LETNIK XX ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1981 V • smučina E/. A/V GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM NNNP -1981 Mobilizacija v Elanu KLJUB USPEŠNO IZVEDENI AKCIJI ŠE NEKAJ NAPAK V soboto 16. maja 1981 je tudi v Elanu uspešno potekala vaja: » MOBILIZACIJ A VSEH STRUKTUR ZA OBRAMBO PRED SOVRAŽNIKOM«. Mobiliziranih je bilo blizu 200 pripadnikov CZ in delovnih enot, od katerih se jih je odzvalo 167 ali 84%. Vsi sodelujoči so pokazali visoko zavest odgovornosti in požrtvovalnosti in so vajo vzeli čisto »za res«. To pa je bil tudi namen. Že pred vhodom v tovarno so okoli parkirnega prostora postavili opozorilne table, ki so »svarile pred minami« in nihče od do- mačih ali tujih gostov si ni upal preko, kaj šele parkirati. Že zelo zgodaj, ob četrti uri je prišel opozorilni znak za začetek vaje. Takrat pa se je sprožil ves mehanizem preko kurirjev, ki so po celi Gorenjski mobilizirali pripadnike sodelujočih enot. Takoj so vzpostavili zvezo s krajevno skupnostjo Begunje in z občinskim štabom za ljudsko obrambo. Ob 7 uri se je v prvem obratu pričela proizvodnja po vojnem načrtu, v ostalih dveh pa ob 7.15 uri, oziroma ob 7.24 uri. Ob pol osmih so bile nared vse enote CZ in so pričele z delom. Nadaljevanje na 2. strani Stenmark in Bengtsson odlikovana z visokim jugoslovanskim odlikovanjem V preteklem letu nam je bil posredovan predlog Ambasade SFRJ v Stockholmu za odlikovanje Stenmarka in Larsa Bengtssona. Komisiji za odlikovanja pri predsedstvu SFRJ smo v ta namen poslali naša priporočila za: INGEMARJA STENMARKA in LARS BENGTSSONA Komisija je predloge pozitivno ocenila in priporočila predsedstvu SFRJ oba kandidata za visoki odlikovanji Jugoslovanske zastave z zlato zvezdo. Svečana podelitev odlikovanj je bila 5. maja letos na Ambasadi SFRJ v Stockholmu. V imenu predsedstva SFRJ je odlikovancema izročil njihova odličja ambasador SFRJ v Stockholmu tov. Ljubomir Drndič. Kljub krizi v švedski vladi, ki je nastopila v tem času z odstopom konservativcev, so se sprejema v residenci ambasadorja SFRJ udeležile visoke osebnosti: predsednik švedske vlade, predsednik parla- menta, predstavnik kraljevskega dvora in predstavnik generalnega štaba švedske armade. Poleg teh so bili na svečanosti prisotni številni ugledni predstavniki gospodarskega, kulturnega in športnega življenja na Švedskem. Prav tako ni manjkalo domačih novinarjev in švedske TV. Tudi Jugoslavijo smo dobro zastopali, saj so se vabilu odzvali vsi delegati raznih gospodarskih in kulturnih ustanov ter akreditirani novinarji jugoslovanskih časopisov in radia na Švedskem. Našo DO sva zastopala s tov. Petričkom, svečanosti pa se je na izrecno željo Ambasade udeležil tudi Bojan Križaj. S tov. Petričkom sva srečala številne ugledne osebnosti, posebno iz športnega in gospodarskega življenja in sva z njimi v imenu Elana navezala ali pa obnovila nekdanje stike. Vsekakor je bila svečanost odraz dobrih odnosov med Švedsko in SFRJ, nam Ela-novcem pa tudi v ponos, saj je (Nodtujevanje na 3. strani) Gašenje požara in reševanje ranjencev iz hale A \\\V* \\V' v»v Novinarska konferenca po podelitvi odlikovanj. Navzoči so odgovarjali na vprašanja. Drugi z desne: ambasador Drndič. NNNP -1981 (Nadaljevanje s 1. strani) — Gasilska enota CZ z gašenjem požara v hali A — Enota prve pomoči z ob-vezovanjem ranjencev iz goreče hale A in njihovo evakuacijo v ambulanto in v bolnico. — Enota tehnične zaščite je namesto improviziranja reševanja izpod ruševin v hali A pospravila in počistila dvorišče z zaboji pred skladiščem telovadnega orodja. Ob 8.15 uri se je sestal tudi politični aktiv, ki je pozitivno ocenil razpoloženje sodelujočih in s tem politično varnost. Ob 9.30 je gasilska enota CZ pričela z reševanjem delavcev s spustnico iz upravne stavbe zaradi nastalega požara v pritličju. Pri tem je enota prve pomoči obvezovala ranjence in jih transportirala v obratno ambulanto, kjer je delal cel štab zdravstvenih delavcev. Enota za RKB zaščito je bila že takoj v začetku oddeljena narodni zaščiti, ki je dobro skrbela za varnost podjetja. Ob 11.45 je gasilska enota pričela z gašenjem z vsemi vrstami minimaksov, enota prve pomoči pa z ukom za tekmovanje, ki je bilo v občinskem merilu dne 24. V. 1981 v Radovljici. Ob 12. 30 uri je bila izdana posebna izdaja internega časopisa (ciklostil), ki je poročal o poteku akcije. Kmalu za tem je bil dan znak za zaključek akcije. Vse delo je vzorno pripravil in vodil štab v upravni stavbi. Pri vsem tem pa so se pokazale številne, v glavnem drobne napake, ki jih tu ni primerno naštevati in ki so pokazale, kje in kako moramo še izpolniti naše obrambne načrte. Iz tega sledi, da nas čaka še obilo dela in priprav, da bomo res temeljito pripravljeni v slučaju potrebe. Vsekakor pa je treba posebej še enkrat poudariti visoko zavest naših delavcev pri tem, pa čeprav je bila samo vaja. Knafelj Slavko Požar v hali A Gašenje požara z gasilskim topom na prah Enota prve pomoči pri obvezovanju ranjencev Tehnični reševalni vod v akciji Vojna proizvodnja smuči Stenmark in Bengtsson odlikovana (Nadaljevanje s 1. strani) Ingcmar z odlikovanjem Odlično sodelovanje med Elanom in Koroško deželno smučarsko zvezo v Čestitamo Lansko leto v začetku decembra je tovarna Elan na Brnci prevzela pokroviteljstvo nad smučarskimi tekmami za Koroški deželni pokal, v soboto pa je že vabila na razdelitev pokalov smučarjem Koroške smučarske zveze. Zbrane funkcionarje Koroške smučarske zveze s predsednikom Alexom Breschanom na čelu, smučarje in predstavnike tovarne Elan iz Brnce in Begunj je pozdravil zastopnik brnškega Elana Janko Zvvitter. Ob tej priložnosti je seznanil zbrano publiko s proizvodnjo brnške tovarne Elan, ki na leto izdela 200.000 parov smuči in ima zaposlenih 100 sodelavcev. Posebno je poudaril kooperacijo med Elanom in Koroško smučarsko zvezo, o kateri je