Z gospodarskega polja. = Obilo želoda bo letos po Eranjskera. Tudi kostanji so dobro obrodili. = 6,305 000 Ijndi brez dela. Go- spodarska iu denarna kriza 7 Ameriki hudo pritiska na dela7st70. Brez dela je 2,605.000 industrialnih dela7ce7, 1 milijon na^adoih, 1 milijon transportnih in trgo^skih, 200.000 rudarje7 in pol milijona na^adnih dela7ce7. To je po priliki toliko ubogega ljudstva, kolikor ima prebivalstva Hrvaška, Dalmacija, Bosna in Hercegovina ter Srbija. = Zasajanje no^ih rinogrador na Štajerskein. Iz deželnib in državnih trtnic na Štajerskem se je oddalo letošnjo spomlad okrog 1,788.000 ameriških ključie, 450 000 korenjako? in 720.000 cepljenih trso7. Eer so ameriške ključice letos dobro dozorele, ne bo drugo leto pomaDJkanja trsja. Po ja^nih in zasebnih trtnicah je položenega 7 zeraljo okrog devet milijonov trsja. = Letošnja sadna letina se kaže po dosedanjih poročilih tako : 1. V Nem&iji bodo iraeli letos pri 7sem sadju srednje dobro letino. 2. V Švici je sneg in mraz dne 23. maja sadno drevje tako poškodoval, da ni upati na noben iz^oz. 3. V Ameriki bodo imeli 70 do 80% polne letine, torej dobro letino. 4. V Bosni in Sla^oniji bodo imeli na^zlic gosenicam in odpadu sadja obilo češpelj. 5. Na Ceškem bo muogo jabolk, raalo hrušk, letina češpeli bo srednja. 6. Na Štajerskem bo mnogo jabolk in mnogo češpelj. 7. Na Tirolskem bo mnogo jabolk, malo hrušk in mnogo češpelj. Enako na Sp. A^strijskem. = Centralna posojilnlca slorenska v Erškem je imela dne 25. junija S7oj občni zbor. Ea^natelj kan Lapajne je 7 svojem nago^oru med drngim omenjal: Oentralna posojilnica 7 Eršketn je krepka podpora BOkrajni posojilnici 7 Erškem" in še nekaterim sosednim posojilnicam. Ustano^ila se je tem in drugim posojilnicam slo^easkim 7 podporo in to že takrat, ko na Slovenskem še nobene zadružne zveze ni bilo. Vodili jo pri tem pa niso strankarski politiški nameni, kakor marsikatero drugo zadružno zvezo, ampak čisti narodiiogospodarski nagibi, ki jih bo tudi ^bodoče imela pred očini, ko bo priporočala 7sem Slo^eneera narodnogospodarsko in politiško slogo. Marsikatera druga zadružna z^eza se pa hoče osobito posredno okrepčati s pospeše^anjera našemu narodu škodljivih strankarsko - politiških tendenc, kar sicer nji začasno koristi, a je narodu 7 trajno pogubo. — Utegne 86 pa zgoditi, da se že toliko let razeepljeni Slo^enci politiško zopet zedinijo; takrat ne bodo pospeše^ale niti zadružne z^eze niti posamezne posojilnice in druge zadruge 7eč strankarske politike, zaradi katere so bile mnoge od njih ustanovljene. Takrat začne tudi mirno in uspešno delo^anje 7seh zadružnih Z7ez, osobito tistib zadrug in posojilnie, ki se niso nikoli pečale s pospeše^anjem take napafine politike. In k zadrugam te nepristranske, čisto narodne politiške baiTe spada od svoje ustanovitve naša nCentralna posojilnica slovenska" 7 Erškem. Njen nadaljni obstanek je opra^ičen zaraditega, ker se je 7 zadnjem času 7 bližini Erškega, v sa^ski in krški dolini, na brego^ih Sa^e, Erke in Mirne, na Eranjskem in Stajerskem 7 obsegu krškega in brežiškega okrajnega gla^arst^a osno^alo 786 polno posojilnic in denamih za7odo7 ter zadrug, katerih skupno število je že čez 50. Za te