mati bolna, in že dobi poročilo, da je — mrtva. Neizprosna smrt jo je pokosila, staro šestintrideset let. Hud in trd udarec za Slomška, kaj ne V Toda kar Bog stori, vso prav stori.
Hudi časi so nastopili za mladega dijaka. Takoj naslednje leto in še več let potem je strahovita lakota mučila ljudi, hlomškov oče že prej ni bil nic' kaj vnet zato, da bi se Anton šolal; sedaj je pa še vdovec postal, in pet nedoraslih otrok mu je bilo treba oskrbovati, ki so bil slabi delavci, a dobri jedci — v lačnem času. Veliko posestvo na Slomu je bilo brez gospodinje. Anton pa je bil najstarejši sin in najsposobnejši, da očetu pomaga pri delu. Vse to je nagibalo očeta, da jc poklical sina domov, in potrtemu Antonu je napravljalo to mnogo duho-mornih skrbi.
A tudi na to |e mislila rajna mati, predno j>' zapustila ta svet; saj je tako prisrčno ljubila svojima Toneta. Malo časa pred svojo smrtjo jo še mislila nanj in zato je poklicala za vse dobro vnetega kapelami Pražnikarja k sebi. Z vso skrbnostjo materinega srca je poprosila gospoda, naj bi on nekoliko skrbel mesto nje za njenega sina, da bi potem lažje umrla Dobri gospod ji je blagohotno obljubil in ostal je tudi mož beseda. Slomšek ni zapustil šole'
Na Slom je prišla druga gospodinja, a matere ni nadomestila, pa je tudi ni mogla. Slomšku je odslej prihaiala vedno pičlejSa podpora od doma. Toda česar mu je primanjkovalo od doma, je dodejal dobri du hovnik In ko je prišel v svoj rodni kraj na počitnice, je vedno prebival pri gospodu, katerega je vsi' svoje žive dm imenoval »svojega največjega dobrot nika na zeml|i «
Pogosto je naš Slomšek mislil v teh dnevih bridkosti na lepe prejšnje čase. Dobro je izkusil, da se v nesreči učimo, kaj je sreča. Bridko je občutil v svojem srcu, da je z materjo izgubil vse, kar ga je tako močno vezalo na lepi Slom.
V tej svoji žalosti pa je modri Slomšek iskal pomoči tam, kjer je vedel, da jo gotovo dobi: iskal je pomoči v molitvi.
Dostikrat so pripovedovali njegovi sošolci, kako so ga videli klečati sredi cerkve na tleh, ko je s sklenjenimi rekami pobožno molil. Tudi na počitnicah je bil najrajši sam. Navadno so je hodil sprehajat na gtič sv. Ožbalta, kjer je nekdaj rajsko-zadovoljen pasel svoje sivke. Tedaj je navadno stopil k cerkveniku in ga poprosil za cerkveni ključ. Zbrano je potem opravil v prijazni cerkvici svojo molitev,
često pa je tudi stopil na »lečo in poskušal, kako bo nekdaj kot duhovnik pridigal. Do dobrega je bil že namreč sklenil, da hoče postati duhovnik. In želja se mu je izpolnila.
8 Duhovnik
Kakor popotnik, ki že dolgo meri trudne stopinje. željno pričakuje, kdaj bo prišel na kraj svoji ga potovanja, tako je tudi naš Slomšek zadnja leta zaželel, da bi že kmalu dokončal šolo in stopil v stan, v katerega ga je gnalo hrepeneče srce. In končal je šolo ter tako prišel na svoj cilj.
E'ioindvajset let je imel takrat Še isto leto je st pil v Celovcu v duhovsko semenišče, kamor so že davno bile namenjene vse njegove želje. Ravno ti ga leta pa je zopet nemila smrt pobrala enega izmed dragih njegovih svojcev, — njegov oče je zapustil svet, in Slomšek je popolnoma osirotel.
Sedaj se je vsega posvetil bogoslovnim vedam. S^oje tovariše je na prošnjo svojih predstojnikov poučeval v slovenščini in tako je postal prvi učitelj slovenskega jezika v Celovcu. Že takrat so si bogo-slovci često pošepetavali, da bo Slomškovo glavo še (ličila mitra ali škofovska kapa. Bili so dobri preroki I
V znanosti dobro poučen, v pobožnosti pa prvi med svojimi tovariši, je bil leta 1824. posvečen v mašnika. Tako so se mu želje izpolnile. Vse svoje življenje je posvetil cerkvi in službi Gospodovi. Ginjeno-veselo je daroval prvo sv. mašo pri svojem dobrotniku Pražnikarju, ki je v tem postal župnik; kajti doma je ni mogel, ker je že več let pokrivala zelena ruša grob njegovih starišev, in Slom je prišel v druge roke.
Kmalu na to so ga njegovi predstojniki poslali kot kapelana na deželo. Njegova pobožnost, obenem pa njegova nedolžna veselost, ga je delala tako pri-kupliivega, da so ga vsi čislali in ljubili. Zlasti radi so poslušali njegove prekrasne pridige, in od ust do ust je šlo, da »tako govorijo, kakor bi rožice sadili.«
Pri svojih stanovskih opravilih je bil natančen, v družbi svojih prijateljev mladeniško vesel. V takih družbah je često pripovedoval vesele nedolžne šale, katerim so se morali vsi smejati, ali pa je bral kako novo pesmico, ki jo je zadnji čas zložil. Slomšek je sestavil mnogo pesmic, izmed katerih je gotovo tudi tebi, dragi čitatelj, več znanih, morda to ali ono tudi včasih poješ, kakor na primer tole: »Glejte, že solnce zahaja«, ali pa tisto: »En hribček bom kupil, bom trte sadil«. Prav gotovo znaš tudi: »Preljubo veselje, oj kje si doma?« ali pa: »V nebesih sem doma.« Pa še mnogo drugih je, katerih ti ne morem vseh našteti, ker bi nastala predolga vrsta.
Te Slomškove pesmi so se ljudem tako priljubile, da jih je vse pelo, odrasli in mladi, ženjice na polju in kosci na travnikih, matere pri zibelih in pastirji za grmiči na paši, pa tudi otroci v šoli. Kar čakali so, kdaj pride zopet kaka nova Slomškova pesem.
Pa ne samo pesmi, ampak tudi velikih knjig je Slomšek mnogo spisal. Zlasti se je ljudem omi-ila knjiga: »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, ki so jo imeli skoro v vsaki družini. S tem je vpeljal nedeljske šole, ki so bile neprecenljive koristi za preprosto ljudstvo.
Blagonosno delovanje mladega kapelana ni moglo ostati skrito. Tudi predstojniki so kmalu spoznali, da treba njegove čile moči porabiti tako, da bi prinašale sadu celi škofiji. Zato so ga poklicali v Celovec, da bi v semenišču vzgajal mladeniče za du-hovski stan. Za to gotovo niso mogli dobiti boljšega, nego je bil Slomšek. Z vso vnemo in ljubeznijo se je oklenii te nove službo in je z ljubeznivo pa tudi resno besedo vodil svoje gojence do njihovega namena skozi devet let. Marsikaj prijetnega, pa tudi dosti neprijetnega je doživel v tem času.