menil, da je bila zelo plodna. Izrazil je željo, da bi se to sodelovanje nadaljevalo. Predsednik Koroške deželne smučarske zveze se je iskreno zahvalil za izkazano pomoč in izrazil upanje, da bo to sodelovanje med zvezo in Elanom tudi v bodoče tako dobro kot je bilo doslej. Ob tej priložnosti je nakazal razne težave s katerimi je soočena Koroška smučarska zveza in pozval vse navzoče, da bo treba v bodoče bolj štediti, predstavnike Elana pa, da bi se še bolj zavzeli za potrebe Koroške deželne smučarske zveze. Zahvalo Elanu za izkazano pomoč so izrekli tudi ostali smučarski funkcionarji zveze. Iz njihovih govorov je bilo razvidno, da smatrajo tovarno Elan na Brnci za svoje koroško podjetje. Predstavnik matične tovarne Han v Begunjah Bogataj se je zahvalil za zaupanje koroških smučarjev Elanovim smučem in menil, da ni pričakoval takšnjega plodnega sodelovanja, še posebno pa ga je razveselilo dejstvo, da koroški smučarji smatrajo Elan za svoje koroško podjetje. V okviru razgovora so obravnavali tudi vprašanje, kdaj bo Elan sprejet v avstrijski SKI POOL. Trenutno je položaj koroških smučarjev takšen, da ne smejo tekmovati z clankami v avstrijskem nacionalnem moštvu. Po mnenju Janka Zwitter-ja bo po vsej verjetnosti v dveh letih tudi Elan v avstrijskem SKI POOLU, tako da ne bo več ovir pri raznih tekmovanjih za smučarje z elankami. Po razdelitvi pokalov je bila prijetna družabnost. (po Slovenskem vestniku) Tov. Bogataj z odlikovancema na novinarski konferenci ravno naša DO prevzela vidno mesto v ekonomskih odnosih med obema državama. To vlogo Elana je tov. Drndič tudi javno poudaril in je na njo na kasnejši novinarski konferenci tudi večkrat opozoril. Odlikovancema prisrčno čestitamo in želimo, da bi tudi v bodoče stala Elanu tako zvesto ob strani. Bogataj Vinko, dipl. oec. Predstavniki Etana in Koroike deželne smučarske zveze z zmagovalci za ELAN-SKI deželni pokal. Predsednik tehnične komisije FIG (Mednarodne gimnastične zveze) g. LYLO s sodelavcem g. AVARIJEM in predstavniki gimnastične zveze Jugoslavije na razgovorih v Elanu Od 2.—5. maja 1981 je bil v Ljubljani seminar za mednarodne sodnike v športni gimnastiki za moške. To priložnost smo izkoristili, da smo povabili ta dva strokovnjaka s predstavniki gimnastične zveze Jugoslavije v Elan, kjer je bilo govora o problematiki telovadnega orodja. To posebno zato, ker prihodnje leto opremljamo prostore za svetovni pokal v gimnastiki v Zagrebu. Tik pred III. kongresom samoupravljalcev V okviru priprav na III. kongres samoupravljalcev je DO Sava v Kranju pripravila razpravo na temo: »Oblikovanje meril za spremljanje uspešnosti dela ter vrednotenje kreativnega dela, fizičnega dela in dela v težkih delovnih pogojih«. Razprave so se udeležili strokovni delavci in sindikalni predstavniki DO Elan, Železarne Jesenice, Etiketa Žiri, Exoterm Kranj in ITEO Kranj. Namen te razprave je bil, da udeleženci s svojim prispevkom pripomoremo k oblikovanju zaključkov in predlogov za na-daljno akcijo na področju vrednotenja dela. Razprava je bila zelo uspešna. Na osnovi postavljenih problemov v zvezi z navedeno tezo smo udeleženci razprave ugotovili sledeče: 1. Pri vrednotenju dela na osnovi novega razvida del in nalog so delovne organizacije dale večji poudarek fizičnemu naporu, delovnim pogojem, kar je skladno s stališči sindikata ob razpravah o nagrajevanju proizvodnega dela. 2. V večini delovnih organizacij je velika ovira za uveljavljanje novih osnov in meril za delitev OD, ocenjena masa sredstev za OD zaradi slabših pogojev gospodarjenja, saj je v vsakem primeru delavcem potrebno zagotoviti, da za enak delovni način v novem sistemu ne bodo dobili nižjega OD. 3. Pri iskanju in uveljavljanju čim bolj objektivnih meril za ugotavljanje delovne uspešnosti strokovnih delavcev je velika ovira dejstvo, daje uspeh poslovanja neke DO v veliki meri odvisen od zunanjih faktorjev na katere ti delavci v današnji situaciji praktično zelo malo lahko vplivajo. 4. Pri planiranju strokovnih nalog se pojavljajo pri določanju normativov, ker pri tovrstnem planiranju še nimamo izkušenj. Nujna je uvedba evidence dela za vse delavce, če bomo hoteli uveljaviti načelo delitve po delu. 5. Ocenjevanje kakovosti dela strokovnih delavcev v večini DO ni najbolj uspešno. Ponekod je prevladala uravnilovka, drugod se je izrodil nekakšen dodatek OD.Iediskutan-ti iz DO Sava so omenili, da je pri njih ocenjevanje kakovosti dela že obdržalo svoj smisel, kljub nekaterim slabostim. Splošna ugotovitev je bila, da je uspeh ocenjevanja kakovosti dela v največji meri odvisen od organizatorjev dela, ki pa se na tem področju doslej niso dovolj angažirali. V bodoče bo potrebno posvetiti veliko več pozornosti spremljanju in kontroli opravljenega dela, poleg tega pa je treba iskati čim bolj konkretne kriterije za ocenje-canje npr. pokritje, zmanjšanje zalog, zmanjšanje zastojev itd., da bi se subjektivni faktorji pri ocenjevanju zmanjšali na najmanjšo možno mero. Ing. Lado Hegedič Pričel je kandidacijski postopek za delegate DS - TOZD in DO ter SIS in DPS Sindikati imajo pred seboj zelo pomembno nalogo t. j. priprave na volitve v letu 1982 v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V našem primeru pa istočasno tudi za volitve delegatov v samoupravne organe. To je praktično okoli 370 delegatov od 1050 zaposlenih delavcev. Novo kar je pri letošnjih pripravah je oblikovanje enotne evidence vseh voljenih delegatov v letu 1974 in 1978. Pri-ftfave te evidence terjajo mnogo dela. Pri nas bomo pripravili v prvi fazi evidenco voljenih v letu 1978, za katere imamo podatke, za štiri leta prej pa bi trajalo preveč dela pri individualnem zbiranju podatkov. Na osnovi teh podatkov bo sledilo evidentiranje novh kandidatov za delegate. To bo še zahtevnejše delo odborov sin- dikata po TOZD. Pri izvršnih odborih sindikata se oblikujejo koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve, ki so sestavljeni iz predstavnikov vseh DPO v DO. V Elanu so v tem odboru: Radevič Josip — predsednik Koselj Tone — član Vidic Miran — član Vrečko Stanc — član Triplat Pavel—član Finžgar Bogdan —član Renko Anton — član Knafelj Slavko — član Lavrič Marija — član V TOZD in drugih samoupravnih delovnih organizacijah ter skupnostih, se sprejemajo dogovori o uvajanju stalne evidence delegatov. To delo opravlja evidentičar, v našem primeru je to Lavrič Marija. Iz vsega tega je razvidno, da je to resen pristop k izboru najboljših delegatov, seveda, če bo to delo predhodno dobro pripravljeno. Knafelj Slavko M I Del novega skladišča telovadnega orodja, okroglice v ospredju so prva količina, ki smo jo prejeli od našega kooperanta iz Oti-škega vrha, za igrala iz sistema »A«, ki ga bomo postavili v Lescah Tehnični posvet med strokovnjaki TOZD Smuči in TOZD Vzdrževanje, o problemih stroja za izdelavo poliuretanskih smuči ELAN BEGUNJE Splošni sektor Begunje, 4. VI. 1981 IZIDI REFERENDUMA 3. VI. 1981 za spremembo Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in nalog in spremembo Pravilnika o skupnih osnovah in merilih za delitev OD: ELfKN GLASOVALO 1. TOZD— SMUČI ZA: 1. Samostojni referent tekmovalne službe — XIV. kategorija G LASO- % ZA % pROTI % VOL. VALO 434 353 81,3 141 32,5 199 45,8 (13 neveljavnih glas.) 2. TOZD — PLASTIKA ZA: 1. Samostojni serviser motorjev za čolne in za čolne — XI. kateg. 81 68 84,0 64 79,0 2 2,5 (2 neveljavni glas.) 3. TOZD— VZDRŽEVANJE ZA: 1. Vzdrževalec šibkotočnih in elektronskih naprav — XI. kateg. 116 110 94,8 95 81,9 13 11,2 (2 neveljavni glas.) 4. TOZD — TRGOVINA ZA: 1. Zavijalec — prodajalec v maloprodaji — VI. kategorija 2. Vodja blagovnice — XVI. kateg. 3. Samostojni skladiščnik trgovskega blaga — X. kategorija 4. Referent maloprodaje — XI. kateg. 59 52 88,1 51 86,4 I 1,7 59 52 88,1 45 76,3 2 3,4 (5 neveljavnih glas.) 59 52 88,1 51 86,4 1 1,7 59 52 88,1 44 74,6 2 3,4 (6 neveljavnih glas.) 5. DEL. SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ZA: 1. Poklicni gasilec I. — IX. kateg. 2. Poklicni gasilec II.— VIII. kateg. 146 122 83,6 105 71,9 15 10,3 (2 neveljavni glas.) Sklep: Referendum je uspel v vseh TOZD, DSSSza vse predlagane spremembe, ker so potrjeni z nad 50 % glasov RAZEN V TOZD SMUČI, KJER NI USPEL, ker je ZA glasovalo le 32,5% volilcev. Predsednik volilne komisije DO Elan: Hanžič Janez Samozaščita pa taka Pogosto sicer pravimo, da je varnostno-politični položaj pri nas dober, ugotovitve varnostnih organov in inšpekcij na posameznih področjih pa vendarle ne dovoljujejo nikakršnega samozadovoljstva. Prevečkrat se pokaže, da navkljub govorjenju in pisanju o družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu ljudje še vedno ne vedo natančno, kakšna je vloga posameznih sestavin znotraj tega, tudi za sindikat pomembnega področja. Ne samo nezadovoljiva obveščenost in pomanjkljivo poznavanje, tudi konkretnega samozaščitnega in varnostnega ravnanja je ponekod premalo, drugače varnostni organi in pristojne inšpekcije ne bi našle tega, kar so. Z gotovostjo lahko rečemo, da je osemdesetim odstotkom okvar, požarov, nesreč, in še bi lahko naštevali, botrovala malomarnost, neprevidnost in neizpolnjevanje delovnih dolž- nosti oziroma nespoštovanje norm in pravil. Torej je družbena samozaščita tu padla na izpitu. Za nas so posebej zanimivi in zaskrbljujoči podatki o stanju v organizacijah združenega dela. V posameznih preverjanjih so zadolženi na primer ugotovili, da tisti, ki so zadolženi za varovanje premoženja in objektov, to svoje delo često opravljajo nevestno in neodgovorno, odkrili so zaskrbljujoče veliko število poklicnih voznikov, ki so bili že v zgodnjih jutranjih urah pod vplivom alkohola. V organizacijah, ki se ukvarjajo s transportno dejavnostjo, so ugotovili, da je dohodek često pred varnostjo, da veliko preveč vozil ni tehnično brezhibnih, vozniki pa so preobremenjeni. Ponekod so bile blagajne čez noč odklenjene, lahko vnetljive snovi so bile neustrezno uskladiščene, in še in še. Notranje kontrole kot da ni. Pa ne samo to. Ko so iskali krivce, se je vsa stvar čestokrat ustavila pri delavcih — tu pa nekaj ni v redu. Poslovodni organi in delovno zadolženi posamezniki za določena (v teh primerih pomembna) področja doslej — obveznostim ustrezno — za svoje (ne)izpolnjevanje niso tudi odgovarjali. Ali drugače: njihove (ne)krivde niso ugotavljali, torej osebne odgovornosti (razen ko je šlo za delavce) nismo dovolj uveljavili. S tem pa je nujno treba prenehati, in tako bodo v prihodnje ukrepali tudi varnostni organi. Ali so zaostreni pogoji poslovanja in gospodarjenja vzrok za lanskoletno povečanje (za desetino) gospodarskega kriminala, še ni povsem jasno, pomembno pa je, da smo v pteteklosti preveč dopuščali ravnanje, ki ni bilo v mejah zakonskih predpisov in moralnih norm, je pa zagotavljalo poslovno uspešnost. Tako početje je bilo ponavadi kronano z uspehom, podira pa cel sistem odnosov in pravil v ekonom- skem sistemu in je zaradi tega tudi družbeno škodljivo. Tudi tu se samozaščita ni izkazala, pa čeprav morebitnim višjim osebnim dohodkom navkljub. Poslej bo treba — ob ne povsem jasnih prekinitvah dela, strojelomih in širjenju nesamo-upravnih predlogov za reševanje določene problematike — stvari malo bolj vzeti pod drobnogled, tudi zaradi suma, da gre organizirano početje. Kaj je še mogoče storiti? Zakaj bi na primer na tisoče prostovoljnih gasilcev samo gasilo požare, ko pa je mogoče tudi preventivno delovati in opozarjati na možne vzroke požarov! In ne nazadnje: pozornost ob poslovnih stikih s tujci — kupcev in trgovcev vedno ne zanimajo samo poslovne stvari ali lepote naše domovine — ki pozorno prisluhnejo vsemu v zvezi z aktualnim ekonomskim in političnim položajem. MK OD v aprilu v DO Elan i Utr. HUSOliD IZPLAČIL OD V APltlLU 