p#sai*eEBa številka stase 1 dinar. Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-. rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. upravništvo g?«»?»» insera,e Sleodoisen polHicea lisi za sloaeusko Ijudsteo IH. številka. MARIBOR, dne 13, novembra 1925. Poštnina plačana y g«t«vi»i. »Maša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. d» 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. ; I Mučenišfvo našega življa pod Italijo. (Govor poslanca dr. Hohnjeca.) Življenje slovenskega in hrvatskega naroda, ki je podjarmljen gospodstvu Italije, je življenje naroda — mučenika. Brez prava in brez zakonskega varstva, dnevno izpostavljen preganjanju in mučenju, od državnih vlastodržeev obsojen na to, da po vseh stopnjah trpljenja gre v narodno smrt: to je kratka signatura usode, ki jo je Hrvatom in Slovencem prisodil hiper-nacionalistični italijanski imperijalizem. Pohlepnost pretiranega italijanskega nacionalizma je vzela zemljo, ki ni nikdar bila italijanska. To je zemlja jugoslovanska, zemlja Slovencev in Hrvatov. Slovenski in hrvatski narod sla to zemljo imela v posesti ter sta prebivala na njej, še prodno je bila formirana italijanska narodnost. Odvzetje slovensko-hrvatske zemlje in na njej prebivajočega naroda je bil čin, ki je bil direktno pro-tiven etničnim principom in principu narodne samoodločbe, po kojih se je po svetovni vojni izvršila organizacija novih držav v Evropi ali preorganizacija starih v okviru novo določenih državnih mej. Da bi ta svoj čin oficijelna Italija mogla opravdati vsaj za bodočnost, hoče slovenski in hrvatski narod, ki ga je podvrgla svojemu gospodstvu, oropali njegove slovanske narodnosti ter ga nasilno poitalijančiti. Zato je slovenski in hrvatski jezik izključila iz šolstva, iz sodstva in iz vse javne uprave. Potomstvo slovenskega in hrvatskega naroda se mora v šolah nasilno poitalijančiti, na sodnijah in po vseh uradih je slovenska beseda strogo zabranjena. S takimi brutalnimi odredbami se je fa-šistovsko-nacionalistična Italija postavila v nasprotje z modernim demokratičnim stališčem kulturnih držav o zaščiti narodnih manjšin, katerim se mora zakonitim potom zajamčiti obstoj, razvoj' in napredek na temelju lastne narodnosti. Ker to demokratično stališče prevladuje v Zvez( narodov kot najodličnejši mednarodni in meddržavni organizaciji, se sedanja Italija ne ogreva za Zvezo, marveč se ji, če le mogoče, odmika, ker perhoresdira njene cilje. Uloga, ki jo fašistična Italija igra v Z-vezi narodov, je polna licemerstva in farizejstva. Na eni strani izjavlja svojo podporo stremljenjem velesil in držav, včlanjenih v Zvezi po ohranitvi miru, za kar je zaščita narodnih manjšin in- manjšinsko pravo eden .izmed nujnih predpogojev. Na drugi strani pa sama najhujše zatira in preganja slovensko-hrvatske manjšine v lastni državi. Poslednji čas je, da se ta dvolična igra Italije konča. Poslednji čas je, da se Italiji strga j krinka z obraza ter da se ona pokaže takšna, kakor je v ! resnici, najhujša zatiralka narodnih manjšin, zlasti j slovenskega in hrvatskega naroda, kojemu v mejah svoje države ne priznava prava za narodni obstoj in razvoj. Ako hi bila naša vlada po svojih oficijelnih zastopnikih storila v tem oziru svojo dolžnost, bi bila Zveza narodov in z njo kulturni svet o sovražnem postopanju Italije proti Slovencem in Hrvatom, italijanskim državljanom, pravilno obveščen. Ker se pa to ni zgodilo, Zveza narodov dosedaj žalibog še ni smatrala za potrebno, da vpliva na Italijo, naj svoje postopanje proti slovensko-hrvalski narodni manjšini prilagodi onim zahtevam manjšinskega varstva, katere je ona sama kot sopodpisovalka mirovnih pogodb naložila drugim državam, med njimi tudi naši državi. Da bi dolžnost zaščite narodnih manjšin veljala samo za male in novoustanovljene države, velike države pa bi bile od te dolžnosti izvzele, to bi bilo absurdno. Mi verujemo v ‘logičnost Zveze narodov, ki gotovo ne bo mogla končno-veljavno in trajno odobrili take absurdnosti. Kot vrhovni areopag držav na svetu, ki mu pripada naloga skrbeti za konsolidacijo in ohranitev miru in pravice, ne more nekatere države, in to ravno največje dispenzirati od te dolžnosti. Zato tudi ne moremo odobravati, da se naša delegacija, na letošnjem zborovanju Zveze narodov v Ženevi ni zavzela za to, da bi zaščita narodnih manjšin bila za vse države obligatorna. Ako je italijanski zastopnik ob tej priliki pripomnil, da bi za Italijo pomenilo ponižanje, ako bi ona morala podpisati pakt o zaščiti narodnih manjšin, ker velevlasti znajo, katere so dolžnosti kulture in pravice napram njih državljanom, ki so druge narodnosti, je treba z ozirom na Italijo ugotoviti, da ona dolžnosti kulture in pravice napram svojim državljanom absolutno ne pozna. Da je zaščita narodnih manjšin velevažna zadeva, dokazuje Italija sama s svojo skrbjo za one primeroma maloštevilne pripadnike italijanske manjšine, ki so v naši državi. V Rapallu in njemu sledečih pogodbah, dogovorih in konvencijah je Italija znala od naše vlade doseči, da je italijanski element v naši državi v najpopolnejši meri zaščiten na vseh poljih, zlasti na gospodarskem in predvsem na šolskem polju. V naši državi se otroci italijanskih staršev izobražujejo v lastnih šo-feb v italijanskem jeziku, in to od učiteljev, ki so italijanski državljani, v Italiji pa sé slovenski in hrvatski otroci silijo v italijanske šole, iz kojih je izgnan slovenski in hrvatski jezik, izgnani slovenski in hrvatski učitelji: to je razlika, ki kriči do neba. Žalostni položaj italijanskih Slovencev in Hrvatov ilustrira dejstvo, da našim rojakom v Italiji ni zasigu-rano ne samo narodno in kulturno življenje, marveč da jim niti ni zajemčena sigurnost življenja in imovine. To vsaj mora vsaka država zajamčiti svojim državljanom, ako hoče opravičiti naslov pravne organizacije, tega Italija ali noče ali pa ne more zajamčiti svojim državljanom slovenske narodnosti. Kljub velikemu broju policajev in orožnikov, kljub jako številni vojaški armadi, kljub na tisoče in tisoče brojeći fašistovski: milici, ki je plačana iz državnih sredstev, v Italiji ni pravnega varstva, ni osebne svobode ne imovinske sigurnosti. Te pravne garancije na uživajo zlasti oni državljani, ki so najmirnejši; in v svojih zahtevah najskrom-nejši, in to so Slovenci in Hrvatje. Ves čas, ki so ga morali preživeti*'v italijanski državi, je niz zapostavljanja, pritiskanja in preganjanja. Spaljenje Narodnega Doma v Trstu in po drugih krajih Primorja, razdejanje in rušenje slovensko-hrvatske imovine, ugo-nabljanje kulturnih sredstev Slovencev in Hrvatov: to in mnogo drugega oznanja žalostno usodo naših bratov v Italiji. Tem žalostnim dogodkom, ki so s črnimi pismenkami zabeleženi v zgodovini slovenskega in hrvatskega življa v Italiji, se pridružujejo dogodki v Trstu v noči od 5. do 6. novembra. Divjaški napad fašistovske druhali na uredništvo »Edinosti«, uničenje tiskarne, kjer se poleg tega lista tudi tiskajo »Istarska Riječ«, j »Novice«, je vzbudilo veliko in vsestransko razburjenje v naši državi. Ti dogodki, ki so se dogodili oh petletnici rapallske pogodbe, so najboljša ilustracija onega prijateljstva, ki je bilo sklenjeno v rimskem paktu prijateljstva. Dogodki so poznani in ni treba, da jih podrobnejše opišem. Opozoriti si še dovoljujem na izgrede v Postojni, kjer so fašisti oskrunili spomenik slovenskega skladatelja Miroslava Vilharja. Z železnim instrumentom so pokvarili in razbili ta le napis v spomeniku: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Fašisti so mogli pred očmi italijanske žandarmerije razbiti ta napis, koji zagotavlja, da je ta narijd sin Slave, da je slovenski narod. Ne morejo pa, in naj se še toliko trudijo in to-, liko divjajo, izbrisati iz srca naroda čustvo slovanskega ! pokoljenja. V Postojni prebivajo sinovi Slave. Sinovi j Slave prebivajo v Idriji, v Vipavi, v Trstu, v Gorici, ob j bistri in hitri Soči, v Istri, na otokih in v Dalmaciji. I Težko jim je ohraniti to čustvo in to prepričanje, za ko-I je morajo toliko žrtvovati in toliko trpeti. Mi jih pri tem, in to je naša sveta dolžnost, moramo podpirati. Ne zadostuje, da jim sporočamo samo platonske simpatije, marveč je potrebno, da jim nudimo efektivno pomoč. Zato smo zastopniki raznih strank vložili nujno interpelacijo na vlado, odi katere čakamo odgovor ne toliko v besedah, kolikor v dejanjih. V smeri razpada