C€H€ iii $ef Hisifa poroOia. Maribotski trg. Na maviborski trg v soboto, 5. oktobra so pripeljali špeharji na 42 vozeh 103 zaklane svinje, 1 telico in 2 teleta. Kmetje so pripeljali 18 voz sadja, 24 vozov krompirja, 12 voz Cebule, 16 voz zelja, 12 vozov sena, 4 voze otave in 3 vozove slame. — Svinjsko meso so prodajali 15—30 Din. Krompir je bil 0.80—1.25 Din, čebula 2—3, zelje 0.80—1, seno 80—100, otava 70—90, slama 60 -do 65. 1 kokoš 32—40, piščanci 25—60, race 25—30, gosi 65—70, purani 75—10, domači za§ec 15—40. Pšenica 2.50, rž 2, ječmen 2, oves il.SO, koruza 2.50, ajda 2, proso 2.50, fižol 3, grah 8. Jabolka 4—8, hruške 6—8, slive 2— 4; fcreskve 6—10, grozdje 8—12. Mleko 2.50—3, Smetana 12—14, surovo maslo 36—40, jajca 4.25—1.75, med 18—20. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski Bejem dne 4. oktobra je bilo pripeljanih 533 svinj in 4 ovce; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov starl komad Din 90—125, 7—9 tednov stari Din 200—250, 3—_ mesece Btari Din 350—400, 5—6 mesecev stari Din ¦450—550, 8—10 mesecev stari Din 650—850, 1 leto stari 1000—1400. 1 kg žive teže od Din 10 'do 12.50, 1 kg mrtve teže od Din 17 do 18.50. Ovce 4 Din en kg žive teže. Prodanih je bilo 278 svinj in 4 ovce. Vinske cene v Marlboru. Mariborski vinotržci plačujejo -nov vinski mo.št po sledečih cenah: Za mošt, ki ima 15% sladkorja 4 Din za liter, 16% 4.50 Din, 17% 5 Dtn, 18% 5.50 Din, 19% 6 Din, 20% 7—7.50 Din. Vinotržci so razposlali po okolici mnogo nakupovalcev. Gospodarska obmflla. Vinogradnikom v poinirjenje. FinanCne kontrole dajejo po cerkvah ozna»jati, da morajo vsi vinogradniki svoj letošnji vinski mošt naznaniti finančni kontroli. Vinogradnike opozarjamo, da s to prijavo ni zvezan noben davok, nobena trošarina, kakor se nekateri bojijo. Vinski mošt se mora prijaviti samo zaradi evidence. Trošarina «e bo kakor zadnja leta p.aCala samo od prodanega vina. VinsM mcšt pa je do 20. Hoveaibra sploh prosi trc3arine3 izvzemši cbSinsko. Razstava iivine. V pondeljek dne 14. oktobra tega leta ob 10. uri se vrši v Šmarjeti pri Rimskih toplicah velika razstava plemenske živine za člane kmetijskib. podružnic laškega sreza (Laško, Trbovlje, Jurklošter, Dol, Loka). Prenliralo se bo samo prvovrstno plemensko živino murodolskc pasme enobarvno pšenično. Razdelilo sa bo približno ca 15.000 Din nagrad, h katerim prispevajo Oblastni odbor Ijubljanski, Okrajna blagajna v Laškem in vseh pet kmetijskih podružnic v Laškem. Prignalo se bo na razstavo približno 250 bikov (licenciranih in mladih), krav in telic. Bogasivo lesa na zemeijsld površini. V nekem londonskcm časopisu jc dr. Schlich podal to-le zanimivo sliko o stališču naših gozdov. Po pregledu produkcije lesa v nekaterih evropskih državah je pokazal neobičajni prirastek dovoza stavbenega lesa v Nemčijo, kamor je v poslednjih .35 letih bilo pripeljanega letno 131.000 ton stavbenega lesa. Cela Evropa poseduje 303,232,000 ha gozdov. Od teh pripafla Rusiji 205 milijonov ha, Švediji 19 milijonov, Nemčiji 14 milijonov ha. Kar se tiče primere lesa s številom prebivalstva zavzema polotok Skandinavski (Švedska in Norveška) prvo mesto v Evropi, ki izvozi največ lesa. Na vsakega prebivalca so izračunjeni tam 3 ha gozda, v Nemčiji komaj 28 arov, v