81 ZA UO ELAH GLEIE NA IZPLAČAN OD D) S ŠTEV. DELAVCEV delavcev He^edič Lado SOZD KEM A CD MARIBOR L g .p,. m 1 i IV I I ?; •\ li U\ ' tJwOVf .;r -T- f; ■ Mimd* I iibMiJ E L A N TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA 64 27 5 BEGUNJE NA GORENJSKEM 28. maj 1981 VII-571/1-81 Tovarne smuči proizvodnjo Po našem predhodnem dogovoru oziroma vašem soglasju, so udeleženci našega strokovnega seminarja v Kranjski gori dne 14/5-1981 obiskali vašo tovarno v Brncih na Koroškem. V tej zvezi se vam ponovno najtopleje zahvaljujemo za vaše razumevanje in sodelovanje. Našim gostom, predstavnikom ca 150 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, ste vsebinsko bistveno obogatili izlet, poleg tega pa ste v očeh vseh udeležencev izleta potrdili visok poslovni ugled vaše delovne organizacije. Tovariško vas pozdravljamo! Direktor Roman KOLAR ELAN : J N A 28:22 V okviru priprav za občinsko sindikalno tekmovanje v šahu so Elanovi šahisti povabili na dvoboj šahiste iz radovljiške vojašnice. Dvoboj so dobili Elanovi šahisti z rezultatom 28:22. Za Elan so točke dosegli: — JERALA 8 1/2 točke — VREČKO 6 1/2 točke — DRAGAN 5 točk — RESMAN F. 4 točke — RESMAN A. 4 točke Dogovorili smo se tudi, da naj bi omenjeni dvoboji postali tradicionalni in naj bi jih po možnosti imeli vsak mesec. V. M. POLOŽAJ NA TRŽIŠČU V ZDA ZA SMUČI Naš predstavnik v ZDA — ELAN MONARK, nam je poslal sledeče sporočilo: V Rossignolovi tovarni delajo v eni izmeni 3 tedne v mesecu od junija do decembra z enim tednom neplačane odsotnosti za proizvodnjo. Delavce, ki so bili zaposleni pri tekaških smučeh, so odpustili in zastopniki za alpske smuči so prevzeli tudi tekaške. Od skupno 80 zaposlenih v administraciji so jih odpustili 35. Dynastarova tovarna je zaprta en teden na mesec vsaj do oktobra. Olinova tovarna je zaprta en teden mesečno do decembra. Tovarni Hexcel, Hanson sta zaprti za celo poletje. K2 je zmanjšal proizvodnjo za eno polno izmeno. Trakova tovarna v ZDA je zaprta za nedoločen čas. Po neuradnih podatkih popisa prebivalstva živi zdaj v Sloveniji 1.883.764 ljudi. Skoraj 40 tisoč ljudi začasno dela v tujini. Poleg stalnih prebivalcev živi v Sloveniji še 88.910 začasno prisotnih ljudi. V slovenskem glavnem mestu — Ljubljani stalno živi 223.418 prebivalcev. Gostota prebivalcev v Sloveniji je, po neuradnih izračunih, 93 prebivalcev na kvadratni kilometer. V enem slovenskem gospodinjstvu živi 3,2 poprečne »statistične osebe«. Rezultati popisa prebivalstva Radovljica, 21. aprila 1981 Popis 1981 je končan. Popisna komisija občine Radovljica je že izračunala prve rezultate in ocenjuje, da so zbrani podatki, zahvaljujoč delu popisovalcev in inštruktorjev, kvalitetni. 3 1. marca nas je bilo v občini 31.809.196 prebivalcev več kot pred desetimi leti; 10.289 gospodinjstev živi v 10.287 stanovanjih. Počitniških stanovanj je 1.058, kar 402 več kot v popisu 1971. leta. V desetih letih se je iz tujine vrnilo 71 zdomcev, tako, da jih dela v tujini le še 490. Gostota naseljenosti je v desetih letih zrasla od 44,6 ljudi na kv. km na 49,6 ljudi na kv. km. Kaže se tudi neznaten trend zmanjšanja družin, saj pridejo na eno gospodinjstvo le 3,1 ljudje. Iz prvih kmetijskih rezultatov je razvidno, da je v razdobju 1971—1981 najbolj porasla prireja ovac, indeks rasti je 150,8 ter govedi za 1 10,3. Naj večji padec pa smo zabeležili pri konjereji in prašičereji. Govedi je v občini 6.999,653 glav več kot leta 1971, ovac je 1.365, prašičev 1.813, pred desetimi leti pa jih je bilo 2.763. Našteli so tudi 18.760 glav perutnine. Pričakovati je, da se bodo prvi rezultati popisa po končani obdelavi vseh zbranih podatkov še nekoliko spremenili. ELhN Delo 27. maja 1981 Les na vrtiljaku cen (prirejeno za Elan) V Sloveniji primanjkuje okoli milijon kubičnih metrov lesa in lesnih odpadkov. Ker je povpraševanje veliko večje kot ponudba, se cene lesa ne držijo dogovorjenih okvirov. Ze vrsto let se gozdarji bojujejo za višje cene lesa, vendar, vsaj tako trdijo, so pri tem imeli zelo malo uspeha. Toda kljub temu, da jim republiški zavod za cene, ki je bil do lani pristojen za oblikovanje cen, ni hotel priznati cen, kot so zahtevali, so zaradi pomanjkanja lesa dosegli višje cene tako, da so les slabše kvalitete prodajali kot boljšo. Potem ko je zvezni zavod za cene, ki je bil v pristojnosti oblikovanje cen lesnih izdelkov in iverk, odobril povečanje cen teh izdelkov, so dobili zeleno luč za nove cene tudi gozdarji — 30. decembra lani so lahko povišali cene za 121,9 odstotka. Čeprav je bilo takrat slišati, da je to realna cena lesa, pa danes gozdarji menijo, da je prenizka. Opozarjajo, da so domače cene za 6 do 22 odstotkov nižje kot svetovne, vsi finalni lesni proizvodi od deske do iverke in pohištva pa so dražji kot drugod po svetu. Za Elan nabavljamo smreko iz vse Slovenije — predvsem na Pohorskem področju, pretežno pa jo dobimo iz Bosne. Cena za kubični meter iz Bosne je po ceniku 8.600 din plus prevoz do 1.100 din. Iz Slovenije pa od 10.000—11.000 plus prevoz 400. — din. To je čista — pol čista in po podatkih Poslovnega združenja, predstavlja ta kvaliteta 2—2,5% celotne lesne mase. Zdaj pa si lahko predstavljamo, kako težko je nabavljati tako izbran les. Takega lesa porabimo v Elanu letno 1200—1500 kubičnih metrov, čeprav so trenutne potrebe večje- Pri nabavi jesena je situacija naslednja. Letna poraba je ob- čutno padla, ker les pri izdela- vi smuči nadomeščajo drugi materiali, tako da poraba jesena ne presega količin porabe smreke. Cena za jesenove deske je kub. m ca 12.000,00 din frizov pa ca 18.400,00 din plus 5 do 7% transportni stroški. Problema nabave jesena trenutno ni, zaradi dobrih poslovnih odnosov z lesnim kombinatom Vin-kovci, s katerim sodelujemo že 30 let. Iz kub. m jesenovih desk dobimo ca 70% frizov, iz kub. m frizov pa dobimo ca 120 parov alpskih smuči dolžine 200 