vladne zveze. V ospredju političnih dogodkov je italijansko fa-šistovsko nasilje nad našim življem in znano stališče naše vlade. Po poročilih iz Rima je po nalogu zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča naš poslanik Antoni-jevič obiskal ponovno Mussolinija in mn izjavil obžalovanje na dogodkih, ki so se odigrali v Ljubljani in Zagrebu. Ob splošni obsodbi dr. Ninčičeve |io]itikc igrajo radičevci posebno mizerno vlogo. Stjepan Radič je v svojem predzadnjem »Domu« napisal oster članek proti diktatorju Mussoliniju, iz nekaterih svetovnih listov citira tudi še sedaj podobne obsodbe, njegovi ministri in poslanci pa pritrjujejo izjavam zunanjega ministra. V zahvalo za vse to je notranji minister zagrebške protiitalijanske demonstracije vzel za povod — odstranitve zagrebškega velikega župana, ki je bil imenovan na željo radičevcev. Vladna zadrega v zakonodajnem odboru. Po pravilniku se voli zakonodajni odbor za celo skupščinsko dobo. Izvolil se je takoj po verifikaciji in so prišli tedaj vanj od enotnega hrvatskega kluba najboljši ljudje, ki so se pa pozneje odcepili od Radiča in tako se je sedaj znašla vlada v tem tako važnem odboru brez — večine. Za radičevce, ki so postali ministri, bi morali priti v zakonodajni odbor nasledniki po prvotni volilni listi, a ker so ti zapet opozicijonalci, bi vlada rada zavrgla odborov pravilnik. Predsednik skupščine je že poskusil pregovoriti predstavnike vseli parlamentarnih skupin, da bi pristali na spopolnitev odbora iz vladne večine, a je bil odklonjen. Pričakuje se, da bo ob prvi priliki kak član vlddne večine radi tega predlagal spremembo — posl ovni lai. Govori se celo o skorajšnji odgoditvi skupščine do februarja. Po teh verzijah bi se skupščina odgodila takoj po sprejetju invalidskega zakona in novih dvanajstin. — »Politika« pravi, da je kaj takega pričakovati tudi radi lega, ker med člani vlade odnošaji niso najboljši in ker bi se tako za precej časa odgodilo vprašanje vladne rekonstrukcije. Sestanek voditeljev opozicije. V sredo so se po Koroščevi vrnitvi iz Dalmacije prvič sestali Korošec, Davidovič in Spaho na posvetovanje o političnem položaju. Na seji se je ugotovilo, da je velika državniška napaka, ako se Pašič brani vzeti Radiča v vlado, dočim na drugi strani ni nobene ovire, da se ne bi Radičeva stranka udeležila vlade. Razmere med obema vladnima strankama so take, da se je bati, da se sedanji položaj preje konsumira, kakor pa hod® dani vidni uspehi za razčiščenje splošnih političnih razmer. Smer RR razpada. Vprašanje Radičevega vstopa v vlado je prepuščeno Pašiču, ki bi se imel po poročilu dobro poučenega »Vremena« že davno sestati s Pavlom Radičem ter rešiti, kak resor naj bi Stjepan Radič sprejel. Vse to se je pa odložilo in Pašič očividno noče nobenih sprememb, najmanj pa Radiča v vlado. Radič se v zadnjem »Domu« pritožuje, da je na Hrvatskem še hujše kot pod obznano, iznaša primere krutega žandarskega postopanja ter rabi praV ostre besede proti radikalski gospodi. Položaj' se torej naglo razvija v smeri razpada neiskrene RR vlade zveze. — tgr Politične beležke. . A* Naša vlada in fašistovsko nasilje. Rimski listi poročajo, da je dobila Italija radi jugoslovanskih protiitalijanskih demonstracij sledeče zadoščenje od vlade SHS: 1. Veliki župan v Zagrebu je odstavljen. 2. Jugoslovanski poslanik obžaluje dogodke pri rimski vladi. 3. Zunanji minister in pomočnik zunanjega ministra izjavita obžalovanje itali j. poslaniku v Beogradu.4. Aretirani manifestanti se ne izpuste, temveč se po preiskavi izročijo sodišču. 5. Materijalna škoda se povrne.*6. Policijski šefi bodo kaznovani. — Ko je naša javnost še vedno vznemirjena radi italijanskih nasilstev in radi izjav ministra dr. Ninčiča, izjavlja zunanje ministrstvo, da je spor popolnoma likvidiran. Način likvidacije se pa prikriva. — tgr ' , Ostavka prosvetnega ministra. Prosvetni minister Vukičevič je baje demisijoniral. Ta ostavka je posledica nesoglasja v radikalni stranki. Samostojni demokrati zatrjujejo, da so oni vrgli prosvetnega ministra. Vložili so baje tako važno interpelacijo radi prosvetne politike, da je minister moral izvajati konsekvence in odstopiti. Sam Pašič naj bi ga bil k temu prisilil. Sa-mostojno-demokratske nade v Pašiča torej zopet rastejo. — tgr Glasalo nezavisnih radikalov bo zopet izhajalo. Nezavisni radikali, ki se zbirajo okrog bivšega notranjega ministra Nastasa Petroviča, nameravajo zopet pričeti z izdaja- njem svojega lista »Radikal.« Grupa nezavisnih radikalov f se je zadnje čase zelo ojačila ter ima v samem radikalnem \ klubu številne prijatelje. . R. R. vlada in invalidi. (Govor poslanca Žeboia v skupščini.) Sedem dolgih let že čakajo ubogi invalidi v -naSii državi zaman], da bi se ugodno rešilo njihovo vprašanje. Vse kul turne države — vsaj po veliki večini — so to vprašanje že rešile, kakor je treba. Celo uboga Nemška Avstrija je dala svojim ‘invalidom potom zakona primerno oskrbo. Le naša država, oziroma vlada, ki je na krmilu, noče, da hi se invalidsko vprašanje rešilo v zmislu invalidskih zahtev. Tudi s edanja razprava dokazuje, da današnja vlada prinaša ta zakonski pr-ojekt ne iz ljubezni do invalidov, ne z željo, da se invalidom .resno pomaga, ampak samo radi tega, da jim nameče peska v oči. Na tisoče in tisoče vojnih žrtev, vdov in sirot čaka te dni na to,. kaj ‘bo sklenila narodna skupščina. Toda motijo se ti tisoči, če upajo, da jim bode novi invalidski zakon pomagaj in da po sprejetju tega zakona dobijo to, fear jim igre. Če z vdšjlga vidika motrimo celo .zadevo, vladno, večino in »resnost«, s katero se razpravlja o tem načrtu, se mi zdi, kakor da bi citai roman o človeku, ki ima v prsih namesto srca kamen. Vlada je dobila od strani invalidskih organizaoij dosedaj nešteto pro-šenj*. predlogov in pritožb glede invalidskega zakona, ozi- Glavni trg 1@ tej js&.^ *t£x^ .m .«*. w.m.- m. m .g. M^.ÄK JI ctxtgX« suMx&o i« ti. d v veliki izbiri kupite najcenepe pri tvrdki FRANC MÄSTEK ws- wr »ST ©fflejte issložfe©! mb* Glavni ta*gy 1€$ i---iir-ruic=z3[izz~i roma raznih osnutkov tega zakona. A vlada in vladn i večina se za te prošnje, pritožbe in spomenice sploh nič ne rameni Dvoje je sedaj mogoče, namreč da vlada ali ta ničvredni zakonski projekt prekliče, oziroma umakne, ali pa da sprejme predloge, ki jih stavi opozicija kot braniteljica invalidov. Če pa vlada noče u- ' makniti predloženega zakonskega načrta, potem bi naj vsaj sprejela izpreminjèvalne predloge, ki jih je stavila op ozi- ; čija, oziroma, ki so jih doposlale razne invalidske 'organizacije. Pozneje se hočem še nekoliko pečati s posamez- ; jnimi členi I. glave in dokazali, da je predlog vladine ve- : čine ničvreden in da ga je na vsak način treba vrniti od- j boru. j Že za prvo poglavje vladnega osnutka imamo celo j vrsto spreminjevalnih predlogov. V osnutku je toliko ne- j .jasnosti, toliko nelogičnih stavkov, da je absolutno potreb- 1 no, da se vsaj v najnujnejših stvareh predloženi zakonski ; načrt korigira. Službena in javna dolžnost. Öen I. govori n. pr. o »službeni ili javni dužnosti.« Ta izraz je popolnoma nejasen. Kaj smatra vlada kot službeno ali javno dolžnost? Gospod minister za socialno politiko, kakor tudi referent vladne večine bi bil moral tO' .nekoliko natančnejše pojasniti. Ali tega dosedaj nismo slišali. Nadalje govori ta člen zelo nejasno o takozvanih gradjanskih {civilnih) invalidih in njihovih zaostalih dru-Nžinah, * a 7 navaja osebe, ki jih- je smatrati za civilne invalide in njihove zaostale družine. Kaj misli tukaj zakonodaje^ j o mepozakonjenih otrocih? iPo besedilu tega člena so izključene družine onih državljanov, ki niso imeli časa, da bi bili proglašeni za invalide, a so bili za časa vojne ali vojnih priprav na mestu ubiti. Ali eno jé treba priznati vla« di, da ni imela poguma, da unese v ài I. določbo, da sé daje invalidom zasluženo priznanje in vsaj kolikor toliko odškodnine. Vlada izbegava jr» noče priznati, ima ma-pram vdjhim žrtvam ih ihorame obveznosti; Karkoli sedaj vlada namerava v imenu držav« dati potom tega invalidskega zakona, to ni povračio kakega dolga invalidom in žrtvam svetovne vojne sploh, ampak samo dajanje miloščine. (Proži se jim neka zaščita in to taka, 'ki' bo -osramotila našo državo pred celim svetom in prav posebej Še pred našimi bodočimi pokolenji. £ Vojna dolžnost, Ö. 2 govori o vojni dolžnosti. Kaj je to vojna -dolžnost? To je služba, v (katero so pritegnjeni vsi državljani v zmislu zakona o ustrojstvu vojske. Tu se pa sedaj vendar vprašamo, kakšna je razlika med vojno dolžnostjo in vojno-službo? K e daj je pravzaprav državljan v vojni -službi? Na vsa ta vprašanja je treba v zakonu jasnega odgovora. Treba bi bilo t-udi, da bi nam v tem oziru podal gospod -referent vladne večine podrobna pojasnila. Nadalje bi bilo treba natančno označiti vse, kar se lahko pripeti tekom izvrševanja vojne službe. Recimo n. pr., da grem na dopust, ali se vračam, in se pri tem na vozu ponesrečim. Ali sem potem vojni invalid, ali ne, in ali imam po zakonu zagotovilo, da dobim invalidnino. Za ta slučaj bi bilo treba jasnejšega pojasnila. Takih slučajev je prav mnogo. Vzemimo samo en primer. Za enim ali drugim častnikom še vrši- zadušnica (parastos). Komandant doiičnega polka je dal častnikom dopust, da se te zadušnice udeležijo. Na potovanju se lahko dotični častniki ponesrečijo in nastane vprašanje, ali imajo potem pra vico do invalidnine ali ne. Vsega tega v tem zakonskem načrtu nimamo in zato bi bilo potrebno tudi za take slučaje točnih določil. Nadaljna vprašanja, ki so velevažna, se tičejo terminov o mobilizaciji in demobilizaciji, namreč ko vojska preide v vojno stanje. Treba je tukaj natančno določiti, kaj je z onimi, ki- postanejo invalidi ali umrejo v dobi koncentracije čet, operacij, v času premirja, v času delne ali občne demobilizacije. O vsem tem si nismo na jasnem. Zakonski osnutek govori presplošno. Kdo je invalid? Člen 2. našteva osebe, ki so vojni invalidi. Med drugim pravi, da so vojni invalidi one osebe, ki »bez sopst-vene (lastne) krivice« zadobij-o rano ali bolezen. To je jako nejasno. Kje je tukaj -meja? Tu bi bilo treba na vsak način dodati besede: »koja nije oprostiva us-led okolnosti, da zadobije ozledu ili bolest«. Sedaj nastane vprašanje, kaj je z -onim, ki je bil ranjen ali poškodovan, ali ki je obolel, a -ni bil zdravniško preiskan, ali -je popolnoma zdrav in nepoškodovan. To je na vsak način vprašanje, ki bo pozneje rodilo za naše invalide mars-ikako krivico. Vprašam Vas: Ali je s tem izrazom v zakonu s tem zajamčeno, da država poziva na obrambo domovine izključno -samo zdrave ljudi? In to posebno za časa vojne? Država vzame vse, kar more stati na nogah, ne samo zdrave, ampak tudi kruljeve in kakor smo videli, celo jetične prvega, drugega in tretjega stadija. Kličejo torej v vojno službo ljudi s telesnimi napakami in boleznimi. Pri tem pa vojaške oblasti nimajo niti toliko časa, da bi natančno utr- dite, kakšno je pravzaprav zdravstveno stanje vpoklicanega, -oziroma stanje njegove telesne napake ali obolenje Mnogim se- vsled izvrševanja vojne službe njihovo zdravstveno stanje poslabša. Dotičnik ne -dobi šele- sedaj rane ali bolezni, ona je že tu, ona se samo še poveča in poslabša. Nepravično bi bito reči od strani Vlade, oziroma države takemu človeku: »Ker je tvoja rana, telesna napaka ali obolenje od prej, zato- ti ne dam nič, zato sem te upropastila.« Radi tega tudi kritikujemo delo raznih invalidskih komisij, ki invalide ne samo pregledujejo, ampak jih 'tudi na čuden način reducirajo. 'Delovanja teh komisiji se bojimo zlasti' v -prečanskih krajih, kjer te komisije pod vplivom raznih denuncijantov niti težkih invalidov ne bodo hotele priznati, kakor nas uči skušnja že dosedaj. Vesti o skorajšnji vladni krizi v Rumuniji. Rumunslj kralj je sprejel v avdijenci voditelje opozicije Jorga, Maš - — - O ' u nia in Michalacha; Voditelji opozicije so kralju obtožili' rejo, da je ! Nejasntost glede dela, sposobnosti in stroke. Člen 2. govori o »opštem privrednom radu«. Kaj je to »opšti privredni rad? Mi bi radi vedeli kaj zakonodajalec s tem misli. Ali je to občna sposobnost za delo ali pa sposobnost za specieino stroko? To vprašanje je važno zlasti' radi aktivnih oficirjev, ki se pripravljajo samo za vojsko. Priprava sama za vojevanje in vojevanje samo je »privredni rad« (gospodarsko delo) dotičnega oficirja'. V tem slučaju bo prooeria sledeča: On bo morda proglašen ->®a vojsko« s 100% nesposoben, ali za »opšti privredni rad« s 40%, Kakšne .procente mu hočete- torej Vi priznati? Vžemimo dalje glasbenike* ki izgube v vojni ali v vojni službi svoje prste in s tem postanejo nesposobni za svoj poklic. S tem postanejo 100%ni invalidi. Nastane pa vprašanje, alf jim bodo invalidske komisije priznale toliko invalidnine, kolikor jim je gre. Vzemimo nadalje rokodelce raznih vrst, kakor čevljarje, krojače -itd; Akó fi iagiuJie svoje prste, postanejo istotako I00%hi invalidi za svojo stroko. Nikjer v zakonu pa ni predviderid, v koliki meri se jim priizna invalidnina. Indi-rtiktno imamo sicer odgovor v čl. 30., oziroma 65., toda vse je nejasno izraženo. akcijonarni Bratianov režim. .Opozicijski listi pišejo. Bratianova usoda zapečatena, ker -je sedaj kralj že sam u-videl, da bi metode sedanje- vlade državo popolnoma u« propastile. Kralj namerava izročiti vlado v rolke opozicije., Vladni listi dementirajo te vesti ter prorokujejo opoziciji! nova razočaranja. Z bojišča v Siriji. Zadnja poročila z sirskega bojišča javljajo, da se- je razvila ne daleč od Damaska odločilna bitka med francoskimi četami; in vstaškimi Druži. Francoske čete so že začele z napadom. Navala se udeležuje celotno razpoložljivo francosko vojaštvo, ki je na sirskih tleh: artilerija, konje-ništvo in letala. Pred ofenzivo se je vršilo v Damasku veliko vojno posvetovanje, katerega sta se udeležila oba francoska generala Duport in Gameljn. Vojaški -strokovnjaki so -mnenja, da so Francozi preslabi, in bo za nje položaj presneto kritičen, ako se bo borba, zavlekla preko zime. Amerika in Italija sta odposlali v Bejrut več križark, ki bodo na razpolago pred vojnimi grozotami bežečim Amerikancem in Italijanom. Liberalni časopisi -ratni poslanci. libe- Kdo določa invalidnino? Sedaj- pridem do vprašanja, kdo- je pri nas invalid? Ali -oni, Id ima priznano -20%? Toda 20% bo komisija priznala samo onemu, kateremu bo minister za socialno politiko abstraktno in s svojimi pravili (v 'pravilniku) priznal' te procente. Potemtakem odločuje konečno o procentih edinole minister za socialno politiko. In ravno ta določba, ki jo vsebuje invalidski zakon, ni samo krivična-, ampak tudi enostranska. Minister za socialno politiko pa more poleg tega še tudi spremeniti pravilnik, oziroma navodila, kadar hoče. On more tudi predpisati čisto nova navodila-. -Glede procentov more torej, minister potemtakem- iz-premeniti razsodbo komisije čisto po svoje. Prav v tem pa tiči krivica in sicer radi tega, iker se bojimo-, da se bodo po dosedanji praksi razvrščali preča-nski invalidi drugače nego neprečanški. V tem Oziru imamo bridke izkušnje. Invalid ske organizacije So že večkrat odločno 'protestirale, ker se postopa i invalidi v Sloveniji in na Hrvaškem drugače nego z invalidi v neprečanskih krajih. Potemtakem bi- se lahko zgodilo, da 'bi se odločilo, da je to, kar je bilo poprej 30%, danes samo 20%, a one rane, oziroma bolezni:, za katere bi veljala prej procena 20%, bi sploh ne prišle več v poštev. Mislim, da bi bilo treba že v -zakonu predpisati gotove odredbe (temeljne določbe ža pravilnik) o določevanju in-vaKdnosti.V tem oziru1 se sicer ne more iti v -detalj, ker bi bilo preobširno in neokretno, da ne bi mogla niti komisija niti druga instanca, recimo sodišče, tega .presoditi pravdno, toda neko temeljno določbo za pravilnik pa 'bi vendar moral vsebovati zakon za posamezne komisije, oospoda ministra bi bilo na vsak način treba obvezati, da je pred končno tekštaciio pravilnika vezan na mišljenje medicin-sko-tehnične fakultete, stanovskih korporacij in organizacije vojnih invalidov. Na vse to se pa gospod minister ne bo oziral in mi se bojimo-, da bo pravilnik prav tako polovičarski, kakor je zakonski načrt in da bo vsled tega kaos glede invalidskega vprašanja še večji. ;f! Pravi vzrok grško-bolgairskega spopada. Vojaški atašeji velesil so preiskali vzroke zadnjega krvavega- incidenta med Grki in Bolgari; Nikakor se ni dalo z gotovostjo-dognati, kdo da je prav za prav prvi oddal usodepolni strel. Glavni vzrok vednega ribanja med grškim in 'bolgarskim vojaštvom na meji tiči pač v tem, ker stojijo straže preblizu skupaj, se v brezdelnosti iz dolgega časa med seboj psujejo, po možnosti eden drugega okradejo in na ta način pride do krvavih spopadov. Povrh še pošiljajo