Franciji 24 arov, v Italiji 12 arov, na Danskem 8 arov in v Veliki Britaniji 4 are. Navzlic ogromnemu bogastvu lesa Evropa ne krije lastnih potreb. Ona uvozi iz drugih delov letno čez dva in pol milijona ton raznega lesa. Preptti HrfafeKe Stmefsicc imrmMt bmmt. V soboto, 28. septembra, se je vršila skupščina Hrvatske seljačke zadružne banke, ki je sklenila likvidacijo banke. Na tej banki je interesirano zelo veliko število kmetskih zadrug in zadružnikov. Ustanovljena je bila banka leta 1923 s kapitalom 8 milijonov dinarjev. V upravnem svetu so sedeli poleg zastopnikov zadfužništva tudi politični voditelji bivše Radičeve stranke, in sicer od leta 1924/25. ko je staro vodstvo odstopilo ter bilo izvoljeno novo z Josipom Predavcem na čelu, enim prvih voditeljev bivše Radičeve sfranke. Na občnem zboru 28. septembra, kl je bil jako buren, je Iv. Marinčič iz Zagroba kot zastepnik malih kmetr skih delničarjev ostro kritiziral poslovanje predsednika Josipa Predavca. Očital mu je nakup posestva grofa Festetiča v Čakovcu od deln. društva »Slavonije« za 50 milijonov dinarjgv. Posestvo je bilo s posredovanjem Milana Prpiča nakupljeno za glavno zadrugo, ker pa je ta imela samo pasivo, je »Slavonija« zahtevala od Predavca, da prevzame za to prodajo jamstvo, Predavec je brez pravomočnega sklepa direkcije zadružne seljačke banko izstavil menico za znesek 50 milijonov dinarjev. Banka s kapitalom 8 miiijonov Din in z vlogami 5 milijonov Din bi naj jamčila za 50 milijonov dinarjev! O tem je zvedela javnost, in pos!?» dica je bila, da je bil kredit banka omajan. Iv. Marinčič je nadalje očital, da so kmetje morali zastaviti vse premoženje in imetje, ako so hoteli dobiti kredit, dočim so posamezni trgovci dobili na stotisoče dinarjev, ne da bi dal. tako kritje. Očital je predscdniku in biv« šemu poslancu Predavcu, da je prej9mal 6000 Din plače na mosec, Ceprav mu po zakonu ne pripada. Nadalje mu je očital, da je dolžan banki okoli 800.000 Din, za kar so se mrnaprej ot>: resti racunale po 16—18 odstotkov^ kasneje so bile na seji ravnateljstva znižane na 12 odstotkov ter se je razlika Predavcu vpisala v dobro. Ooital je nadalje Predavcu, da je brez sklepa ravnateljstva osnoval podružnico v Mostaru, ki ni uspevala, pa je banki povzročila 400.000 dinarjev stroškov. Očital mu je tudi, da je Predavec hotel Glavno zadrugo (Zadružno zvezo bivše Radičeve stranke) natihoma likvidirati, banka pa je prevzela aktiva in še večja pasiva te zveze. Iv. Marinčifi je predložil, naj se izvoli odbor, ki bo preiskal vzroke propada, ter da se krivci izročijo sodniji. Na zahtevo delničarjev je prodsodnik odredil čitanje bančne bilance po stanju 31. avgusta tega leta. Iz te bilance jc razvidno, da znašajo aktiva banke 20 milijonov Din (med njkni dosti dvomljivih), pasiva pa 28 milijonov Din. Nato je občni zbor sklenil likvidacijo banke ter se je v to svrho izvolil poseben odbor. PoSfrajlnska razsfova v Beogratiu. Dne 12., 13., 14., 15., 16. in 17. novembra 1929 priredi Srbsko poljoprivredno društvo v Beogradu v svojem paviljonu, Nemanjina ulica br. 11 pod najvišjim pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. pokrajinsko razstavo suhih sliv in izdelkov konserviranega sadja in zelenjave. — Razstavljajo se sledeči predmeti: 1. Vse sorte suhih sliv. Neposredni producenti sliv lahko te pošljejo v vrečah, v najmanjši količini od 1 kg. Zadruge, tovarne in izvozniki vpošljejo slive tako spakdvane, kakor to pripravljajo za prodajo, ali pa izvoz. 