cm. Topole porabimo letno nekaj več kot jesena. Dobimo jo iz Kombinata Belišče v Slavoniji. Cena za kub. m desk se suče okrog 6.200,00 din kub. m plus 5—7% prevozni stroški. Frizi pa imajo ceno 9.200,00 din. Tudi pri nabavi topola trenutno ni težav. Iz kub. m topolovih desk dobimo ca 60% frizov. Iz kub. m frizov pride ca 100 parov tekaških smuči dolžine 200 cm. Iz vsega gornjega je razvidno, da so cene lesa zelo visoke in da se je les v nekaj letih podražil nekajkrat več, kot so se podražile naše smuči. Pa še splošni zaključek iz prispevka v DELU na slovenskem področju: Pri vsem tem pa preseneča, da kmet, ki sam tudi pripelje les gozdnemu gospodarstvu, zanj dobi veliko manj. Tako dobi za hlod bukovega lesa tretje kvalitete 966 dinarjev, medtem ko je uradno priznana cena za družbeni sektor 1.400 dinarjev. Podobne, velike in večje razlike so tudi pri vseh ostalih vrstah lesa. Razlagajo, da zato, ker kmetu odbijejo stroške za biološko amortizacijo gozda, kar znaša okoli 10 do 16 odstotkov, poleg tega pa še stroške za gospodarjenja gozdnih gospodarstev, ki naj bi znašali okoli 16 odstotkov. Pri tem seveda nihče ne pojasni, kaj ti stroški za gospodarjenje natanko pomenijo, posebno še, ker kmetu ponekod zaračunajo tudi prispevek za gradnjo gozdnih cest. Temeljne organizacije kooperantov pa si pridržijo od prodajnih cen še 10 odstotkov. Vse te številke in odstotki, ki se tako razlikujejo, pa pravzaprav kažejo, da vsakdo poiz- kuša iztržiti čimveč s čimmanj dela. Ob tem je težko s prstom pokazati na krivca, saj so odnosi tako zapleteni, da se vsiljuje misel, da z njimi vsi zamegljujejo resnico. Tudi kmet težko razume vsa ta čudna pota odstotkov, vendar ugotavlja, da za svoj les dobi premalo. Tudi zato zasebni lastniki gozdov sekajo manj, kot bi lahko, čeprav lesa primanjkuje in dosega čedalje višje cene. Rezar Jože Delegacija vladajoče stranke iz Zimbabveja z ministrom za mladino, kulturo in šport g. KALUN GUREJEM Težko delo na skladišču lesa, prekladanje kratic jesenovih desk Minister za kulturo in šport iz Zimbabveja 1926 GASILSKI OOI DOBRO Ob pobratenju med IGD Elan in GD Bukošek Strokovni izlet gasilcev Gasilsko društvo naše delovne organizacije je v letošnjem letu organiziralo strokovno ekskurzijo v Brežice, kjer smo bili gostje gasilskega društva Bukošek. Ekskurzija je bila povezana z pobratenjem obeh gasilskih društev. Na izletu smo bili v soboto 30. V. 198I. Udeležilo se ga je 19 gasilcev. Po prihodu v Brežice so nas pričakali predstavniki GD Bukošek, nato pa smo se odpeljali skupno z avtobusom do KS Bukošek. Pred gasilnim domom so nas pričakali predstavniki društva, poveljnik obč. gasilske zveze, predsednik KS, gasilci in občani. Sprejem je bil zelo prisrčen. Po izmenjavi pozdravov je sledila svečana proslava ob pobratenju obeh gas. društev. Oba predsednika sta v svojih govorih poudarila pomen in vzroke zaradi česar je prišlo do pobratenja med IGD Elan in GD Bukošek. Naše društvo je pobratenemu društvu poklonilo mizo za namizni tenis, spominsko sliko in športne majice za pionirje. Gasilsko društvo Bukošek nam je pripravilo izjemno lepo spominsko darilo in sicer miniaturno stiskalnico za stiskanje grozdja, katera predstavlja njihovo nacionalno napravo za proizvodnjo znanih bizelških vin. Po svečanem podpisu listin o pobratenju, sta predsednik in tajnik obeh društev »krstila« mizo za namizni tenis, nato pa so jo pionirji in mladinci domačega društva v celoti okupirali. Po zaključku svečanosti je bil ogled DO SLOVENIJALES — Tovarne pohištva Brežice. Ogledali smo si celotno proizvodnjo te delovne organizacije, katera proizvaja predvsem re-galno in sobno pohištvo. Po ogledu je bila skromna pogostitev, kjer so nas predstavniki podjetja seznanili z delom in problematiko pri uveljavljanju požarne varnosti in samega razvoja DO. V Brežicah smo si tudi ogledali znani muzej, kjer je v prostorih starega brežiškega gradu razstava razvojne poti tega področja Štajerske, od srednjega veka do danes. Izreden vtis je na vse nas napravila znana viteška dvorana, ki je poznana predvsem po izredni akustičnosti in po freskah. Po kosilu so nam gostitelji pripravili družabno srečanje v domači zidanici. Srečanje je bilo izredno, tu smo navezali še tesnejše stike. Mnogi smo se ob velikem sodu pristnega bizelj-čana in ob smehu stare čarovnice na steni, tudi po večkrat pobratili. Da pa je bilo srečanje še bolj pestro, je poskrbel domači ansambel. Izreden talent, še bolj pa veselje za igranje na trobento in kitaro, je pokazal naš predsednik tov. Resman Andrej, saj so po zaključku morali na kitari menjati vse strune. Po večerji se je nadaljevalo družabno srečanje v znani go- stilni »Pri Anici« v Bukošku, tja do poznih večernih ur. V nedeljo smo ob čudovitem vremenu predvsem izkoristili priliko za kopanje v znanih Čateških toplicah, po kosilu na Bizeljskem, kjer so nas spremljali gostitelji, pa smo se od prijaznih gasilcev iz Bukoška tudi poslovili. Naše društvo že vrsto let organizira ekskurzije oz. izlete po raznih krajih naše lepe domovine, vendar so bili vsi udeleženci izleta enotnega mnenja, da se še tako lepo nismo imeli na nobenem izletu. To pa je predvsem največja zasluga organizatorjev GD Bukošek in se jim v tej priliki še enkrat zahvaljujemo za gostoljubje in vse kar so naredili za nas, da sta bila ta dva dneva izleta za nas vse nepozabna. STOPNICE 1) prebivalec Poljske 2) posušeno grozdje 3) arhitektonsko obdelan vhod v cerkvah, palačah 4) vrsta žvečilnega gumija 5) lesena koliba 6) lastnica birtije 7) manjša periodična publikacija 8) jedilno orodje 9) sestavina zemeljskega plina 10) prepad Na stopnicah boste dobili besede naslednjega pomena: — spodnja jura — sklenitev zakonske zveze — angl. gled. in filmski igralec, Eric (Saga o Forsythih) — špansko pristaniško mesto — priimek Maršala Tita Skupina predstavnikov vojaških trgovin iz zapadne Evrope. Zanimali so se za naše športno orodje Podpis listine o pobratenju 8 SMUČINA St. it i=t - 2 3 1» 5 e 7 £ ? 