Vedno se je ravnal po svojem geslu: »Malo govoriti, — mnogo delati, — vse pretrpeti !«
Slovenski novifar.
Kranjsko.
f Kanonik dr. Frančišek Lampe. Neizmerna izguba je zopet zadela naš narod. Eden najboljših njegovih sinov, kanonik dr. Frančišek Lampe, je dne 24. septembra izdihnil svojo dušo. — Praznina je velika, katero je njegova smrt provzročila; naravnost lahko rečemo, da je nenadomestljiv. Posvod, kjer je bilo treba delati, je bil pokojnik prvi na mestu; i<& polju znanstva in lepih umetnosti, v vinogradu duhovnega pastirstva, na vrtu delavne krščanske ljubezni, vsepovsod je bil pokojni med prvimi. Za njim žaluje družba sv. Mohorja, za katero je spisal poleg mnogih manjših sostavkov dva snopiča »Jeruzalemskega romarja« in sedem zvezkov »Zgodeb sv. pisma«. Ravno to zadnje izborno delo je družbi sv. Mohorja privabilo mnogo novih udov, ki z največjim zanimanjem in gotovo tudi z največjo koristjo prebirajo krasno pisane »Zgodbe«. Z isto vnemo je skrbel od 1. 1888. za svoj leposlovni list »Dom in svet«. Napisal je, kakor znano, »Uvod v modroslovje« in »Dušeslovje« ter oral ledino na tem polju slovenskega slovstva. Urejeval je »Drobtinice« in sploh spisal brez števila korenitih člankov v razne liste. Pokojnik je živel za delo in med delom zatisnil na veke oči Delavnost kanonika dr. Lampeta bo pač ostala nedosegljiv zgled. Skoraj neumljivo je, kje je dobil časa za vse svoje
posle: pisateljevanje, urejevanje »Dom in sveta«, predavanja v bogoslovnih vedah, vodstvo Marijanišča, sodelovanje pri raznih društvih itd. Delal je dan na dan od 4. zjutraj do 10. zvečer. Hrane si je privoščil silno malo. Oddiha pri delu ni poznal. Včasih je rekel: »Jaz počivam tako, da od časa do časa menjavam delo. Razlika v delu je moj počitek « Porabil je vsako minuto. Zelo mu je bilo hudo. ako so ga v družbi kdaj pridržali dalje, kakor se je njemu zdelo neobhodno potrebno. Dasi se je pokojniku silno škoda zdelo časa, je bil vendar zelo prijazen do vsakogar, ki ga je obiskal. Posebno ljubezniv je bil do otrok; zato so cra pa tudi ma-rijaniški gojenci ljubili, zato bo se bali zanj, ko je ležal na smrtni pot»tel|i. in zato so bridko jokali, ko lih je zapustil. Marsikomu se je milo storilo, kojih je zapustil; marsikomu se je milo Htorilo. ko je gledal ob mrtvaškem odru pokojnikovem njegove gojenčke, ki so glasno jokaj« molili zanj. Tu se ju videlo, da je pokojnika in njegove gojence res spajala vez liubezni. In zato so ubogi gojenci pri njegovem mrtvaškem odru žalovali, kakor bi jim bil umrl pravi oče. Življenje kanonika dr. Lampeta s« zdi kakor le neprestan delavnik, poln trudov in naporov, pa vse le za blagor bližnjega, za lastni blagor ali dobiček nič. Rajnik je živel, kakor bi ne imel pravice do veselja in počitka. Zato naj sedaj uživa neskaljeno veselje, katerega je tako malo našel v življenju! Naj sedaj uživa večen počitek, ker na zemlji počitka ni hotel poznati.
Umrl je č. gr. Fr. Zak raj še k, župnik v Dragi. Roj. je bil 1. 1863. na Blokah, v duhovnika posvečen 1. 1886 Bil je jako blaga duša. Beg mu daj večni mir!
Njega eminenca kardinal dr. Jakob Missia.
1'mrl je 15. jir. m. po kratki bolezni < ksjiozit v llariiah pii 1 irski Bistrici, č. g. Lovro Ti<\ star še le 29 let. Pokojnik je bil bla</ in jako priljuhl|t-n, vzgleden d-hovnik, /.načajen mož, ljubezniv pri|atelj, izvrsten pevec in izurjen organist. Žalost je splošna v 1 larijah in po trnovski župniji. Bodi nepozabni Lovro priporočen vsem prijateljem in znancem v blagi spomin in molitev. N. v. m. p.'
1'mrl je v Gameljnih pod Šmarno goro bogo-slovec gospod Janez Juvan. Bil je zelo nadarjen,
pa tudi priden, pobožen in blag mla denič. Po dovršeni osmi šoli (leta 1897 no ga poslali v Rim, da bi tam študiral modroslovje in bogoslovje. Letos meseca julija je končal modroBlovne študije in dostal tudi dok torski izpit. Žo iz mladega je bil rahlega zdravja, mu-moroo duševno delo gaje še bolj oslabilo, napor zadnjega lela pa mu je zadal smrt no bolezen. Tele sno potrt se je vrnil meseca julija iz Kima. Upal je, da si še opomore, pa Bog je hotel drugače.
Držav nozborske volitve na Kranjskem. Vodstvo ka toliško-nar. stranke se je sestavilo kot centralni volilni odbor ter se bode stranka udeležila volilne borbe tudi v mestih in trgih. Tudi »Narodovci« se bodo na vsej črti. k Somišljeniki,
volilne borbe udeležili pripravite se!
Kranjska gimnazija ima letos VHeh osem razredov. Ker pa ima vseh prvih pet razredov vspored-nice, šteje torej gimnazija trinajst razredov, kar je dokaz za njeno potrebo. V obeh prvih razredih je 108 učencev, v drugem 74, v tretjem 68. v četrtem 59, v petem 64, v šestem 48, v sedmem 47, v osmem 36, v vseh 504. Ker pa je v poslopju le zafid« set
razredov prostora, so porabili za u'ni sobi dve drugi dvoiani, en razred pa je v mestni ljudski š. li.
Velika slovesnost na Hrezjah. Na Brezjah bode dno 7. i-ktobra posvečenje nove cerkve. K slovesnosti prid- pet Škotov in njegova eminenca kardinal M i s s i a. Pričakuje se tudi tržaški škof.
Birma v cirkniški dekauiji se je vršila ( d 16. do 27. s. ptembra. Birmancev je bilo v Cirknici 493, v Begunjah 152, pri Sv. Vidu 232, v Grahovem 167, v Starem trgu pri Ložu 720, na Babincm pol|u 192, na Blokah 371, pri sv. Trojici 133, na Studenem 111, na Uncu 45. Po en b 1-nik je bil birman v Žerovnici, v Ložu in v Ravniku. Skupno je bilo torej bir-movanih 2519 otrok.