2. Vse vrste in sorte predelanega in konserviranega sad|_>: pekmez, kompot. marmelada. suho sadje, kandirano sadje, sadni sokovi, oljkino olje, smokve itd. v steklonicah, zabojih, košaricah v najmanjši količini od 1 kg. Pakovanje naj bo takšno, kakor je to v rabi za prodajo. 3. Vse vrste in sorte konservirane zelenjave: grah, patličan, kumarce, paprika, šparglji, razne solate itd. v pločevinastih zabojih od količine 1 kg, kakor se to pripravlja za trg.4. Razno orodje in preparati za zatiranje in borbo proti rastlinskim boleznim in škodljivcem v množini od 1—5 kg. Za vsaki model orodja je razstaviti en kos. Pravico za udeležbo na razstavi imajo vsi kmetje iz naše države in zastopniki inozemskih firm, tovarn in podjetij, ki se bavijo s prodajo orodja in preparatov za borbo proti rastlinski bolezni. Kot nagiade se bodo podeljevali razstavljalcem poljedelski stroji, orodja, semena in strokovne knjige v vrednosti od 50.000 Din iz sredstev: društvenih, kmetijskega ministrstva, ujvrav Narodne in Tzvozne banke. NepoSTfdni producenti in zadruge imajo pi*afvico na mat.erijalne nagrade in na nagfrade v pohvalnicah (diplome). Tovarne in izvozniki pa imajo jpravico samo na diplomo. Predmete s pripravo je poslati društvu najkasneje do 5. novembra 1929. Razne stroške: paksvanje in ekspedicija. bode društvo izplačalo na podlsgi priloženili računov. Obiskovalci razstave imajo polovično vožnjo, ako imajo pri sebi legitimacijo za vstopnino na razstavo. lnformacije dajs Srbsko poljoprivredno društvo. Ž.vinozdravnik Fr. Pirnat v Maviboru: Peruiitlnarski ifoficclf. Preteklo nedeljo sem si ogledal raztavo perutnine v Zagrebu in čital v dnevniku »Jutarnji list« pod naslovom »Razpis nagrade pridelovalcem svežih jajec«, članek, ki se glasi takole: »Da bi se pridelovalcem kokošjih jajc dala pobuda za pridelovanje svežih jajc za konzum (čajna jajca), razpisuje ministrstvo za poljedelstvo s tem nagrado 5000 Din onemu pridelovalcu, ki bi kot prvi izza tega razpisa donašal Btalno na eno izmed spodaj navedonih trJ.iSJ. 1aica zaznamovana j. da.nmom. kdaj so bila iznešena in z imenom pridelovalca. V to svrho bo določilo ministrstvo tekom 2 do 3 mesecev od dneva tega raz: pisa — kontrolni dan. Tega dne morajo pridelovalci naznaniti mestnemu županstvu, da prodajajo svoje pridelke z napisom datuma in svojega imena in hkrati doprinesti dokaz o tem (lastne kontrolne knjige, fakture, potrdila kupcev itd.). Prvenstvo v enakih slučajih bodo imeli oni, ki so člani perutninarske zadruge za odbiranje in katerih jajca imajo največj«. povprečno težo. Pri enaki vrednosti ali v enakih slučajih se moreta razdeliti tudi dve nagradi. Kraji kontrole bodo: v Beogradu, Zemunu, Novem Sadu, Somboru, Osijeku, Zagrebu in Ljubljani.« — Ker je v mariborski okolici precejšnje število dvorcev s štajersko-zagorsko kuro in obstoja baš v Mariboru že desetletje trgovsko podjetje za izvoz jajc. — Družba Suppanz, Matheis in Himmler — storil sem potrebne korake, da bi se predmetna kontrola jajc vršila tudi tukaj. V zadevi bom še poročal.