1C 12 15 1» S T K % 1. VREČKOM. 1 1 1/2 1 1 1 1 8 1/2 I. 2* KCROČEC 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 I IX-X. 3- i/RAOAN 0 1 s\N 1 0 1 1 1 1 I 7 XXI.1 4. BLAŽIČ 7. 0 1 0 v* 0 0 0 0 1 0 | 2 Vlili. 5. JERALA 1*2 1 1 1 1 0 1 1 1 > 1/2 IIJ 6. BLAŽIČ A. 0 0 0 1 0 0 1 1 0 i 3 VIlJ 7. RESMAN F. 0 l 0 1 1 1 1 1 ./2 S 1/2 IV* 8. 0 l 0 1 0 0 0 N* 1 L/2 3 1/2 VIj 9. LOLAR 0 l 0 0 0 0 0 0 v\S 0 1 A .IX:k - 10. RESMAN A. 0 l 0 1 0 1 /2 1/2 1 | » f »J _ n. - 1 Popularni sodelavci Tine Mulej Prav je, da v lej rubriki enkrat predstavimo nekoga od naših mlajših sodelavcev. Čeprav smo tisočglavi kolektiv tovarne športne opreme, se ne moremo ravno ponašati s številnimi športniki, ki so prerasli ograjo rekreativcev. Želimo vam predstaviti našega m l/i de g a orodjarja Tineta Muleja. Rojen je hil 1960 leta. Stanujta Zgoši, tik ob Elanu. Izučen je bil za orodjarja v letu 1978. Kljub temu, da ima še malo prakse, je dober strokovni delavec, marljiv in perspektiven. Je sin najboljšega alpskega smučarja prve povojne generacije Tinčka Muleja. Že kot otroka se ga spominjam kako je tudi Tine zarezoval smučine in tekmoval kot pionir. Nedvomno je bil velik talent, toda okoliščine so hotele, da se nadalje ni uveljavljal na tem področju. Pravi, da se je premalo udeleževal tekem za kategorizacijo in s tem zbral premalo točk za nastop na republiških prvenstvih. Vsemu pa črfjetno ni sam kriv, organiziranih treningov je bilo v teh časih zagotovo premalo. V sebi pa je gojil še močnejše nagnjenje in to do hitrih motorjev. Že kot pobič je očetu Zmaknil motor in se vozil po stranskih poteh in gozdnih stezah. Tako se je Tine z dušo in telesom zapisal motokrosu. Leta 1975 se je včlanil pri AMD Radovljica. Pričel je dirkati v razredu 50 ccm. Pogumen in spreten kakršen je, uspeh ni izostal. Na državnem prvenstvu je bil enkrat drugi, dvakrat Pa tretji. Pred dvemi leti mu je 50 ccm stroj postal prepočasen, zato je Presedlal na 125 ccm. Ni bilo tako enostavno, saj ta motor stane nič manj kot 10 starih milijonov s carinskimi dajatvami. Verjetno se je izpraznila tudi družinska blagajna, kajti sam si ni mogel prihraniti toliko denarja, AMD pa tudi ne prispeva ničesar k osnovni investiciji. V času treningov, zlasti tekmovanj, so stroji izpostavljeni izrednim obremenitvam, zato je treba za rezervne dele, to je — gume, bate, amortizerje, verige in drugo, letno primakniti še najmanj 2 stara miljona — iz lastnega ž.epa. Resnično moraš biti entuziast in se na račun tega marsičemu odpovedati. Čudno, kakšne so razlike v današnjem športu in seveda tudi športnikih. Rad bi postal velik dirkač — mednarodnega formata, kar pa radi navedenega gotovo ne bo mogel biti. Kljub temu pa je pomeril svoje moči tudi na dirki za svetovno prvenstvo na podljubeljskih terenih. Srčno se je boril, čeprav pravi sam, da z uvrstitvijo ni povsem zadovoljen, 2 x po 40 minut plus še par krogov povrhu, terja ogromno kondicije in koncentracije, to vedo dirkači sami najbolje. Ni čudno, da ta šport privablja na tisoče gledalcev, ki znajo ceniti vrline športnikov — dirkačev. Naš sodelavec Tine Mulej na motokrosu za svetovni pokal v Tržiču Ko sem se pogovarjal s Tinetom, mi je zaupal, da bo še nadaljeval z motokrosom, dokler bo še v stanju pokrivati stroške, ali če kaj drugega ne pride po sredi. No, mi mu želimo, da se srečno izogne tistemu »po sredi«, da bomo še dolgo držali pesti zanj, kot nekoč za njegovega očeta, ki je repre-zentiral jugoslovanske barve na smučeh. Besedilo in foto Franci Kolman Kanadski trgovinski svetnik g. ROBERT LEE (v sredi) in njegov pomočnik g. KRSTA DJORDJEVIČ (levi). Razgovor je bil o informaciji o Elanu in o situaciji na športnem tržišču v svetu. Svetovni alpski pokal 1981/1982 MOŠKI — december — 4.—5. Val d'Isere (Fr) — smuk, veleslalom, kombinacija, 7.: Aprica (It) — veleslalom, 9.: Madonna ili Campiglio (It) — slalom, 13. Val Gardena (It), smuk, kombinacija s slalomom v Madonni di Campiglio, 14.—15.: Girtina d'Ampezzo (It) — slalom, veleslalom, 20.: Crans Montana (Švi) — smuk. Januar — 9.—10.: Morzine (Fr) — smuk, veleslalom, 12.: Bad NViessee (ZRN) — slalom, 16.—17.: Kitzbiihel(A)—smuk, kombinacija s slalomom v Bad Wiessee, 19.: Adelboden (Švi) — veleslalom, 23.—24.: Wen-gen (Švi) — smuk, slalom, kombinacija z veleslalomom v Adel-bodnu. Februar — 13.—14.': Gar-misch-Partenkirchen (ZRN) — smuk, slalom, kombinacija, 27.: Whistler Mountain (Kan) — po potrebi dva smuka. Marec — 5.—6.: Aspen (ZDA) — dva smuka, 17.: Bad Kleinkirchheim (A) — veleslalom, 19.—20. Kranjska gora (Jug) — slalom, veleslalom, 22.-23.: Jasna (ČSSR) — slalom, veleslalom, 25.—28.: San Sicario (It), Montgenevre (Fr) — finale s slalomom, veleslalomom in paralelno tekmo. ŽENSKE — december — 2.—3.: Val d’Isere (Fr) — smuk, veleslalom, kombinacija, 5. Lour-mayer (It) — veleslalom, 6. Limone (It) — slalom, 11.—12.: Piancavallo (It) — smuk, slalom, kombinacija s slalomom v Limone, 18.—19.: Bad Klein-kircheim (A) — dva smuka, 21.—22.: Chamonix, St. Ger-vais (Fr) — slalom, veleslalom. Januar — 3.—4.: Maribor (Jug) — slalom, veleslalom, 8.—9.: Pfronten(ZRN)—smuk, veleslalom, 13.—14.: Grindel-wald (Švi) —smuk, veleslalom, kombinacija s smukom v Pfront-nu, 19.—20.: Badgastein (A) — smuk, slalom, kombinacija, 22.: Lenggries (ZRN) — slalom, 23.: Berchtesgaden (ZRN) — slalom. Februar — 9.: Oberstaufen (ZRN) — veleslalom, 13.—14.: Arosa (Švi) — dva smuka, 25.—26.: VVinter Park (ZDA) — slalom, veleslalom, 28. Aspen (ZDA) — veleslalom. Marec — 3.—4.: Waterville Valley (ZDA) — slalom, veleslalom, 25.—28.: San Sicario (It), Montgenevre (Fr) — finale s slalomom, veleslalomom in paralelno tekmo. 