Bohinjska železnica. Piše se nain: Veliko se je govorilo in pisalo o bohinjski železnici. Sedaj je stvar vendar prišla v tir. I>ne 20 sept je nazna-njevalo gromenje to pičev, da so pričeli s predorom skozi Črno prst. Prišlo pa je z inženerjom le 20 delavcev. Ako se prične državni zbor in dovoli potrebni denar, potem jiride do 500 delavcev.
QVinxka letina na Vipavskem. Iz Ustja se nam piše: Trgatev sc pri nas začne v sredo. Grozdje je lepo in zdravo in ie do 50 let ni bilo	Knezoškof dr. Anton
tako zrelo. Ako grozdje srečno poberemo, imeli bomo izvr-tn > vino. Zato že sedaj opozarjamo domače krčmarje in vinotržce, naj ne hodijo v Italijo po vino, ker doma dobč poštenega, pristnega blaga po primernih cenah. Postregli bomo vsakemu z dobro kapljo.
K Slomšekovi zvezi, društvu krščansko mislečega učiteljstva, je oglasilo svoj pristop že 80 učiteljev in učiteljic, 6 prole8orjev, 20 katehetov ter več podpornih udov in ustanoviteljev. Odbor je te-
stavljen tako le: Predsednik Fran Jaklič, namestnik prof. A. Kržič; tajnik J. Novak, namestnica Pavla Krušič; blagajnik dr. J. Gruden, nam. Tončka Stupea; knjižničar Fr. O^vald, nam. J. Bajec, odborniki: J. Cenčič, Franjo Tomažič, R. Vižintin in M. Holzinger pl. Weidlich.
j|.Ušel je v noči od 16. do 17. pr. m. iz radovljiške ječe neki potepuh. Odtrgal je od žel.-zne po-telje ki s železa ter je z istim prekopal meter debel zid, potem pa se je po rjuhah spustil doli.
No, sedaj je mož že zopet na varnem v loških ječah. Govori se, da je njegovo pravo ime Franc Pre-želj in ne Miško Mi-ločki, kakor trdi on, ter da je cel<5 morilec, ki je bil pred tremi leti p begnil iz ječe na Štajerskem.
Očetovska ljubezen. V nedeljo dn6 24 pr. m. popoludne je mej postajama Zirovnica-Javurnik pal z vlaka neki i trok. Oče, ki je zapazil nesrečo, ni dolgo pomišljal, ampak je skočil za Nvejim otrokom z vlaka. Otrok je nekoliko poškodovan, oče pa nič.
Na Brezjah pri Mariji Pomočnici še ni bilo take slavnosti, kakršna bode na rožni venškonedeljo. Več kanonikov in škofov in se celo prevzvi-
, ,.v	šeni nadškof, kardi-
Bonaventura Jeglič.	,,,%«•
nal Jak. Missia, pridejo tu sem, da posvetč cerkev in tri oltarje. Na delopust rožnivenški nedelji bo na Brezjah veličastna razsvetljava. Gg. oo. franičškani so povabili odrasle moške, da bi to noč vrsteč se molili pri sv.mučeniških ostankih, ki pridejo v nove oltarje in bodo čez noč shranjene v nalašč zato prirejenem šotoru. Drugo jutro bodo sv. maše od treh do sedmih. Ob osmih se začne posvečevale, ki se sklene s sv. mašami škofov in kardinala. Slišimo, da bo slavil.>st poveličalo
veliko družb in društev z zastavami. Da bi le vreme ne kalilo slovesnosti.
>'ovo sv. mašo bode pel v Mekinjski župni cerkvi č. g. novomašnik p. Albert Pire iz frančiškanskega reda dnč 7. oktobra (na roženvenško nedeljo).
Cesar v Gorici. V soboto, dnč 29. pr. m., se je presvetli cesar podal v sredo svojih goriških podlož-nikov, v solnčno Gorico. Sprejem je bil na kolodvoru; peljal se je cesar viharno pozdravljen v mesto med gromenjem topov z grada in zvonjenjem vseh zvonov. Mesto je bilo vse v sijaju in zastavah, ljudstva se je kar trlo. navdušenje splošno. — V nedeljo, dne 30. septembra se je odpeljal v Šempeter, kjer je bil pri tihi sv. maši, katero je daroval kardinal dr. Missia Potem se je podal vladar v deželni muzej, k]er ga je vodil glavar dr. Pajer, pozneje pa dr. Gre gorčič s proštom Jordanom. Ogledal si je cesar vojaško bolnico in se nato podal v svoje stanovanje, kjer se je vršil ob pol dveh drugi dvorni obed. — Zvečer se je cesar povrnil nazaj proti Dunaju. Na povratku iz Gorice se je okoli 8. ure peljal skozi Ljubljano, kjer je dvorni vlak postal 5 minut Na kolodvoru so se zbrali razni dostojanstveniki. Cesar se je bil že uhgel k počitku. Ministerski predsednik se je razgovarjal z dež. predsednikom. — Ob Blei-\veiuovi cesti in Dunajski cesti, kakor tudi pred kolodvorom je bilo zbrano mnogo občinstva, ki je vlak pozdravljalo z »Živio« klici. Nekateri ljudje so čakali na vlak po pet ur.
V Mošnjah bodo v nedeljo 7. oktobra naš Presvetli blagoslovili prav dragoceno zastavo, katero krasita vezeni podobi Marije porm čnice in najsvetejših -rc. Na eni strani j« napis: »Marija, pomagaj svojim hčeram.« Druga stran noti besedilo: »Najvrednejšima srcema so posvečena naša arca. Marijine hčere mošenjike v svetem letu 1900.« Zastava stane 800 kron. Dragoceni trak, ki ga je botra poklonila družbi, nosi zlato besedilo: »Vse po Mariji!« »V«e za Marijo!« Blagoslov se začne že ob ie-tih zjutraj. Krog osme ure se bodo zbrale mošenjske družbenice pri podvinskem znamenju in pojdejo v procesiji za novo zastavo pevajoč na Brezje. Tuje družbe se jim tu pridružijo, če se ne bodo mogle že prej udeležiti blagoslova, ali če ne pridejo šele kasneje z vlakom. Upamo pa, da bo ta dan veliko zastav na Brezjah in veliko zvestih otrok pri materi Mariji.
Iz Borovnice se piše sledeče: Malokedaj se bere kaj iz našega kraja; nevem ali smo res tako pozabljeni ali smo se sami spozabili. Danes vam naznanjam, da smo imeli tukaj sv. misijon in sicer od 15. do 23. septembra. Vodili so ga izvrstno častiti gospodje Lazaristi Nežmah, Jevšenak in Fiis. Vsi
Borovničani se jim prav toplo zahvaljujemo, in kličemo: Bog jim stotero povrni njih obilni trud'
Drobtinice.