Bolgari kot Grki na mejo vojaštvo radii kazni in so ti obmejni stražarji brez vsake prave kontrole. Konečno so atašeji ■ugotovili, da škoda, ki jo je povz: čil incident Bolgarom, ni tako velika, kakor se je to razglasilo- prvotno. Bolgarskih vasi niso oropali grški vojaki, ampak grško civilno pie bivalstvo, ki je sledilo vojski' in ropalo. Zavedajoč še odgovornosti ih uvažujoč obupne fai- j mere v Sloveniji kot posledice zapostavljanja d-n preobre-; menitve je načelnik SLS dr. Korošec pozval vse slovenske stranke k -ustvaritvi enotne slovenske fronte. Odziv od stra ni takozvanih »naprednih« strank je dizostal; v svojih glasilih so odgovorili voditelji teh strank z zabavljanji, summ-če nji, niti tako daleč se niso povzpeli, da bi vsaj pledirah za- neobvezne razgovore v svrho ustvaritve slovenske fronte. Temu se ne smemo -čuditi, 'če vemo, da niso ne Žerja- 4 vu, ne Pucelju* ne 'Radiču, ne Prepeluhu mar slovenski interesi', njihovo delo v domovini- in 'Beogradu obstoji v po-i bijanju 'klerikalizma in v naporih priti do vlade ih dobiti za svoje zavode in časopisje sredstva ter razne ugodnosti za-najožji -krog svojih pristašev in agitatorjev. Gospodje Žerjav in Pucelj so glasovali za proračune, glasovali za zapostavljanje Slovenije, predlagali kot člani vlade povišanje davkov in nove davke, glasovali za nova bremena, a dosegli — ničesar! Pri vsaki priliki — razprava o proračunih ali dvanajstinah — So poslanci SLS opozarjali na nejednakost obdačenja, na neznosna bremena Slovenije, na zapostavljanje Slovenije v vseh resorjih, a slovenski »bratje« v vladi -Žerjav, Pucelj so molčali, so prepustili- mirno — velesrbom, da so leto za letom hujše navijali davčni vijak v Sloveniji. Gospodje pri trgovski in obrtni zbornici, trgovci in obrtniki, pristaši- SDS in SKS, zavedajte se -tega-, da so Vaši voditelji (voditelji strank, katerim pripadate in za katere agitirate) povzročitelji bremen, pod katerimi ječ* kmet, obrtnik in trgovec. Dokler bodete odobravali liberalno politiko, katere cilj je jedino -uničenje- SLS in podpiranje vsake vlade, ne računajte, da bi se SDS in SKS resno zavzeli za interese Slovenije, da bi kaj storili za omiljenje davčnih bremen, V Sloveniji: vsi stanovi brez razlike strank od meseca aprila -naprej protestirajo proti neznosnim dav-J kom, ker jim grozi cbubožanje, oziroma gospodarski pro*; -pad, -v Beogradu pa predlagajo samostojni demokrati1 še povišanje neznosnih davkov in nove -davke, glasujejo Žerjav in Pivko, oziroma Pucelj, Kelemina ih- še dva- Radičevca za -te po-višave- in nove davke. To se pravi norčevati se i® voliloev, ki še naprej podpirajo liberalno politiko in — prH rejajo nadaljnje protestne- shode. Gospodje liberalni trgova ci in obrtniki, ali mislite, da tega ne vidi finančni ministe? in se ne roga vsem Vašim protestom? — »Narodni dnevnik« je z ozirom na -nelepo vlogo liberalnih poslancev 1 'želji, da soglasni protesti Slovenije nekaj zaležejo, priporočal ustvaritev enotne slovenske davčne fronte. (Poslane? Pušenjak, ki že pet let deluje -v finančnem odboru m j| vedno dosledno in odločno zastopal intèrese Slovenije -j dobil je nešteto priznanj in zahval od pristašev nasprotni! strank — je pozdravil ta apel kot zastopnik najmočnejša slovenske stranke in pričakoval, da bodo tudi poslan? SDS in Radičeve (pravilno Samostojno-kmetijske, repni®’ kanske, avtonomistične) stranke označili svoje stališče, « ziro-ma stopili v razgovore glede ustvaritve enotne sloveri ske davčne fronte. Pri tem vprašanju ne gre ne za && kali-zem, ne za- liberalizem, gg- žerjav in Pucelj bi lahko naprej -ubijala 'klerikalnega zmaja, igre le za manifeste^ in sicer enodušno slovenske delegacije, da je Sloven1!8 črpana do skrajnosti, da- je potrebno, da nemudoma P°P > sti davčni vijak. Baš sedaj je za tak enoten nastop na‘U°t°f nejša prilika; v -par dneh se predložijo dvanajstine za cember-marc, še ta mesec pride v razpravo proračun 2j leto 1926-27, v kratkem bo predložen novi zakon o nep?J srednih davkih. Enoten nastop po prej dogovorjenem ^ črta bi- učinkoval, bi jasno pokazal, da- je zadnji- čas, ^ vlada upošteva ogorčenje v Sloveniji, ki je splošno, in ha s politiko zapostavljanja ter uničevanja eksistenc p° davkov, ki ne uvažujejo plačilne zrn; žnos., c';. cev. Nastop enotne slovenske davčne fronte m bil te 43. novembra 1925. učinkovit, ko Je v Ljubljani «nano, da je dal delegat g. dr. Šavniik sporočiti finančnemu ministru, da je zadel v Sloveniji na splošen odpor in da ni v stanu iztirjati onih »zaostankov«, katere je nameraval iztirjati. Žalibog molčijo gg. Žerjav in Pucelj glede ustvaritve slovenske davčne fronte, ne zmenijo se za poziv lastnega glasila, ne za sklepe protestnih shodov. Gospodje Žerjav, Pivko, Pucelj, Kelemina in še dva Radičevca so gotovo pozabili na ruesolucijo, sprejeto na velikem protestnem shodu Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani dne -21. junija 1925, ki se glasi v odstavku VII: »Če vlada noče uvideti našega položaja in zmanjšati- naša bremena, za-htevamo, da noben poslane-c iz Slovenije ne glasuje in ne podpiše dvanajstin.« Zborovalci, ki so glasovali za to resolucijo, so bili po večini pristaši Žerjava i-n Pu-celja! Gg. Žerjav in Pucelj, se ne zmenita iza resolucije svojih pristašev, ne smatrata za -umestno, četudi je že 12. ura, da se začne skupen, odločilen boj -za odpravo razmer, ki bodo povzročile nazadovanje Slovenije in upropastile naše gospodarstvo, pač, p,a še skušata onemogočiti, delo onih poslancev, ki se vztrajno borijo za interese Slovenije, p-o vsej sili hočeta uveriti javnost, da je delo poslancev SLS nepotrebno, da je neumestno. Da, v isti sapi delata za pre- i..,——i —MMMMMdB »NASA STRA2A.« obremenitev Slovenije o-dgovo-rne po-slance SLS,, smatra j vsak resen človek «a slalb »vi-c« gg. Žerjava in -Pucelj», ki sta ponovno -glasovala za proračune', za povišanje davkov in za nove dav-ke, dočim so poslanci- SLS bili vedno prisiljeni, ker se ni upoštevalo zahtev Slovenije, glasovati proti proračunom in dvanajstinam. Dokaz trditvi, da liberalni poslanci ovirajo delo ostalih slovenskih poslancev, nudijo dopisi v -»Kmetijskem listu« in »Jutru« v zadnjem tednu, v katerih se na otročje-smešni in laižnjiv način opi- suje delo finančnega odbora. Merodajni krogi v Ljubljani se sramujejo. teh dopisov i-n odkrito trdijo, da ti dopisi izhajajo od Pu-celja i-n Pivka. Gospodje trgovci -in obrtniki, premislite, ali koristijo taki- lažnjivi dopisi Sloveniji, ali- je to enotna sl-ovens-ka davčna fronta-, povejte enkrat tudi takim neresni-m »politikom« Vaše mnenje! Liberalna- časopisi »Jutro«,. »Slov. Narod«, »Narodni Dnevnik« priobčujejo obupne klice slovenskih davkoplačevalcev, pozivajo k ustanovitvi slovenske dav-one fronte, liberalni poslanci glasujejo vkljub e-nodušni-m protestom Slovenije za zvišanje davkov in za nove davke in z neresnimi, lažnjiivi-mi poročili smešijo delo poslancev SLS, katere pa ob vsaki priliki delajo odgovorne za ono, kar so sami povzročili. Ali- zasluži slovenski narod, da se -ga i-ma tako za norca? — ak. * 1 ( ! v i iz Slovenije. Usodna noč. Dogodi se včasih, da podivjajo vse sile narave, kakor da bi se zarotile' proti -človeštvu- in s svojo strašno silo uničujejo vse, Ikar jim je na potu.