3po2tovani tovariSi! Veliko lepih vtisov nam je ostalo po obiska v vaSi tovarni, še z večjim zanimanjem bomo sledeli razvoja in uveljavljanju smuči, ki no3ijo znamko SLAN. Zahvaljujemo se vam, ča ate nam omogočili o^lad .posebno pa tovariSu za prijazno vodenje po obratih. Lepo vas pozdravljajo učenci 5. in 6. razreda ovne Sole ZUII.1 Kamnik fSVi KAMNIK VODJh 3KJICUHZIJE Marijano ■Irciela BOR VRNIL OBISK KOŠARKARJEM ELANA Pred nekaj meseci so košarkarji Elana, ki deluje v okviru TVD Partizana Begunje gostovali v Trstu. SZ BOR je dobilo novo dvorano, katero je Elan opremil in priložnost za navezavo stikov smo izkoristili za srečanje košarkarjev. Elanov-ci so takrat bili boljši in zmagali za 30 točk, povratno srečanje dne 30. maja pri OS Begunje pa je bilo mnogo bolj enakovredno. Nastopajoči so prikazali košarko na dokaj visokem nivo- ju. Tudi takrat pa je zmagal Elan 76:72 (42:32). Bolj kot rezultat pa je važno pristno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu, saj so njihove aktivnosti kot tudi narodnostna osveščenost na visokem nivoju in nam vse premalo poznane. Tako kvalitetne tekme, niso ravno pogostokrat v Begunjah, zato tudi vabijo mlade domačine, da se v večjem številu udeležujejo tekem in da se sami poskusijo v košarkarskih veščinah in se jim pridružijo. Dipl. ing. arh. Urbanc Janez Občinsko sindikalno prvenstvo Pretekla leta so bila občinska sindikalna prvenstva v odbojki organizirana jeseni, letos pa je termin premaknjen na pomlad. Tekme so bile odigrane od 16. do 24. 4. 1981. Elanovci smo sodelovali s tremi ekipami in to z eno žensko in dvema moškima ekipama. Ženska ekipa je bila sestavljena iz petih delavk DSSS, ene TOZD IE in ene TOZD SO. Igrale so v skupini s SO Radovljica in Verigo. S SO Radovljica, ki je bila v končnem vrstnem redu druga, so tekmo izgubile, premagale pa so Verigo. Od osmih ekip so bile pete in priborile ELANU 60 točk. V moški ekipi ELAN I so igrali naši veterani. V skupini sta bili še ekipi Almira in Veriga I. Veriga I, končni zmagovalec, je bila premočan nasprotnik z'a naše. Almira pa je bila enakovreden nasprotnik in šele tretji set je odločil, da pojde ona v mali finale. Moška ekipa ELAN II, katere glavnino sestavljajo delavci iz TOZD Vzdrževanje, je v skupini, kjer sta igrali še ekipi Plamena in Lipa, dosegla drugo mesto in se uvrstila v mali finale. V mali finale so se uvrstile še ekipe: Iskra Lipnica, SO Radovljica in Almira. Naša drugaekipa je vse tekme dobila z rezultatom 2:0, postala zmagovalec malega finala, dosegla 5. mesto med dvanajstimi ekipami in priborila Elanu 60 točk. Elanova prva ekipa je bila deveta in priborila Elanu 25 točk. Vrstni red ženskih ekip: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. PTT Radovljica SO Radovljica Bolnica Begunje Lskra Lipnica Elan Lip Veriga Vezenine Vrstni red moških ekip: l. Veriga I 2. Iskra Lipnica 1 3. GG Bled 4. Plamen 5. Elan II 6. Iskra Lipnica II 7. SO Radovljica Almira 8. O 9. Elan I K). I l. Veriga II Vezenine 12. Lip Prijateljski dvoboj ELAN: STOL Srečanja odbojkarjev ELANA in STOLA so postala že tradicionalna. Letos so se odbojkarji pomerili v Kamniku oz. v Duplici. Obe ekipi naših sta bili žal poraženi. Ženske so izgubile z 0:3, fantje pa 1:3. Želimo, da bi bilo drugo leto bolje. N. B. Nogomet OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KOŠARKI 23. maja je občinski sindikalni svet v organizaciji TVD Partizana Begunje pripravil 1. sindikalno prvenstvo v košarki. Sodelovalo je 6 ekip, čeprav je prijavljenih bilo 10. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini: Elan I, Iskra Lipnica in Plamen ter Iskra Otoče, Obrtniki in Elan II. Zmagovalca skupin sta bila Elan I in Iskra Otoče, ki je v finalu premagala domačine, ki so na klopi imeli dva poškodovana igralca, tako da je sanj o zmagi bilo kmalu konec. Tekmovanju na rob pa tole: turnirski sistem je dokaj napo- USPEŠEN START ELANOVE EKIPE V OBČINSKI I. LIGI Odlične rezultate v I. občinski ligi smo dosegli s kolektivno igro cele ekipe. Odlično igro sta pokazala Mandelc in golman Kokalj. Kljub težavam ključnih igralcev smo zadovoljni z igro in mestom na lestvici. S kola v kolo igramo bolje, lanska sezona nas je poučila, da moramo resneje zastopati ELAN! ren, zato so poškodbe pogoste. Košarka v delovnih organizacijah še ni ne vem kako kvalitetna, zato bo organizator moral razmisliti o več manjših turnirjih posebej v bodoče, ko bo ekip več. Uradnih rezultatov organizator še ni posredoval, kljub temu, pa je vrstni red poznan: Iskra Otoče, Elan I,, Plamen, Obrtniki, Iskra Lipnica in Elan II. Rezultati Elanove ekipe: Veriga I.: ELAN ELAN : Mošnje Kamna Gorica : ELAN ELAN : Merkur Mladina Bled : ELAN 2 : 5 1 : 5 3 : 6 5 : 1 1 : 6 t Lestvica po 5 kolih: 1. Mošnje 5 5 — 0— 0 25 : 10 10 2. ELAN 5 4- -0— 1 23:12 8 3. Plamen 5 3 — 0— 2 26 : 12 6 4. Vrbnje 5 3 — 0— 2 16 : 19 6 5. Ml. Bled 5 2 — 1—2 21 : 16 5 6. Stol 5 1 — 2—2 17: 15 4 7. Donat 5 2 — 0— 3 12 : 17 4 8. Merkur 5 2 — 0— 3 13 : 19 4 9. Kamna Gorica 5 1 — 1 — 3 12 : 24 3 10. Veriga 5 0 — 0—5 10 : 31 0 Cerar Jani Bojan Kolman, eden stebrov Elanove ekipe se je (udi na tekmi z BOROM izkazal Prvenstvo 1981 med TOZD-i Rezultati: 1- kolo m. KOLO Inštitut : Trgovina 4 : 1 Trgovina : DSSS Smučarija : Remont 0 : 3 b.b. Remont : Šport, orodja DSSS : Šport, orodja 1 : 6 Smučarija : Inštitut Trgovina : Smučarija 3 : Ob.b. Trgovina : Remont II. KOLO IV. KOLO DSSS : Inštitut 0 : 6 Smučarija : DSSS Šport, orodja : Smučarija 5 : I Trgovina : Šport, orodja Remont : DSSS ] : 1 \ ' ' ~ Šport, orodja : Inštitut 4 ; 4 Lestvica !. Inštitut 5 2. Šport, orodja 5 3. Trgovina 5 4. Remont 5 5. Smučarija 5 6. DSSS 5 Inštitut : Remont 4—1—0 22 3—2—0 21 2—1 — 2 12 2—1—2 7 1 — 0—4 11 0—1—4 g 8 10 12 9 19 24 7 : 3 3 : 3 3 : 0 točk 9 točk 8 točk 5 točk 5 točk 2 točk 1 Cerar Jani Zmaga Elana na četveroboju Letos, 30. maja, je bilo že peto srečanje delavcev-športnikov iz Merkurja — TOZD Universale Jesenice, Postaje ljudske milice, Železarne Jesenice — TOZD Hladna valjarna, ki je bila letos organizator srečanja, in Elana. Iudi letos, kot vedno do zdaj, je bilo tekmovanje v počastitev pomembnih jubilejev naše zgodovine' 40-letnice Osvobodilne fronte in 40-letnice vstaje slovenskega naroda. Udeležencev na četveroboju je bilo okrog 120. Ob izredno lepem vremenu in dobri organizaciji je tekmovanje uspelo v vseh štirih panogah: odbojki, nogometu, streljanju in kegljanju. Rezultati naših tekmovalcev in tekmovalk: Streljanje ženske Streljanje ženske Kegljanje ženske Kegljanje ženske Kegljanje moški Kegljanje moški Streljanje moški Streljanje moški Odbojka moški: Mali nogomet: Ekipa ELAN Begunje HVB PM Jes. Universal Ekipa ELAN Begunje HVB PM Jesenice Universal posamezno: ekipno: posamezno: ekipno: posamezno: ekipno: posamezno: ekipno: 3. 