Krat Klamidien iz družbe šolskih bratov, je bil, kakor znano, pri d letom obtožen infamriega hudo delstva, a kot nedolžen izpuščen iz jirciBkovalneira zapi ra 01 tedaj ga v Lillu vse spoštuje, čisla in pozdravlja. Ako gre v mesto, mora klobuk držati v rokah Najprijazneje ga pozdravlja njegov preiskovalni sodnik I)elal<?. Našli pa so tudi pravega hudodelca, ki je zagrizen sovražnik cerkve in duhovnikov. Seveda, o tem molčd listi A la »Slov. Narod«.
Čebelice namestu golobov. Na Angleški m so pričeli rabiti čebelice namestu golobov pismonoš P ročilo se napiše na mal papir. Ta papirček se prilepi na čebelico in tako opravlja izučena čebelic* mnogo bolje posel pismonoše, nego golob. Z% vojno mu ti poskusi sosebno važni, ker se čebelica s pismom ne more tako lahko ujeti, kakor golob.
Vse bolezni otdratljite! Slavni hrvatski iužener Nikola Tesla, ki živi v Ameriki, je iznašel nenavaden izum Iznašel je posebne aparate, iz kaUnh toki-500.000 volt napetosti napelje na človeško telo in tako zamori vae kali bolezni v telesu. Stroj se imenuje ■Tesla Oscilator« ter ga sedaj poskušajo ncvvjorski zdravniki, pri katerih dela baje čudeže. Na ta način se po Teslovem zagotovilu ozdravi jetika, rak in mnogo drugih bolezni, ki so bile dosedaj skoro neozdravljive Kakor je znano, zadošča 800 volt elektrike, da človeka umori, a Amerikani pravijo, da je Tesla znašel poseben način, da v človeka bn z škode spravi zgoraj označeno množino. Da bi bilo le res1
Kak« je svit Španjee ogoljufal turftkn vlado. Neki zvit Španjee je iz Barcelone poslal v Carigrad turški vladi brzojavno vest, da je v Carigrad odpotovalo več anarhistov, mej njimi tudi Brescijev drt.g. Izjavil je, da bode anarhiste izdal, ako mu turška vlada da 4500 frankov za pot v Carigrad. Turška vlada je bila vsa v skrbeh za sultanovo življenje in r«s, v nekaj dneh je zviti Španjee dobil od turškega konzula 4500 frankov ter obljubo, da v Carigradu dobi še 2000 frankov za svojo poštenost. Zvitega poštenega Spanjca sedaj ni ne v Barceloni, ne v Carigradu. Turška vlada je svoj strah pred anarhisti drago plačala.
Nesreča i dobitkom. Dobitek je pripravil na beraško palico nekega nemškega brodarja. Mož je živel v precej dobrih razmerah, ko je zadel glavni dobitek na srečko štev. 18.427 v znesku 40.000 mark. Poslal je srečko na monakovsko banko v navadnem pismu in dal na pismo tudi navadno znamko za 10 pfenigov. Monakovska banka, ki je imela nalogo izplačevanja dobitkov, ni brodarju nič odgo-
vonla in ko jc brodar vprašal, kaj jc z njegovim glavnim dobitkom, odgovorilo se mu je, da banka njegove srečke ni dobila v roke. Brodar je tožil banko, a zgubil jc pravdo v vseh instancah. Zgubil pa pri tem ni samo srečke, ampak zapravil je s pravdo toliko, da so mu nedavno prodali hišo in brod ter je srečni loterist sedaj navaden berač.
Ameriške novice. Slovenca so zaklali v Clevc-landu. Neki Franc Kočar, doma nekje s Hrvatskega, jc zabodel v prepiru Slovenca Antona Štranca z nožem, s katerim sc reže kruh. V petih minutah jc bil Stranc mrtev. Grozen vihar s točo jc uničil 40.000 akrov najboljšega žita, kar ga raste v severni Dakoti. Tudi ono, ki jc bilo že požeto in v kopah, je vničeno. — Iz Toronte v Ameriki sc poroča: Pri Kingstonu sc jc pokazala prava morska kača. Ljudje so jo opazili, ko jc držala svojo grozno glavo iz vode. Pravijo, da jc oblika njene glave jednaka telečji, njene oči so bistre in ognjene, na vsaki strani gobca pa ima velike goste brke. Glava in vrat imata sivo barvo. Kača je jako hitra plavalka. Najbržc pa jc to kaka velikanska morska jegulja.
l's rokah hodil i Dunaja do Parita Ivan 1 iase-linger z Dunaja je stavil s prijatelji in znanci, da pojde v Pariz na razstavo po rokah, ker nog nima. V to svrho si je dal izdelati poseben voziček, s katerim se je podal na dolgo pot. Sprva je mnogo pretrpel, ker mu je prah in pesek kožo na rokah izgrizel, a pozneje se je ista utrdila, kakor navadno pri bosonogih nožna in je dalje napredoval svojo pot do Pariza. Prehodil je tako 1435 kilomitrov in sicer po tri kil«.metre vsako uro ali 30 kilometrov na dan, ker jo hodil po 10 ur na dan V 55 dnevih je prišel v Pariz. Potoma si je s prodavanjem razglednic in s fonogrsfom zaslužil toliko, da mu je zadostovalo za strošek nu poti. Šel jc z Dunaja brez vsakega novčiča.
Samomor pred poreko. V Stolnem Bclemgradu na Ogerskem bi se bila imela vršiti poroka krojaškega pomočnika Fonfunyja z Heziko Iakacs. V tre-notku, ko so bili svatje že zbrani in je nevesta stopila pred ženina, potegnil je ženin iz žepa revolver in se ustrelil v srce. Bil je takoj mrtev. Samomorilec ni zapustil nobenega pisma. Z deklico je obče\al že par let.
Ameriške novice. Čehi se v Ameriki živahno gibljejo. Otvorili so zopet sedem župnijskih čeških šol. — V Združenih državah jc pričelo stavkati 143.000 premogarskih d. lavccv. — B z^vlak, voz. č iz Jolietta, je povozil dva naša rojaka, Jožefa Podobnika in Josipa P uš a, ko sta š'a po progi domov. — Slovencu iz Litije, Val. Vozlu, je v Denveru rudarsk voziček zmečkal levo nogo, katero so mu morali odrezati.
17 let spi v Thenelepu na Francoskem Margareta Bujenval. Leži na postelji in ne da od sebe nikakega zdihljaja ter se nič ne premakne. Pri življenju jo vzdržujejo s klistiri, ker navadne jedi ne požira. Dolgoletno spanje se je pričelo Margareti Bujenval, ko je bila stara 20 let, po omedlevici, katera jo je olšla, ker je stopil v nje hišo orožnik preiskovat skrivnostno smrt njenega otroka.