‘Take katastrofe so zelo redke, zato pa takrat, kadar nastanejo, temeljiteje opravijo svoje delo ter povzročajo silno šik-odo. V no-či od srede na četrtek je nastala -taka za-rota naravnih sil, združila sta se dva najnevarnejša elementa — o-genj in voda. To je bila prava noč katastrof, kajti divjale so po-plave, požari in -pripetilo se je več železniških nesreč. Poplave. Že -nekaj, dni so viseli težki, sivi -oblaki nad obzorjem Maribora in pričakovali smo dolgotrajnega deževja. Pričakovani dež je padal že nekaj dni, v sredo zvečer se je pa spremenil v naliv, ki je tekom noči -preplavil mnoge kraje. V Mariboru samem je bil dober del ulic zjutraj pod vodo. V ulicah, -ki- so kanalizirane, je voda še hitro odtekala, dočim so nastala po drugih -prava jezera. Najhuje je voda po plavila uli-ce ob parku, kjer je -listje in blato- zajezilo odtok ribnika, da je voda planila če-z bregove ter se v širokih po ■takih stekala po ulicah navzdol proti Aleksandrovi' cestii. Na križišču Meljske in Aleksandrove ceste kanali'vode niso -mogli več -požirati ter je udrla v kleti, pod lekarno in delikatesno trgovino. Kleti je voda popolnoma zalila ter napravila v kleti delikatesne trgovine občutno škodo, ker je prišla v sode z vinom in žganjem. Policija je obvestila požarno brambo, ki je z motorno sesaljko izpraznila preplavljene kleti. Zjutraj so ljudje z veliko težav-o prebredli po cestah tekoče potoke, šolarjem in dijafco-m pa je bilo skoro nemogoče dospeti do zavodov, ki ležijo ob parku- v Koroščevi ul-ici. Nekatere so prenesli preko deročih potokov požarni brambovci, ki so na Aleksandrovi cesti izpruznje-vali vodo iz kleti, drugi so se pa -morali- vrniti. V mnogiih zavodih se radi tega -pouk ni -mogel vršiti. V Leitersbergu, v bližini gostilne Drei-sige-r, se je potok pod železniškim mostom zajezil in voda je ubrala kar lažjo in -boljšo pot po železniški progi proti postaji-. Promet je -bil radi tega prav znatno oviran, zlasti premikanje vlakov. Tudi- med Ponikvo in Celjem je voda preplavila -železniško progo in cela tamošnja dolina je enaka velikemu jezeru. V četrtek popoldan je bil rešilni oddelek mariborske -požarne hrambe nujno klican v -Cirknico pri- Št. liju, kjer je potok prepla-vil dolino in voda- ogroža več hiš. Požarna -hramba je poslala na ‘kraj nesreče takoj rešilno ekspedicijo in -tudi oddelek vojaštva je dospel iz -Maribora -na- tovornem avtomobilu. Deževje je povzročilo tudi- številne zemeljske plazove, ki so povzročili več železniških nesreč. Požari. Vkljub hudemu nalivu so v usodni noči divjali na številnih kraji-h požari. Okro-g 7. ure -so javili iz Pragerskega, da je -opaziti v smeri proti -Črešnjevcu požar. Pogorela sta dva kmeta. Okrog pol 9. ure zvečer pa je nastal ogenj v Mariboru. Vs-led nepojasnjenega vzroka se je vnela garaža mlekarne Bernhardt na Aleksandrovi cesti. Ogenj je moral dolgo tleti, ker so ga šele opazili, ko je bila cela velika -garaža v plamenih. K sreči je garaža zgrajena z betona in tudi- strop je betoniran, tako da ogenj ni mogel izbruhniti na dan ter se razširiti na zgradbe, ki -se garaže dotikajo. V garaži sta se nahajala dva tovorna avtomobila, -kup drv, mlekarska posoda in obilica drugih predmetov, ki so po večini precej o-bgoreli. Požarna bra-mba je takoj prihitela gasit. Od kolodvora so napeljali- tri cevi in -v dobre pol ure je bil ogenj pogaše-n. Nevarnost je bila že skrajna, kajti v garaži se -je nahajalo baje nekaj sodov bencina, ki bi bili sigurno eksplodirali. -Posestnik trpi- precejšnjo škodo, ker sta poleg opreme uničena tudi- oba tovorna avtomobila, Drugi požar je nastal v isti noči okrog 4. ure zjutraj v Melju. Pogorelo je podstrešno stanovanje v hišii industrije -»Drava.« Ogenj je na-stal -v steni, kjer je pričela tleti okrog železne pečne cevi masa, ki izpolnjuje prostor med dvema vrstama cementne opeke. Tlenje je polagoma dospelo do lesenih predmetov, ki -so se vneli Pogorelo je precej pohištva in dragocenih starinskih predmetov in vnela se je tudi streha, ko je prispela požarna hramba- ter pogasila °-genj. Škoda je znatna, tembolj ker posestnik ni- nič za-varovan. Železniške nesreče. Poleg povodnij in požaro-v beleži kronika usodne noči tudi več -železniških nesreč, ki so za nekaj časa skoro popolnoma pretrgale zvezo z Mariborom. Le čudnemu slučaju je pripisati, da niso nastale strašne katastrofe, ki- h. zahtevale -veliko človeških žrtev. Več dni trajajoče deževje je zrahljalo zemeljske plasti in zadnji -naliv jih je spravil na obronkih hribov v gibanje — nastali- so plazo-vi. Taki plazovi so zasuli železniške pro-ge pri Ponikvi-, Poljčanah, Fali in na avstrijskih tleh pri- Špilju. Največji plaz je zasul } železniško progo pri- Ponikvi, kjer bo treba več dni -odkopavati zemljo, predno ho proga očiščena. Manjši je plaz pri Poljčanah, -ki- pa j-e zakrivil -nesrečo tovornega vlaka št. 42, -ki je vozil iz Maribora proti Celju. Na ovinku pred uvozniim signalom pred Poljčanami se je porušila tik pred prihodom vlaka zemlja na progo in vlak je .skočil iz tira. 1 človeških žrtev k sreči mi, pač pa je materijalna škoda J znatna. Razbilo se je ose-m tovornih vagonov, ostali s-o j -pa poškodovani. Druga nesreča se je dogodila jutranjemu osebnemu vlaku, ki vozi- na Koroško. Med postajama Fala i-n Št. Lovrenc je zasul plaz progo. Strojevodja je vlak še pravočasno zavrl, tako da je skočila s tira- samo lokomotiva. Posrečilo se je spraviti tudi -to na tir in vlak se je vrnil v -Maribor. Koroški vlak, ki pride zjutraj v Maribor, se je vrnil nazaj v Dravograd. Proga pa je bila že tekom popoldneva -očiščena in promet se zopet redno Vrši, V Avstriji j-e poškodovana- proga med postajama Bhrenhau-sen in Spielfeld. Avstrijski vlaki- so radi tega -šele popoldan dospeli- v Maribor. Promet med Mariborom in Ljubljano se vrši do nadaljne-ga po -progi Dravograd-—-Celje, z Zagrebom pa preko Čakovca in Varaždina. VELIKE POPLAVE PRI VELIKI NEDELJI. Ustavljen železniški promet. Vzroki poplave. Predidoče deževje zadnjih dni in močni nalivi v noči od 11. do 12. novembra t. L so povzročili vsled nizkih in preozkih mostov na železniškem nasipu med postajama Moškanjci in Velika Nedelja take poškodbe, da se je moral železniški promet ustaviti za 14 ur. Vsi vlaki v obeh smereh, ki so vozili pred 7. uro zjutraj, so brez zamud dosegli svoj cilj. Ob tem času pa so se začele zbirati ob železniškem nasipu vode iz prvih gričkov Slov, goric, kakor iz lenarčkega, cvetkovskega, sodniškega in seneškega vrha ter Drakšlna, in že te razmeroma majhne vodne množine niso zamogle več pasirati ozkih mostov tako, da je voda začela zaostajati. Ko pa so začele potem večje dolinice privatati svoje vode iz ozadja, je situacija postajala čimdalje bolj kritična. Prva kalastrofa za promet je nastala pri mostu potočka Brezničina, ki zbira vodo samo v par km dolgi dolinici, približno do občine Polanci. Vodne sile so začele tukaj okro-g 7. ure zjutraj- udarjati s tako močjo črez železniški tir, nekoliko nad in pod čuvajnico št. 22 (Muršič), da se je moral vlak št. 834, ki je ob- pravem času zapustil postajo Moškanjci, na tem mestu vrniti. Voda, ki je razdejala nekaj metrov žel. nasipa, je vsled nastale vrzeli začela hitro odtekati, delavci so- popravili škodo in vlak iz Kotoribe st. 813 je z dveurno zamudo že pasiral to mesto. Nato so odpravili že prej omenjeni vlak št. 834 v smeri proti Ormožu, toda ta je zadel za potokom Brnja-ga, kakih 300 m pred postajo Vel. Nedelja na novo oviro in je moral zopet nazaj. Med tem je namreč potok Brnjaga, ki zbira svoje vode na obsežnem ozemlju občin: Rucmanci, Bratislav-ci, Savci, Bratonečeci, Vičanci in Sodinci narastel in ker ni mogel skozi most, se je začel razlivati črez levi breg na polje, ki se je spremenilo v jezero. Iz Drakšelna vodi po sredini polja do prvih hiš trgovske vasi precej visok jez po večini praznega jarka, kateri pa je postal za žel. progo in vas Trgovišče usodepoln. Od njem se je zaustavila voda Brnjage in v pravokotu, kjer se križata železniški nasip in omenjeni jez in ki predstavlja najnižjo točko tega polja je začela voda z vso silo bruhati črez železniški tir in jez. Brodeč tira se je prvi udal navalu, in voda je nato razdrla nasip na daljavo kakih Àh 6/ Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da ob vam« jete lepoto in zdravje Vaših zob. 60—70 m mestoma nad 1 m globoko. Voda, ki je tekla čez jez in ob levem bregu tira je zalila prve hiše v Mihovcih ter naredila precej škode. Hudo škodo pa je železniški jez podirajoča voda v zvezi z valovi Brnjage povzročila v vasi Trgovišče. Razun štirih hiš, je voda zalila vse kleti in gl obe j še -dele stanovanj in je nastopila ;udi po hlevih in sohah tako visoko, da je živina stala do trebuha v vodi in-da so začeli plavali lažji deli pohištva. Prestrašeno ljudstvo ni vedelo v splošni zmedi, kaj naj reši. škoda je velika in nujna moč potrebna. Ker je imela voda sedaj v železniškem nasipu veliko odprtino je začela naglo odtegati in okrog ene ure popoldne so že progovni mojstri pregledovali vrzel in kmalu nato je,začel vlak privažati gramoz. Vzrok polave in delnega uničenja železniškega nasipa ne leži toliko v elementarni katastrofi, saj se ni utrgal oblak, niti niso hudourniki pridrveli iz gorà __ zadostovalo je večdnevno deževje z močnejšim nalivom (1-2 ur). — Vsled premajhnih mostov na železniški progi zaostajajo vode in povzorčajo ogromno škodo po polju in v bližnjih mlinih. Vas Sodinci, ki leži razmeroma nizko, je vsled zastoja vode tudi silno trpela. Komaj so rešili živino. Železnica bo morala skrbeti za dovoljni