1 Mrak Angela ELAN Begunje Gosak Marija ELAN Begunje Blažič Alojz ELAN Begunje Kokalj Rudi ELAN Begunje ELAN Begunje ELAN Begunje MOŠKI EKIPNO SKUPAJ odbojka l°čk m.nog. strel, kcglj. na asf. skup 5 2 3 5 15 3 l 2 2 8 l 3 l 3 8 2 5 5 — 12 mesto ŽENSKE EKIPNO SKUPAJ kegljanje točk streljanje na asfa|tu skup Prehodni pokal je osvojila DO ELAN Begunje v ženski in moški konkurenci. Švedski univerzitetni profesorji, člani marksističnega krožka Obiski - obiski - obiski - obiski Madžarska mešana komisija za varstvo okolja, s katero je tekel razgovor o Elanu, nič pa o problemu varstva okolja Gani Zveze slovenske mladine iz Gelovca Študentje IV. letnika Gozdarske fakultete iz Beograda ki pa se niso zanimali za stroko, temveč za marketing v Elanu, — Trenutno je v Jugoslaviji 115 gimnastičnih klubov, največ v Sloveniji (30), najmanj na Kosovem (2). - ŠPORT & MARKT (15. 4. 1M1): ZR Nemčija je leta 1980 uvozila 1.362.426 parov smuči. Uvoz je le za 105.765 parov manjSi kot v rekordneip letu 1979. Vrednost uvoza 1980 znaša 104,1 Mio DM (103,9 Mio leta 1979). Največ smuči je bilo uvoženih iz Avstrije — 898.676 parov, iz Francije 142.652, iz Finske 77.164, iz Japonske 75.629, iz ZDA 54.265, iz Italije 38.610, iz Španije 28.593, iz Jugoslavije 22.980, Češke 12.148, Norveške 4.987 parov. Nemški izvoz smuči se je leta 1980 povečal za celih 49.450 parov, skupaj je ZRN izvozila 238.741 parov smuči v vrednosti 20,9 Mio DM. Po vsem svetu so leta 1979 do 1980 prodali skupaj 250.000 jadralnih desk, od tega 210.000 v Evropi. Na čelu sta Francija — 70.000 in Nemčija — 60.000 komadov. V Italiji so prodali 10.000 desk, v Švici 8 — 9.000, na Švedskem 8.000 in v Španiji ca. 5.000. Največ desk so prodale sledeče firme: DUFOUR (50.000 kom na 23,8%), WINDSUR-FER (30.000/14,3$), MI-STRAL (25.000/11,9 $), YA-CHTING INTERNATIONAL (20.000/9,5 $), WIND-GLIDER (20.000 na 9,5 $). V Franciji se z jadranjem na deski ukvarja 500.000 ljudi, v Nemčiji 250.000, Nizozemski 150.000, Veliki Britaniji 25.000, Španiji 15 — 20.000, v Švici 12.000 in v Avstriji 12—15.000. V Avstrijo so leta 1980 uvozili toliko smuči, kot nikoli doslej, to je 83.270. 11 (enajst) avstrijskih firm smuči je leta 1980 izdelalo 3.134.141 parov smuči. Od tega 2.230.288 alpskih in 903.853 parov tekaških smuči (to pomeni zmanjšanje glede na leto poprej za tekaške —12,6'?) in povečanje za alpske +1,5$, glede na število smuči oziroma — 15,8$ tekaške in +0,5$ glede na vrednost smuči). Na švicarskem trgu športne opreme se je zelo uspešna trgovina s smučmi v zimi 80/81 pokazala s tem, da so opazno narasle povprečne cene za smuči. (Januar 1980/97,2 - januar 1981/101,1. to pomeni pri srednji ceni smuči za odrasle porast od 290 na 311 SFr.) Ob težki izgubi dragega očeta BROJAN JAKOBA se lepo zahvaljujem za izrečena sožalja posebno pa sodelavcem nadaljne — metalne za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča hči Marija Bešter ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage mame MARIJE BULOVEC / se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala za podarjena venca sodelavcem Inštituta in Skupnih služb IBM ter za denarno pomoč namesto venca sodelavcem lakirnice in TOZD Vzdrževanje. Žalujoči hčerki Mimica in Dragica in sin Franc za izrečena sožalja vsem ob nenadni smrti brata FRANCA MEDVEŠKA posebno pa sodelavcem polizdelka smuči za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči brat Vid Medvešek ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame KOCJANČIČ JUSTINE se iskreno zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja za venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Jaka in ostali domači Ob izgubi moje drage mame KOLMAN NEŽKE se iskreno zahvaljujem sodelavcem Inštituta za podarjeni venec, za izraze sožalja in vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji Potl' Lah Marija Rešitev nagradne križanke globusa — tekst, AA, j, Stenmark, IL, č — metal, B U, k, st, r, Asam, krinka — TN, nihalnica, resje, Una, toast — i, a, el, aktivnost, nerazvit, TR — neroda, GB, kaos, os, Metalka, MI — Elan, Diablerets, x, procent, rias NAVPIČNO: — ni potrebno, ker že da vodoravno. UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbanc Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, štev. 421-7-72). VODORAVNO: — Wengen njegovo dvojno zlato, SKi — Adelboden, Strel Borisa, rentnik — Lvov, r, notes, ao, TM, snaha, akt — etan, armija, tekst, advent, OGZR — er, tla, Kanada, thundarbay, AB — rdeča armada, i, lasi, t, ono, iib — Vogrinec, LR, na, kotlar, he — EV, trdek, Siena, Iva, u, el — salo, SR, fatalen, Rab, li — Tjumen, y, kalno, zlikana, u — Rieti, AS, besa, EGS, SPENS, stek — Zcrov, Tolminka, Nikola, skela — ter, par, Jaures, Zorika, Slaka — r r, medo, Ančka, lava, a, a, akant — Aomori, ue, Kekkonen, las, Laško — c, black, Kra, tank, ka, majolka — Yu, Au, KR, Ingemar, kumna, r — vesti, Ali, v u o, I, prav, Esso — A, p, janež, ni, La, era, ep, mož — Lausannka, osvajalec Dijaki tehniške srednje šole za lesarstvo iz Ljubljane Francoski turistični delavci iz Savoje