V postelji zgorel bolnik. Na Dunaju je bil že dolgo časa bolan 72letni Adalbert Schimak. Mož je bil hrom in gluh. Žena mu je stregla v bolezni. V torek zjutraj oddaljila seje njfgovažena za trenotek od bolnega moža in ga pustila sami ga. Mož je v postelji kadil Ko se je žena vrnila domov, dobila je pr<d hišo gasilce, ki so ji povedali, da so ravnokar pogasili gorečo posteljo njenega moža, ki je v postelji zgorel. Mož je posteljo s smodko zažgal, a se ni mogel rešiti, ker je bil hrom.
Krščanska vzgoja.
Šest resnic.
(S. Da jc milost božja k /veln anju potrebna
Slavni angleški kardinal Manning je bil poprej protestant. Zelo je slovel kot izboren pridigar anglikanske cerkve. Nekega dne pa pride k njemu ženica, ki mu preprosto razodene, da se ji čudno zdi, zakaj še ni nikoli nič pridigal o sv. Duhu; naj bi vendar katerikrat to storil. Manning obljubi. Takoj začne iskati primerne tvarine po anglikanskih knjigah, a nikjer nc more dobiti o sv. Duhu nič takega, kar bi mu ugajalo. Naroči si torej katoliških knjig. V teh pa najde, česar je iskal: zadostnih in temeljitih razprav o sv. Duhu. A odslej ni imel več miru; katoliške knjige bo ga tako zmimale, da jih je vedno prebiral in se učil iz njih. V kratkem se je prepričal, da katoliška cerkev je edino prava cerkev. Prestopil je v našo vero, postal je pozneje mašnik, škof in kardinal. Glejte, preproste ženice se je poslužil sveti Duh, da je pri vedel trga slavnega moža na pravo pot. Za to veliko mikst se je skazil hvaležnega s tem, da je napisal več lepih naukov o sv. Duhu.
Žal, da tudi mnegi katoličanje le preveč zanemarjajo nauk o sv. Duhu, ali da vsaj premalo časte in molijo tretjo božjo osebo. To pa je seveda velika škoda; pos.bna velika škoda je taka vnemarnost pri krščanskih vzgojiteljih. Kakor je namreč četrta temeljna resnica posebej posvečena drugi božji ost bi, tako velja šesta ali zulnja posebej tretji božji c sebi, svetemu Duhu, ki je vir in delivec milosti božjih
Torej je tudi ta temeljna resnica enako imenitna za krščanskega vzgojitelja, kakor vse poprejšnje. Saj je sv. Duh prvi vzgojitelj njegovih otrok. Se ko se dete čisto nič ne za v d, pri sv. krstu prične svet
Duh svoje božje delo: očisti jo izvirnega greha in olepša njegovo dušico z neizmerno lepoto posvečujoče milosti božje — dete je prekrasen tempelj božji. Verni vzgojitelji, zlasti pobožne matere, to tudi dobro čutijo.
Neka bogoljubna mati je med tem časom, ko so ji nesli otroka k sv. krstu, prav lepo ozaljšala postelj, na kateri je ležala: dala je prinesti lepih cvetlic in prižgati več lučij poleg postelje, da je bilo kakor pred altarjem. Ko so ji prinesli dete od svetega krsta, ga je spoštljivo vsprejela v naročje, kakor kako posvečeno stvar, pobožno poljubila in pritisnila na mat-.-rino srce ter veselo vzkliknila: »Moj otrok! — Božji otrok! — Kako si lep!«.
O Origenovem očetu L®onidu se pripoveduje nekaj enako ganljivega. Ko je zvečer njegov nedolžni sinek, jako nadarjen deček zaspal, ga je dobri oče, ki je pozneje umrl mučeniške smrti, spoštljivo poljubil na prsi, češ, ker so častito bivališče svetega Duha.
Krščanski vzgojitelj, tega tudi ti nikdar ne pozabi : posvečujoča milost božja še le daje tvojemu otroku pravo nadzemeljsko veljavo. Torej bodi tvoja prva in najnujnejša skrb, da ohraniš v otroškem srcu ta nebeški zaklad. IzvMno se ti je obnesla tvoja vzgoja, ako se ti je posrečilo, tako vzgojiti otroka, da nikdar ne izgubi posvečujoče milosti božje, da bo njegova mrliška obleka ob enem tudi obleka njegove krstne nedolžnosti. Ponesrečila se je pa tvoja vzgoja, ako moraš z žalostnim očesom gledati, da je tvoj otrok ie zgodaj zgubil posvečujočo milost hoijo, celo zgodaj zapravil krstno nedolžnost in če mu še to ni mar, da bi obžaloval to strašno zgubo in jo skušal po svoji moči popraviti. Kar je Jezus rekel svojim učencem: »Veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih!« to naj bi mnogokrat klicol krščanski vzgojitelj svojim gojencem: »Veselite se, da ste v miloBti boiji, da imate pravico do lepih nebes!«
Uganke. Crka E.
i
aa a
s
d d
e s
e g 4i 61 k k m m g n s
7U v v v
e
i
o
t
ž 8
Prav razvrščene dajo te črke v vrsti: 1. moSko krstno ime, 2. svetopisemski kraj, 3. posoda, 4. žensko kretao ime, 6. ime prve žene, 6. cvetica, 7. svetopisemska oseba, 8. prašičja piča, koristna Žival.
k
k k k k
+
a
a a a
a
Rebus.
K -
XV
kron(a).
Zastavica
V čem sta si podobna jajco in Korcšk ?
Rešitev ugank v zadnji številki:
Demanl.
D
D
O u
m
r K
N t
P i t
o M
0	e m a
1
n
s v e t
r
e V
H
Č
r
e
v
Besedna uganka
Dob - Rova = Dobrova
Prav soju rešili : Fran in Frančiška VavpetiO v Tunjieah; Vinko Kolar, kmet pri Sv. Jerneju na -»taj ; Josip Zorko v Široki Scti pri Va>iah; Janez Bastarda, fant na Vr/.dcncu Ivan Fatur na Kakcku; Jožef Žagar, ministrant v Skolji Loki; Andrej 1'orenta v Virmažah; Ivan Dren, fant v Ponikvah Matevž in Anton 1'oznič v (iradišiu pri Moravčah: Ant.>n Fortič, dijak in Valentina in Antonija Legat, gospiei v Ljubljani, Matija Kant, nadučitelj na Dobrovi; Boštjanov 1 rsn.c na Kožljcku pri Cirknicl; Ivan Rupnik pod Tisovim \ rhom v Zadtogu; Simon Jelene na Jesenicah; Matija Batii v Žabji vasi pri Poljanah nad Skofjoloko; (iothard Zupan, agent v Dobu pri Kamniku; Josip Zupan; Sclo pri Ljubljani, Pavi Stanovnik, rudar v Horjuiu; Ivana in Margareta Subic, učenki v Sarajevu; Ivan Antončič v Markoveu; Avgust Kozničck v Gor. Ponikvah; Franc Stupiea Oštcrjcv v Sodražici; Jane/ I-ahovnik v Amartnem pri Velenju; Janko Grcgorin na Krav-jembrdu; Anton Ovin, Frane Virant in Leopold Jcšc, diiaki v Kranju; 1. Vitovič, dijak v Ijubljani; Mirko in Antonija Ogrin na Vrhniki; Frane Klander, posestnik na Gorici pri Kadojjici; Ivan in Mihael Pavlin v Malem Naklem pri Kranju Franjo Pavlin pri domobr. polku št. 4 v Ljubljani; Lena Hrast, dekle v Ihanu; Ignacij Košcnina v papirnici prileld-kirhnu na Kor.