in nemoteni odtok v takih slučajih. Sreča je, da je voda narastla po dnevu in da je že v predpoldanskih urah ponehal dež. Ako pa bi voda podrla oni jez, ki brani Mihovce pred navalom, bi postal položaj še hujši, kajti vsa voda bi se potem združila z dotoki vode iz Velike Nedelje, Sosedske in Hajndlna ter bi drvela ob levem nasipu železnice z uničujočo silo skozi Mihovce, ter bi nekje pri čuvajnici št. 19, kjer stopajo hribi tik do železnice, začela svoje delo na progi. Nekaj se bo moralo zgoditi tudi od strani prizadetih občin da se s pomočjo okraja in države prihodnjič omilijo take poplave in preprečijo morda še večje. Prometne zveze z Mariborom upostavljene. Ker so zemeljski plazovi po več mestih zasuli železniške proge, ki vodijo v Maribor, je bilo mesto v četrtek takorekoč odrezano od prometa. Vlaki iz Zagreba in Ljubljane so Prišli z velikanskimi zamudami preko Čakovca in Dravograda v Maribor. Danes je promet na vseh progah že zopet upostavljen in se vrši normalno. Velike težave je delalo očiščenje proge pri Ponjkvi, lodi tudi to delo je bilo hitro izvršeno. Samo pri Štorah se vrši promet enotirno, ker je en tir poškodovan. Nadomestne volitve v pridobninske komisije se vrše v nedeljo, dne 15. t. m. Kandidatje so sledeči: I. razred: Josip Rosenberg, industrijalce v Mariboru, namestnik: Hinko Gintz, ravnatelj tvrdke V. Freund- v Mariboru. II. razred: Ivan N. Šoštarič, trgovec v Mariboru, namest- Mnoge? zasluživati delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polotijo vztrajne bolečine ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažejo v teh težkih urah drgnenje in umivanje z našim že skozi 27 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom: FeMerjevim blagodišečim »Elsafhn- dom«! Zelo koristen je pri reumatičnib bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi In osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje in novo moč za deh>. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in večjega dejstva kakor francosko žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvoj-natiih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 din., 12 dvojna-tih ali 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 specijalnih za 250 din., že obenem z zabojem in poštnino razpošalja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Eisatrg 329, Hrvatsko. — Posamezne stek-lenci po 10 din. v lekarnah in sorodnih trgovinah. nik: Aleksander Starkel, trgovec v Mariboru, Anton Gvenkel, trgovec v Št. Petru v Sav. dolini, namestnik: Karl Loibner, trgovec v Celju. III. razred, Maribor okolica: Franc Kos, trgovec v Slovenski Bistrici, namestnik: Franc Retzer, obrtnik v Sv. Lenartu v Slov. gor. IV. razred, Maribor okolica: IPeklar Alojz, kovaški mojster, Krčevina, Koropec Franc, Studenice, namestnika: Karl Stupan, Slov. Bistrica, Franc Švagl, Spodnji Porčič. III. razred, Maribor mesto: Robaüs Karl, pekarna, Maribor, Vahtar Mihael, obrtnik v Mariboru, namestnika: Vincetič Ferdo, trgovec, Maribor, Potočnik Ferdo, obrtnik, Maribor. IV. razred, Maribor mesto: Beranič Josip, obrtnik, Maribor, Horvat Franjo, slikar, Maribor, namestnika Volčič Jože, mizar, Maribor, Sojč Ivan, kipar, Maribor. — Pozivamo vse industrijalce, obrtnike in trgovce, da se volitev udeležijo. Ptujsko gledališče. Vsled elektrifikacije gledališča se je početek gledališke sezone 1925-26 precej: zavlekel. Kakor vse kaže, bo vendar mogoče pričeti s predstavami meseca decembra, v zelo ugodnem slučaju še koncem novembra. Dramatično društvo je imelo za letos obsežen repertoar, ki pa se je moral naravno iz navedenega vzroka občutno skrčiti. Vsekakor se bo pa izbralo predstave iz naslednjih del: Spi moja deklica; Vozel; Revček Andrejček; Za narodov blagor; Hlapci; Mož usode; Noč na Hmeljniku; Pasijon; Dolski župnik; Bratje sv. Bernarda; Za pravdo in srce; Zora, dan noč; Pegica mojega srca itd. Kakor lansko leto, bodo se tudi letos oddale lože oz. posamezni sedeži v abonement. — Starim abonementom se lanski prostori rezervirajo do 17. t. m., po tem roku do vključno 22. 1. m. bodo se pa tudi isti oddajali drugim interesentom. Oboji se lahko prijavijo dnevno od 12. do 13. ure v pisarni deške osnov ne šole (pri srezkem poglavarstvu) pri učitelju gosp. M. Majcen. Cene in pogoji za obonement so lanski. — Slednjič se vabijo vsi novodošli, dobri diletantje, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekoliko časa in truda ter sodelovati pri predstavah, da se oglase istotam. Uprava Dramatičnega društva v Ptuju. Za duhovnike tretjeredniike. V sredo, dne 18. t. m. bo mesečni sestanek gg. duhovnikov III. reda ob pol petih popoldne z važnim referatom. Smrt in ogenj v Selah pri Slovenj gradcu. Dne 6. novembra smo pokopali tukaj 71 letnega Antona Tomazina, starega strička, moža stare korenine, bivšega godca in posestnika, ki se je zelo zanimal za knjiga in časnike. Na smrt se je zgledno pripravil. — Zvečer poprej so pogoreli hlevi našemu županu Ivanu Hovniku pd. Vra-žišniku. Pogorela mu je tudi vsa krma in poljedelski stroji. Živino so na srečo še mogli rešiti. Zdaj v jeseni hud udarec. »Varčevanje« poštnega ministra. Zadnje čase so se raznesle vesti, da namerava poštni minister iz oizirov varčevanja ukiniti štiri poštna ravnateljstva; med temi tudi ljubljansko, in priključiti Slovenijo zagrebškemu poštnemu ravnateljtsvu, Na ta način bi si država baje prihranila 60 milijonov dinarjev, katere bi lahko porabila za razširjenje telefonskega in brzojavnega omrežja. V Sloveniji je naletela ta vest na hud odpor celokupne javnosti. Brezhibno delovanje pošte v Sloveniji je bila ena onih razlik, ki so nas še ločile od ostalih balkaniziranih pokrajin naše države. Če pride sedaj Slovenija pod zagrebško ravnateljstvo, bomo kmalu to bridko občutili. Premestitev poštnega ravnateljstva v Zagreb znači zopet favoriziranje tega mesta po radičevskih ministrih, ki bi radi: v Zagrebu centralizirali glavne urade. Vsled takih »dobrot« bo Slovenija kmalu pri šla na boben. Čiščenje osebnih vagonov; Po naredbi železniškega ravnateljstva dobijo v Sloveniji osebni in hrži vlaki na glavnih progah posebne snažiteljice vagonov, ki morajo paziti na red in snago vozov ter jih med vožnjo čistiti. Za potnike I. in II. razreda bodo imele snažiteljice na razpolago brisače in milo. Neurja in poplave v Hercegovini. Iz Hercegovine prihajajo poročila o več dni trajajočem deževnem neurju, ki je povzročilo izstop potokov ter rek in seveda, usodepolne poplave. V selu Lešnjevo pri Mostarju je urezala strela v hišo Marka Saviča in ubila njega-ter dvoje otrok. Igralnica v Zametu zaprta. Igralnico v Zametu v bližini Sušaka iso te dni. oblasti zaprle, zapečatile ter odredile preiskavo:. Sumijo, da je vodstvo igralnice izvršilo razne nedovoljene manipulacije s premoženjem igralnice. Igralnica je bila last nekih Italijanov, ki so sijajno zaslužili, izrabljajoč igralsko strast raznih bogatašev. Dr. Mihael Opeka: žena s solncem. štirinajst govorov o Mariji. Založila prodajalna KTD Ničman v Ljubljani. Cena 18 D, s poštnino 19.50 D. — »O, kje je človek, ki bi največje hvale vredno Marijo mogel zadosti hvaliti?« vzklika pridigar v najlepšem govoru te zbirke, v »Geščena bodi, Kraljica«. In je res tako. Ge celo svetniki pravijo, da jih nič bolj ne veseli in nič bolj ne straši ko govoriti, o Mariji, velja to pač tudi o nas navadnih pridigarjih. Vsi-vemo, kako rado posluša ljudstvo pridige o Mariji, in vsi radi govorimo o tej naj-lepši in na j vzvišene j ši vseh žen. Vemo pa tudi, kako težko je povedati ljudem kaj novega, zlasti če je duhovnik že leta in leta na eni fari. Zato bo tudi ta knjiga Opekova pridigarjem gotovo dobrodošla. Kakor v vseh svojih pridigah, je zbral učeni govornik tudi v tej zbirki ves nauk sv. Cerkve o Mariji. Na tej podlagi bodo duhovniki lahko sestavljali svoje govore, kak zgled dobili morda še od drugod, pa bodo ljudje poslušali z novim zanimanjem in se vnemali v ljubezni in češčenju do preblažene Device. Cena ni previsoka, kar je ob več ko žalostnem, da ne rečemo sramotnem gmotnem stanju jugoslovanske duhovščine edino pravilno in vse hvale vredno. — Ksaver Meško. Pazite, da ne bodete prevarani! Radi neštetih zamenjav, ki se dogajajo, zahtevajte pri trgovcih razločno le mio »Gazela«! Zonar edbe odklanjajte! Najcenejši čaj. Ako še za kaj tako malo denarja izdaš, pa te vendar po okolnosti mnogo stane. Tako se lahko gospodinji prigodi tudi s čajem, ako ne pozna njegovega izvora. Zato naj kupi samo taki čaj, ki je v vsaki zmesi ne samo dober, ampak tudi poceni. To pa je posebno znamka »Čajna ročka.