Tržne cene v Ljubljani.
od dnč 23. septembra do dnč 29. septembra.
		K	|b			Ql|
Goveje meso I. v.	kg-	l! 28		Pleničoa m. 100 kg.	28 18	—
> » II. »	»	1	12	Koruxna » » »		—
» m.»	»	—	96	Ajdova » » »	36	—
Telečje meto .	»	1 20		Fižol, liter . . .	—	16
PraSičje > sveže	»	1	40	Grah, » . . . . Leča, » . . . .	—	20 24
» « prek.	»	140			—	
Kostni novo meso	»	—	| 80	Krta,.....	—	22
Mulo . . . .	»	2	_	Ričet, »-....	—	22
Surovo maslo .	>	1 90		PSenica . 100 kg	16	—
Mast praličja	>	lj 40		Ri . . . » »	14	—
Slanina sveža	>	1 36		Ječmen . » »	13	—
> prekajena	»	1 44		Oves . . » »	12	60
Salo.....	»	1	20	Ajda » »	18	—
Jajce, jedno . .		—	7	Proso, belo, » »	18	40
Mleko, liter . .	#	_	16	» navadno » >	14	—
Smetana liter		_	80	Koruza . . » »	14	—
Med ....	kg	_		Krompir . » »	4	60
Krompir . . .	»	_	6-'	Drva, trda, seženj	7	6Q
Piščanec . . .		1	20	» mehka, > Seno. 100 kg . .	5	20'
Golob . . . .			46		4	—
Raca . . . .		1	60	Slama, » » . .	3	20l
		—	-	Štetja. » » . .	—	—
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dnš 18 oktobra 1900 zvečer.
LotertjaUe are«ke.
Diu), 29. septembra 35 ?5 20	68	r>8
Trst, 28 feptembra 72 54 50	15	21
Gradec, 29 septembra 75 79 80	25	43
Llae, 22 septembra 77 55 25	87	40
Divji kostanji
kakor tudi razne druge deželne pridelke kot: fliol, auhe Jedilne gob«, laneno tem«, deteljno seme, krompir, ielod, raznovratno ilto kupuje po najvišji ceni. 228
Ivan Majdič v Kranju.
Učenec,
čfrst in zdrav, iz dobre krfičan-■kc bile, kateri jc dovrSil vsaj četrti razred ljudske tole, «9 »sprejete lakoj v trgovino z meianim blagem. Kje, pov6 iz prijaznosti uprarniStvo »Domoljuba«	229 3-1
Daje se ¥ najem
iz proste roke v Nadgorlcl it 12, fara Črnuče, in sicer:
i-i hiša
z eno sobo, spodnjo klet, hlev, drvarnica in vrt. H ša je krita z opeko in v dobrem stanu. Kdor želi to posestvo v najem vzeti, naj se osebno ali pismeno obrne na Čilo Snoj v Nadgorici.
Koverte b firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
Platujem najvišje oene.
Zmeiane in rezane lase
kupujem in plačam naiviS j e cene, vedno bolje in vifje, kakor kateri drugi kup c. — Kujiujem vsako kolikost od i kilo naprej. Za viako poSiljatev odpogljfin lakoj denar, da ga poSi-Ijavec brez v»acega zadržka takoj sprejme. 118 12—2 Opozarjam nabiralce l»i tt rao;o adteso
Aleksander CJjud,	lrfl"3-
Za rezane I« zmeiine lase.	"
Vožnje karte
in
tovorni listi
AMEBIKO.
Kraljevi belgijski poitni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avotrijoke vlade Ig	Pojasnila daje :
WiTdwergUrtel720,26
ANTON BEBEK t IJabU&ni, Kolodrorske ulice M.
Pozor! Gospodarji!
..Olorla" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre.
„aiorla" začimba krma za govedo, pospeSuje prebavljanie, čisti kri, zboljSuje in množi mleko.
„01orla'' prašek za žretje in pitanje svinj, provzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
»GlOrla," mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranjuje napake mleka.
1 veliki zavitek velja K 120, mali K 0 70, 5 kg. v zavitku za poskus po poŠti K 5 — poslano i/. Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, moV.no in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni i. t. d. 5 kg za poskus K 2-—, 100 kg K 22'— iz Dunaja.
Rusko palentovano mazilo. Kopitna mast iz jelenoroinega olja.
Stedilnl kolomaz, i. t. d.	230 8—1
Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug, Dunaj X.
B^P Občuje sc slovenski.
Kwizdov korneuburški živino-redilni prašek
je dtetetlčno sredstvo za konje, govedi In ovoe.
Ze 60 let se rabi v premnogih hlev.h, ako ilvalt nočejo Jesti, če slabo prebavajo in za zboUianJe ia n*-množenje mleka pri kravah. Cena: jedoa Škatla 1 K 40 h, pol Škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in pro-76 8-3 dajalnieah diSav. Glavna zaloga: Xi.
Frane Jan. Kwizda,
k kr. avstr.-ogr., kr. rumen, in knj. bulgar. dvorni založnik t. orožni lekarnar v Kornenburgn prlDnaajn.__
Kmetiškaposojil&icaLju^ljanskeokoliss
registrovaiia zadruga z neomejeno zavezo,
v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I
obrestuje hranilne vloge po 4'/s °/0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
10(12-9)	Pla5uj0-	„	.
Uradne ure razun nedelj in pravnikov vsak
dan od 8—12. ure dopoldne.
Poštn. hran. urada štev. 828.406. - Telefon štev. 5.
HEHBABNl - jev
podfoBfornasto-kisli
60S 20—17
ap&@&o»žaleči sirup.
Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjšuje p6t, daj« slast do Jedi. poipeioje prebavljanje in redil nost. telo Ja6i in krepi. Železo, ki je t sirupu t lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foaforno - apnene soli, ki so v njem, pa po »ebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij.	107 r^o-ioj
Oena ateklenlol 1. gld 36 kr.. po poitl 20 kr. vei za zavijanje.
Prosimo, da ae vedno •rečno zahteva Herbabny-Jov apneno - ieleznl sirup. Kot inak izvora se nahaja r steklu m na zam&Sku ime, ,.Horbabny" vtisnjeno z vzvišenimi Črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladiiče
Duna, lekarna „zur Barinherzigkelt"
Vn.,1, Kaiaerstrasse 73 in 75. V lalafli akers v vaab lakarsah sa Dasajs. v Ljubljani Is drugod.