« Za vsako tako znamko jamči večdesetletni dobri glas najbolj znane čajne znamke. Tudi dražje zmesi te znamke so po svoji kakovosti in izdatnosti še vedno cenejše, kakor ceneni čaj neznane tvrdke. Ravno tu velja geslo: Najboljše je najcenejše. Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi i Vam! Elsa flujd. Da, samo »Elsaflujd«! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo od znotraj in od zunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. En sam poiskus je spreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati' in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev »Elsaflujd«. Tudi. Vi boste storili isto, ako naročite za poskus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 dinarjev, ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 din,, pri lekarnarju Bugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Eisatrg 329, Hrvatska. Nevarnost priti prepozno ne preti onemu, ki ima pri sebi zanesljivo uro. — Ure, ki gredo do sekunde natančno, so Suttnerjeve ure. Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma več kot ura sama. Svetovno znane so »Iko«-ure iz lastne švicarske tovarne ur razpošiljalnice H. Suttner v Ljubljani št. 678. Bogato ilustrovani divot-cenik, ki ga pošilja tvrdka H. Suttner na zahtevo zastonj, je vreden pazljivosti in čitanja in vsebuje mnogo praktičnih nasvetov. Borza (Avala). Maribor, dne 12. 11. 1925. Zürich zaključni: Beograd 9.20, Paris, 20.62L, London 25.14%, Newyork 518.75, Milano 20.62, Praga 15.37, Wien 75.12, Budapest 0.00727, Berlin 125.50, Brüssel 23.56, Madrid 74.10, Amsterdam 208.85, Varšava 82, Bukarest 2.42%, Sofija 3.75, Atena 6.95. — Devize, Zagreb: Paris 223— 227, London 272.97—274.97, Newyork 56.14—56.74, Milano 223.56—225.96, Praga 166.60—168.60, Wien 7.913—8.013, Budapest 0.0788—0.0798, Berlin 1339— 1349, Zürich 1085—1093. Valute: Dolar 55.50—56.10. poslovanje g. dr Lajnšiča. Najodličnejše zveze. — Vse za klijente. — Takse in kole-ki, kjer jih ni treba. — Mož »odličnih zvez« posreduje, kjer bi stranka vse lahko sama opravila. — Drage intervencije, trenutni razgovori — vredni tisočake. — Ali je to navijanje cen, povečanje draginje itd.? Bivši okrajni glavar g. dr. Lajnšič ima sedaj tu v Mariboru »Gospodarsko-informacijsko pisarno« ter posreduje, informira in gospodari za vse> ki jih pač najde. V pismih na svoje1 klijente in gotovo tudi drugače g. dr. Lajnšič mnogo: povdarjo in priporoča svoje dobre in najboljše zveze in tudi ko ničesar ne doseže, zna klijentu pi sati, kaj bi vse dosegel pri svojih dobrih zvezah, če se ne bi bilo to in ono zgodilo. Dobre in visoke zveze naj bi o-pravičile prav visoke račune, pa naj se je uspešno ali neuspešno posredovalo. Evo, da ne bo negotovosti in suma neutemeljenega očitanja, naj sledi malo primerov iz »stroškovnika« posred nifca g. dr. Lajnšiča: Stranka ■— reveži v pomenu in okvirju današnje družabne situacije — želi gostilniško koncesijo. Mešetar priporoči ig.'dr. Lajnšiča radi njegovih »dobrih zvez« in to zadostuje, da prosilec ne gre na pristojni urad, kjer bi dobil vse proti postavni taksi, ali k kakemu odvetniku, kjer bi za vse skupaj odštel okrog 1000 K, ampak naravnost v pisarno gospoda »najboljših zvez«, kjer je plačal za »ko-leke in takse« 1375 din., za druge stroške ali »zaslužek« pa 6530 din. Ko je dobil te ljudi v svojo pisarno, je pa gospod tudi obljubil svojo pomoč ali posredovanje za posojilo od 70 tisoč dinarjev na posestvo. Stranka posojila ni dobila, pač pai stroškovnik za »dobavo« tega posojila, glaseč se na 4617.80 din., češ, da je : šlo »za, takse in ikoleke« 845.30 din., ostalo pa na »stroš-: tke« in »zaslužek«. Prvo je klijent plačal, drugo (glede neizposlo-vamega posojila) pa ne in dr. Lajnšič je podal novi »stroškovnik«, kjer so med drugim številne »konference« s stran ko in poroki, vse po — 200 din., potem: 1 »osebno v zemljiški knjigi, napravil izvleček, izstavil posestniški list itd. — 400 din., Ponosna sera as svoje belo perila. Kdor hoće Imeti enako snežno-belo perilo, mora uporabljati samo najboljša pralna sredstva. Tako sredstvo pa je samo „Gazela* milo. Dnevne novice. Sestanek pravoslavnih škofov. V Sremskih (Karlovcih so se te dni sestali pravoslavni metropoliti in škofje. Pod predsedstvom patrijarha Dimitrija zboruje 21 škofov. Otvoritveni seji je prisostvoval' tudi minister za vere, dr. Miša Trifunovič. Združitev Baranje v eno okrožje. Baranja je bila dose-daj porazdeljena na dva okraja s sedeži v Dardi in Batini. Sedaj nameravajo oba okraja združiti ter za sedež novega okraja imenovati mesto Beli Manastir. Udruženje lastnikov listov. V Beogradu so se zedinili na konferenci dne 9. in 10. t. m. lastniki ‘listov v Udruženje lastnikov listov države SHS. Sedež novega udruženja je v Beogradu v prostorih »Politike.« Predsednik je Tano-vič (Politika, Beograd), v odboru sta med drugim tudi Slovenca Ribnikar (Jutro) in dr. Lipold (Tabor). 'Strašna nesreča v Čmigori. Črnogorski seljak Savič se je selil iz Črnegore na svojo novo (posest v južni: Srbiji s celo rodbino. Vozilo se je v avtomobilu sedem oseb rodbine Savič. Na cesti med Podgorico in Andrijeviču na nekem ovinku je odrekla na avtomobilu zavora in voz se je skotalil v 15 m globoki jareik. Šofer, gazda Savič in eden vnuk so obležali v jarku pri priči mrtvi. Štiri osebe so dobile težke poškodbe. GAZELA "M SEJO ravnatelj mestne hranilnice telefoniraj, da je vse odloženo za prihodnjo sejo — 300 din. — Potem igre od mestne hranilnice lej »Spodnještajerski posojilnici«, a tu so po njegovem »stroškovniku« spet silni stroški, kakor sledi: »O. 2. osebno interveniral pri ravnatelju Trofeniku, nadalje pri odbornikih dr. Leskovarju in dr. Jerovšeku ter dobil zagotovilo, da se bo dalo zaprošeno posojilo.« To stane 500 din. Vloga prošnje na ta denarni zavod naj bi stala — 300 din. Potem še cela vrsta »konferenc«, tako da narastejo stroški »dobave nedobljenega posojila« na — .3772.50 D., brez prej omenjene kolekovine od 845.30 din. Za enkrat naj to zadostuje, da se vidi učinek. Navedena denarna zavoda: se gotovo zavarujeta proti »stroškovniku« ig. dr. Lajnšiča. /Potem pridejo najbrž na vrsto udeleženci tako dragih konferenc in končno hi moralo iiz-pregovoriti tudi sodišče. Že navedeno samo je navijanje cen, povzročanje draginje in še kaj drugega. Kdo bo nosil silno pretirane stroške za gostilniško' koncesijo, če ne gostil — Gostilničarja pa ne kaže obsojati radi /kake previsoko zaračunane porcije mesa, dokler bo g. dr. Lajnšič nekaznovano delal svoje stroškovnike. Posojilnica ali hranilnice, ki splošno znano ne zahteva nobenih taks za vloge, mora biti končno tudi od oblasti zavarovana pred podtikanjem posredovalca g. dr. Srečko Lajnšiča. To za enkrat, prihodnjič še pa kaj več iz njegovega poslovanja. —tgr. h Maribora» Delo mariborske požarne hrambe. Pri katastrofah zadnjih dni se je zopet izkažala mariborska požarna bramba. V sredo zvečer je pogasila ogenj pri Bernhardtu, okrog pol 5. ur zjutraj je bila zopet alarmirana ter je morala gasiti požar v Melju, nato pa izpraznjevati preplavljene kleti in prostore, ki so bili v Melju pod vodo. Zjutraj okrog 8. ure je pričela z izpraznjevanjem kleti na Aleksandrovi cesti, ob Tl. uri pa je morala odhiteti v št. Ilj v Slov. gor., kjer se je razlil potok Cirknica ter poplavil več poslopij. Iz Št. lija je dospela zvečer in takoj je morala zopet izpraznjevati: preplavljene kleti v Mariboru. To delo je vršila do 4. ure jutraj. Izpraznjevanje kleti je bilo posebno težavno, ker je blatna voda črpalne cevi mnogokrat zadelala ter so jih morali v vodi, ki je segala mnogokrat do vratu, očistiti. Skupno je izpraznila v Mariboru v sedmih hišah kletne prostore. Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor bode v petek, dne 20. t. m., ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila o društvenem delo-anju v preteklem poslovnem (šolskem) letu in volitev novega odbora. Ljudska univerza. Ker se mora napovedano predavanje prof. Druzoviča o slovenski umetni pesmi preložiti, bo danes v petek, dne 13. t. m., predaval g. prof. Teply o razvoju slovenskega pripovednega slovstva, V pondeljek, dne 16. t. m., se nadaljuje današnje predavanje. Začetek točno ob % na 8. uro zvečer v mali kazinski dvorani. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 15. t. m., popoldne po blagoslovu predavanje v društveni sobi za svoje člane. Pridite vsi člani društva in pripeljite še druge tovariše s seboj! — Odbor. Novi cestni valjar za Maribor in okolico. Svoječasno smo poročali, da sta naročila mesto in okrajni zastop novi ©estni valjai’ na paro, ki se bo uporabljal za mestne ulice in ceste v območju mariborskega okrajnega zastopa. Novi parovaljar je že tukaj in je prestal: včeraj preizkušnjo na sveže z gramozom posuti cesti iz Aleksandrove ceste proti Meju. Perutninska razstava v Mariboru. Razstava kokoši in petelinov štajersko-zagorske pasme se vrši dne 14. in 15. t. m. v vrtnem paviljonu Narodnega doma. — Razstava se otvori v soboto, ne 14. t. m., ob 10. uri dopoldne s primernim kratkim nagovorom in pozdravom. Predavanja bodo: ob treh popoldne o zgodovini in važnosti domače perutnine, v nedeljo ob 11. uri dopoldne in ob treh popoldne pa o kurjem hlevu, odnosno o izberi posameznih živali za pleme. Ker je namen razstave med drugim vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi v srcih šolske mladine, se opozarjajo tem potom vsa vodstva šol v Mariboru in okolici zlasti na omenjena predavanja z uljudno prošnjo, da blagovolijo počastiti to prireditev s korporativnim obiskom. — Vstopnina za šolsko mladino prosta, za posameznike pa 3 D. Razstava se zaključi v nedeljo, dne 15. t. m. ob štirih popoldne. Uradne ure mariborskega magistrata. V vseh oddelkih mestnega magistrata se uraduje od 16. t. m. dalje od 8. do /š 13. ure in od 15. do- pol 18. ure. Stranke se sprejemajo samo od 8. do pol 13. ure in le v nujnih slučajih tudi od 15. do pol 18. ure. Cestno-phometni red. Določbe cestno-prometnega reda za mesto Maribor se vkljub večkratnemu razglasu ne vpoštevajo in se občinstvo zadnjikrat opozarja posebno na naslednje točke: Zaščitne strehe nad lokali prodajalen in poslovalnic se smejo napraviti le v višini od najmanj 2 m in tako, da ne ovirajo prometa. Stranske navpično viseče plahte pri zaščitnih strehah so popolnoma prepovedane. Izložbeni predmeti ne smejo segati na trotoar, sploh je p re povedano izpostavljati prodajne predmete na cesto in na javne prostore. Prestopki te določbe se kaznujejo v smislu § 19 cestno-prometnega reda za mesto Maribor z dne 15. UL 1882, št. 1430-882. Pojasnilo članom Jugoslovanske Matice v Mariboru. V zadnjem času izjavljajo razni bivši člani Jugoslovanske Matice, inkasantu članarine, da so že za tekoče leto poravnali odpadajoči znesek. V pojasnilo onim sporočam tem potom, da se je zamoiglo šele v poslednjem času dveh mesecev intenzivneje pobirati članarino, ker ni bilo ' preje dobiti primerne osebe. Izključeno je torej, da bi že dotični preje plačali članarino. Nekateri s tem na ta način odklanjajo narodni davek, drugi so pa v zmoti in zamenjajo plačila drugim društvom z Matico. Evidenca vplačane članarine je tako točna, da je vsaka pomota popolnoma izključena. Skoro vsak >pa lahko pogreša letno 12 din. in s tem svoje brate onstran meje gmotno podpre. Upamo, da bodo s tem pojasnilom izostali omenjeni izgovori. Društveni blagajnik. . Kavama »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporoča! — Za Jos. Cizela — Gabro s " Valjak. 519 Harmonij, dobro ohranjen, se proda. Jan, Maribor, Rotov- ški trg 3. 559 Kro'e (suite) po najnovejši modi, poljubne, za dame in za gospode izdeluje in razpošilja: Knafelj Alojzij, strok, učitelj za 'krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica 2. Radi selitve se poceni proda paviljon z osmimi čebelnimi družinami v panjih dunajske mere ter dobro ohranjeno žensko kolo. Povpraša naj se v šoli v Hajdini pri Ptuju. ' 560 3—1 Dr. E. Witsinaar zobozdravnik, Maribor, Gosposka ulica 40, ordinira zopet. s Vsakovrstni špaga (mtvoz), VRVICE IN VRVI, SB GURTE iz jute in motvoza, ■ ČEVLJARSKA DRETA, M SLAMNJAČE (Strohsäoke), ? PLAHTE za vozove, H MORSKA TRAVA, ŽIMA vseh vrst, in vsi v to stroko spadajoči predmeti vedno v zalogi pri tvrdki ü m ■ FRANC RAINER, Maribor Koroška cesta 17. Samo na debelo! /»Sii Ki m mi st K & S£ Skladiščnik, dobro verziran v vseh poslih pri lesni industriji, zlasti v nakupu in prevzemanju lesa, ter dober poznavalec okolice, se sprejme. Večletna praksa pogoj. — Mariborska lesna industrija Alojz Domiceli, Maribor, Koroška cesta 46. 545 5—1 Prodajo se: cepljene trte I. vrste komad 1.50 din., izkoreninjeni divjaki 50 par, samorodnice 50 par, cepljena sadna drevesa 7.50 din., enoletni sadni divjaki 50 par, dveletni 2.50 din. Pri večji množini popust. Oddajam že sedaj v jeseni. Za odgovor je treba priložiti znamke. Alojz Grabar, posestnik in trinar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju. 552 4—1 m s ferflatifea salama, nova, zrela, SIR bohinjski, emendolski, .SIR trapistovski, SIR švicarski v škatljah, znamka »Tiger«, SLIVE bosanske, nove v zabojčkih in vrečah, SARDINE IN SARDELE iz tvornice »Sardina« d. d. Split, »JUHAN«, zabela za juho, vedno v zalogi pri tvrdki FDANC RAINER. Maribor, Koroška cesta 17. Samo na debelo! ■ m m m m m n Specialist za pisarniške stroje MARIBOR samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št 434. I Neunlfljtoo obuvalo mmmmm / Oglasi! in reklamni mođ Voršiča naslednik j Vinko Kovačič j ferii?, Sfornite* trg IR sprejema oglase po origi-salnih časopisnih tarifah za j v s e tu- in inozemske ča-I sopise in revije, i Zahtevajte brezplačna po-! jasnila in reklamne načrte. j?o ÉfeÉfsfÉfeiii§iÉÉiii MEHANIK IVAN LEGAT S*!«Il*IlIII Inset ?a]te I je Suttnerjevo obuvalo, vsak čevelj pristoja kot umerjen. Izdelano le iz dobrega usnja, upogljivo, elegantno, moderno in trajno. Velika izbira moških in ženskih čevljev, polučevljev in sandal. V velikem ilustrovanem divot- ceniku svetovne tvrdke H. Suttner v Ljub- . »iiiiIjmmmim«MmaaimivTO Uan* St. 678 boste našli mH0g0 praktičnih potrebščin, ki Vas bodo zanimale. Dobite ga brezplačno. Naročila brez vsakega rizika, ker Vam se nepovšečno takoj zamenja. Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si M. jesen in zimo ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod g ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskSh p odvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul.il, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus KARO-čevlje Lastne delavnice — solidne cene, MARIBOR, Koroška cesta št. 19. Le najbolje je najceneje. A a»Vozni red« veljaven od 15. oktobra je izšel v Tiskarni sv Cirila, Cena 1.50 D, Armin KS li in gg er trgoyina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg K amcnmDDDmEoDmnDDDroaDDnnnaDODDaandnn Vsem tistim, kateri so mene v 17. letih moje samostojnosti podpirali, ter tistim, kateri so mojo novo eksistenco omogočili, najiskrenejaa hvala. Nadalje se vsem mojim znancem in prijateljem priporočam v blagohoten obisk. Bilježim z velespoštovanjem B. Iliča*» GLAVNI TRG 14 Brivnica »Rotovž« GLAVNI TRG 14 (Srti PS-'I-I fvj' i(V< ; »v* I «v« trv« I t«Vt -M I ** j fyi,) »v« ifv. a\ k. M %, j I k'j um I. a Ut.* Iv*** I i. a k a I v* K *U* A*l**l**l*i4 TOVÄPiNA \ VOLTAI li» ülllsl Sprejme se takoj samostojna gospodinja Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealno sestavo! h gospodu v mesto. Ponudbe pod »Red in snaga« pismeno na upravo lista. Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga uporablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogočna čistilca sta združena v »Zlatorog -i. "> terpentinovem milu« v "%, V> neprekosljivo pralno yfl| L--- sredstvo. li&fe:" Napravite tudi Vi poskus j tVP in kupite lo idealno milo , — v vsakem tisočem ko- madu je vprešan zlatnik ^ P° -0 frankov. v —-—*-> Mogoče, da I /A ji!f ill!ate ravno l/l j djfe Vi srečo in M Hfl iyifBlM najdete ijjpwi Ji ajf» \ uJJ cekini ppvovpstna nove blago povsem znela se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, prekajenega mesa in masti M. Giaurri!® »lć-a sin. d.d. Petrinja. Zastopstvo za Maribor in okolico : FRANC RAINER Maribor. aia saxa© ©a äatoal© ®»g©ir©axM* *3®f WmMrmmmMm ▼ MmwMmwm^ W lastni, EOfosgrajen! paladi, Aleksandrova ©està 0, pred franiiškansko cerkvijo« 18111 Najvifije obrestovanfe vlog na knjižice in v tei, raènnni Izvršuje vit banéne posla najkiilantnejel *oaftlašžeBl prMl«|ftlee eredi «držaina« wear* loterlgo Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor, Glavni trs štev. 21. E^ar Trgovci, zahtevajte penudhel