Zahtevajte povsod!
2 <
Delavnica kleparskih, ključartkih, kovino-tiskarskih stavbenih in galanterijskih del.
Anton Belec
Št. Vid nad Ljubljano
izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnioe ah stalnice, dve po: iz kositaria 12, 15. 18, 20 gld., iz mede ni ne 22, 24, 28 32 gld, iz t o m p a k a 40, 50 gld ; obha jilne svetilnioe iz kositarja po 2 gld., iz medenine po .">, 8, h) gld., pušioe E svončki za pobiranje miloščine iz kositarja po pld. 1*50, iz medenine po 5 gld; itedilua železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje.
Pokrivanji in barvanji zvonikov tir napeljevanj« strešnih žlebov in strelovodov.
11.1 3
Razne železne ograjo, vrata, omrežja za pokopališča i. t. d. - S kritevjo zvonikov prevzema S&ffi- ob jednem tesarska dela.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Deležne uloge in dividenda
se članom minolega I. odseka, po sklepu občnega zbora z dne 17. septembra 1900 izplačujejo od danes naprej do I. decembra 1900 ob navadnih uradnih urah (od 9 do 12. ure dopoldne) izv/.emši nedelje in praznike. Vsak član mora prinesti seboj svojo deležno knjižico. V Ljubljani, dnt5 19. septembra 1900.
1271-1	Ravnateljstvo.
17-12
Največji, izbor:, ^' M

»Ao? r\ W
S krh n o -\y '«■
i delovaA
mmšmM
3LOO arzmfefg * C £

......!.......................................................................................................................|......
i	m£r lOTfi ■ «-m-r«.« IS
m —
m =
; =
^ i
>i i 01
M
Spitalske - Lingarjeve ulice (Kresija)
| priporočata pri nakupu pomladanske in letne obleke za ženske in moške svojo veliko zalogo po najnižji ceni.
Tisti odjemalci, ki skozi celo leto pri naju kupujejo, dobe
===== lepo novoletno darilo. =====
E 42 10-7
i« i ® IC
2 m.
i« | $
io
= M
= >»
0
..........................•••••......................ii.m...........n......»um.........................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii......iimujiiiiiii
|	U zo r ci po pošti na razpolaganj e.	— |
gCgr Priporočilo,
Firma J. C. Bernard, tovarna za razne stroje v Karlinu na Ceikem (pri Pragi), mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. liaag-ovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero tem jako zadovoljen. Vodna sila pri moji žagi je zeli slaba. Dosedaj je gonila res tu<li le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočim tehniškim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za devet in pol konjskih sil in žene pri isti vodni sili zlahka dve žagi ter en oirkular za-jldno, brez prejšnjega .'uma in ropota, ker teče prav mirno. Ugotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar precizno in tako Iahk6, da se mi dosedaj tudi pri najmanjši vodi še ni uatavila.
Radi tega priporočam firmo J. C. Bernird vsem onim, ki se mislijo nabaviti moderni gonilni stioj, tembolj, ker cene niso visoke, plačilni pogoji pa jako ugodni. Turbino si more vsakdo pri meni ogledati, kjer dobi lahko vsa potrebna natančna pojasnila • velikosti, moči in cenah	115 3-3 Na Bregu pri Borovnici, dne 22. avgusta 1900.
Fran ČvigelJ, posestnik in trgovec z lesom.
124
7!)1
3"3 i 4 3 m
y krojnem risanju (Schnittzeichnen) in g praktičnem izdelovanju oblek g
daje Fani Komar, oblast konc. učni zavod
v LJubljani, Sv. Petra cesta 26. ® = Modni »alon. = M Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje.
123 6-3 v Ljubljani,
Medene n i i e e, zraven loterije
prodaja se na drobno po kramarskih cenah manu-lakturno blago, kakor: bela, rujava in pisana kotenina, parhat višnjev in pisan, caig za moške, ogrinjalke volnene in pavolnate rute,
nogavice, jagerske srajce in hlače i. t. d. Popolnoma zadnja cena in prijazna postrežba.
Josip Janko
ui-ar v Kamniku, Velika ulica,
priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, brošev in
vseh v to stroko spadajočih stvarij po zelo nizki ceni, _ Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.	232 1—1
Zmešane in strižene lase
kupuje po najvišjih cenah od dveh kilogramov naprej Filip Well, velika trgovina z lasmi v Spodnjem Karlovcu na reškem.
P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozord na mojo adreso zbiralce zmešanih las.	101 5—5
™	~ lf t rr t x ITA vj, Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za možke \
R M I K Ii A II ll I in ženske obleke - V zalogi se nahaja domače, loško, R. IH i IV ii ii U V » ■•»■ . jegerndorfsko Bukno, zanesljivo dobro in trpežno
blago, vsakovrstne blačevine, vsa podlaga in potrebščine
za gospode krojače i. t. d.
Prav lepo nove vrste blago za ženske obleke v vseh
barvah in cenah: ogrinjalke, volnene rute, parht viš^ev
in pisan za obleke, cvilh za postelje, kovtre, koče i. t. d. Uzorce na zahtevanje poštnino prosto.
Najcenejši nakup sukiieiiega blaga.
d:
H Ljubljana-
Spitalske ulice št.
suknena pošiljateljska##
Tf W %
prodaja se na d e b e I o in na
drobno. 122 6-3 f


sg
15 iS K iS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani.
Denarni promet za leto 1899.
Sprejemki Izdatki
gld. 4,476.944 »9' , » 4.467.283 25',
ft.9S3.S89 99 ft.934 f.6651
Sprejemki	gld.	kr.	K	h	Izdatki	gld.	kr.	K	h
Račun opravilnih deležev: Vplačila ....	458	_	916	_	Hačun opravilnih deležev. Vrneni deleži . . .	12	_ 1	24 |	:
> hranilnih vlog: Vloge......	1,779.187	87	3,558.375	74	» hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge	1,076.959	60	2,153.919 1	20
	175.052	98'/»	350.106	97	> posojil: Izplačana posojila .....	534.374	67	1,068.749	34
> tekočih posojil: Vrnena posojila . . .	213.033	15	426.066	30	» tekočih posojil: Izplačana posojila v te-				
» tekoči: Vloge in vzdignen naložen denar	2,129.011	27'/,	4,258.022	56	kočem računu .....	391.807	11	783.614 ;	22
» efektov: Prodani efekti......	25.000	—	50.000	—	> tekoči: Vzdigaene vloge in naloZen			I	
» menic: Plačila.........	42.952	23	85.904	46	denar pri raznih zavodih.....	2,088.936	38'/, ■	4,177.872 '	77
» nepremičnin: Sprejemki......	7.542	23	15.084	46	» efektov: NakupljeDi efekti......	175897	—	351.794	
» pro diversi: Razni sprejemki ....	1.102	62	2.205	24	» menic: takomptovane menice . . .	73.250	41	146.600	82
» pristopnine: Vplačila......	114	50	229	—	> nepremičnin: Nakupnina in invesiacijski				
» inventarja: Prodali za......	9	50	5	—	stroški..........	97.259	57	194-519	u
» posojilnih obresti: Plačila.....	42.933	41	85.866	82	• pro diversi: Bazna izplačila ....	1.830	24	3.660	48
» obresti tekočih posojil: Plačila . . .	33.534	30	67.068	60	> pristopnine: Vrnena pristopnina . . .	—	60	1	— '
• tekočih obresti: Prejete obresti od na-					> inventarja: Nakup inventarja . . .	2747	16	5.494	32
loženega denarja.......	17.245	69> ,	34.491	39	> obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti	10.417	74'/,	20.835	49 !
» efektnih obresti: Prejete obresti. . .	5 777	37	11.554	74	» posojilnih obresti: Vrnene obresti . .	190	41	380	82 I
» zamudnih obresti: Prejete zamudne					> obresti tekočih posojil: Vrnene obresti	1.224	93	2.449	86
obresti...........	394	29	788	58	> tekočih obresti: Izplačane obresti . .	57	36	114	72
» meničnih obresti: Prejete obresti . .	1.229	18	2.468	36	> efektnih obresti: Povrnene obresti . .	2.315	63	4.631	26 !
» upravnega prispevka: Prejemki . . .	2.373	39	4.746	78	> meničnih obresti: Povrnene obresti . .	17	36	34	72
Gotovina v blagajni začetkom leta 1899 . .	3.893	07	7.786	14	» davkov in pristojbin: Plačani davki in	863	36	1.726	i 70
					pristojbine..........				
			j		> divulend: Izplačane dividende . .	126	—	260	i i
			j		» razpolovnega t&klada: Dano darilo . .	50		100	— i
			1 1		» upravnih sirotko v: izdatki .....	8 946	82' ,	17.893	66 i
			I		Gotovina v blagajni koncem lela 1899	13.564	81	27.109	62
	4.480.&*S	O«1,	8,961.676	13	4.480.838		06' ,	8.961.676	1 13
	i						1		1 1
4
IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS IS
*s
IS
'4
K'm ; O
IS |
is i-
IS s-IS ~ IS IS IS IS IS IS iS IS iS iS iS iS
Vlažnih knjižic je bilo koncem leta
■Id	K i7>sn4^;*n
IS!Hi	7 t- »ku/tni vretlnonti 4M42 .74.7 SO Kron.
iS iS iS žs
DO-
S
Račun zgnbe in dobička.
615 — (ii;
D e b e t
Račun posojilnih obresti.........
„ obresti tekočih posojil........;!
„ tekočih obresti:
izplačanih gld. . . 5736 K 114.72 kapitaliz. . ■ ■ 192 86 . 386 72 , obresti hranilnih vlo^:
izplačanih gld. 1(1.417 74' ,K 20.835 49 kapitaliz. , 78.199-58 - 156.399.16
„ efektov (kurzna razlika;.......
, inventarja, odpis .......
„ davkov in pristojbin........
, upravnih stroškov.........
- bilance: Čisti dobiček.......
	kr.
408	10
2.562	02
250	22
88.617	32*/
2.907	70
171	53
863	35
8946	82'
kr. K h
816 I
5.124
20 04
500 44
5-018 52"
109.745 59'/, 219.491 19
Kredit
Račun posojilnih obresti..........
obresti tekočih posojil .......
tekočih obresti (od naloženega denarja)
meničnih obresti........
efektnih obresti..........
zamudnih obresti.........
upravnega prispevka........
pristopnine............
nepremičnin............
gld.	k,	K	h
47.462	81	94.925	62
33.986	79	67.973	58
18.247	58>/,	36 495	17
901	86	1.803	72
6.107	05	12.214	10
394	29	788	58
2.373	39	4.746	78
114	—	228	—
157	82	315	64
0
109.745 59';, 219.491
Račun bilance dne 31. decembra 1H99.
iS
is a
iS iS iS iS iS iS iS
ss
iS iS iS iS iS
V LJUBLJANI, dne 20. junija 1900.
Za nadelstvo: Dr. Ivan Šusteršič 1. r. načelnik. Karol Kauschegg 1. r. Josip Šiška 1. r. Anton Belec 1. r. Dr. Andrej Karlin 1. r. Gregor Šlibar 1 Dr. Viljem Schvveltzer 1. r. Dr. Aleš Ušeničnik 1. r. Frančišek Birk 1. - T—
Z a nadzorstvo :
Alfonz Levičnik 1. r. Dr. Josip Debevec 1. r. Rok Merčun t. r. Alojzij Stroj 1. r. Ivan Dogan 1. r.
19
D e b e t		gld.	kr.	K	h	Kredit		gld.	kr.	K	h
Račun	posojila .............	1,016.79« 1	99'/,!|	2,033.593	99	Račun	glavnih deležev ..........	2.000		4.000	_
	tekočih posojil...........	715.739	34	1.431.478 |	68		opravilnih deležev.........	1.820	—	3.640	—
	tekoči naloženega denarja.....	293.388		586.776	_		hranilnih vlog:				
v	menj c.............		18	60.596	.'i'2		Stanje gld. 2.243.07232 K 4,486.144 64				
	efektov.............	176.913	40	353.826	80		Kapital.				80
8	nepremičnine ...........!	93.291	45	186.582	90		obresti „ 78.199-58 , 156.399-16	2,321.271	90	4,642.543	
n	pro diverzi..........	727	62	1.455	24		tekoči . . ..........	6.955	13	13.910	26
n	inventarja .... -........J	3.254	—	6.508	—		posojilnih obresti.........	5.974	40	11.948	80
	posojilnih obresti ........	7.290	54	14.581	08		obresti tekočih posojil.......	983	64	1.967	28
	obresti tekočih posojil........	390	16	780	32		meničnih obresti.........	309	96	619	92
»	efektnih obresti..........	3 243	61	6.487	22		dividend.......... . .	30	_ I	60	—
»		13.554	81	27.109	62		rezerv, zakada gld. 1249 15 K 2498 30				
							razpolož. zaklada „ 4651-71'/,, 9303.43				
				1			poseo. rezerve			21.049	10
							za zgube « 4623 68'/, „ 9247*37	10.524	55 1		
					l	»	zgube in dooička.......	5.018	52'/,|	10.037	05
		2.354.888	io 7,	4,709.776	21			2,354.888 |10'/, 1(4,709.776			21
■			II					1 il			
. r. Josip Jarc 1. r. Matija Kolar 1- r. Ivan Kregar 1. r.
3S
iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS
iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS iS
v*

o
o B
o
so O O
oo
E=
o
«©

lfiiT»rtpf f.pinnnvfi T
mrrtnw f».p»nnwrt jami;
< "r.r r.j.r
thrrtni»r :uwim*m aaim
-HWMMMmcM»nnmmMH«iitiii.il|l
""""""....................................