posojilnice in druge zadruge utegne postati naša BCentralna posojilDica1" prejalislej potrebno središče, in sicer na eni strani 7ir za pokritje njih potreb, ua drugi pa zakladnica ter shramba za njih preostanke. — Zadružni deleži se obrestujejo po 4°/0. = Vladne odredbe za gospodarsko po7zdigo Trentina In Primorja. BWiener Zeitung' obja^lja program posameznih drža^nib odredb za gospodarsko po^zdigo italijanskega dela Tirolske iu Primorja. — V u^odu se na^aja, da je vlada odločila, da mora analogno akcijo za gospodarsko .po^zdigo kakor 7 Dalmaciji pričeti tudi 7 teh d?eb deželah. Eomisija, ki jo je ministrski predsednik imeno7al, da izdela program za gospodarsko in kulturelno pospeše^anje teh dežel, je predložila izgoto^ljeue predloge, ki jih je ministrski S7et odobril. Najprej se imajo izrršiti najnujneja dela. Program obsega načrte, ki so bili že prej določeni. Toliko 7 Primorju kolikor 7 italijanskem delu Tirolske se ima izpopolniti cestno omrežje, železniški, poštni in brzoja^ni promet, telefonske in a^toraobilne z^eze. Istotako se ima 7 obeh deželah pospeše^ati poljedelstvo in obrt. Na polju bogočastne upra^e se imajo U7esti razne olajšave za občine in obdačence; kar se tiče šolst7a, se ima zlasti izpopolniti poljedelski in ostali pouk, kakor bodo to zahte7ale potrebe dežele. Končno se imajo 7 obeb deželah iz^esti 7ažne zdra7St7ene odredbe. Posebno skrb potrebuje Primorska od strani pomorske upra^e z ozirom na nje obmorski položaj. Tu se imajo izpolniti in izboljšati ob^ atoječe paroplo^ne proge ter dvigniti ribarat7o. Vlada namera^a posaraezne odredbe, v kolikor dopuščajo to financialna sredet^a, iz7esti 7 najkrajšem času. Program našte^a potem posamezna naraeravaua dela, tako d. pr. se imajo dograditi pristanišča na 7eč krajih v obmorakih mestib, 7 tržaškera, ro7injskem, puljskem in lošinjskem pomorskem okraju, zboljšati obstoječi svetilniki, zgraditi no7i, izpopolniti z^eze med kvarnerskimi otoki, pospeše^ati ribarst70 itd. = Naše rlbarstro. Pišejo nam: Pogostoma je slišati pritožbe 0 pokončavanju rib posebao letoa do zadnjega dobrodejaega dežja. Eako bi se dalo temu 7 okom priti, pač ni težko 7prašanje. Vsaka tat^ina ali poškodba, 7sako zastrupljenje ali bodenje z orodjem naj bi 8e eksemplarično kazno^alo z zaporom in obsodbo na odškodnino — pa bi bilo kmah* bolje. Ce pojde tako dalje kakor zadnji čas, bodo naše 7ode kmalu brez rib. Še nekaj. Deželni zbor kranjski bo naposled 7endar prišel do dela. Ali bi se ne dalo kaj izdatnega storiti za ribarst7o. V drugih deželah pos^ečajo ribarst^u naj^ežjo pazlji^ost. Praga na pr. je za Vlta^o kupila lansko leto za 100.000 E ribjega zaroda za oploditev. Eaj pa se stori pri nas? Morda bi vendar kazalo ustanoviti društvo. ki bi moglo ribarstvu kaj koristiti. Nekaj ljudi je 7endar, ki se utegnejo st^ari posvetiti. = Oistitc zelje metnijeTih jajo! Na tisoč črno-pikastih metulje? obleta^a naše zeljnate sadike. Poglejte liste in videli boste kupčke,. kakor proso debelih, rumenib jajčk. Iz teh s& izležejo čez nekaj dni grde gosenice, ki oglodajo zeljuate liste, da kažejo samo gola rebra. Ako hočete poleg s^injskih reberc pozimi prigrizniti okusnega zelja, preiskujte zeljnate liste in zmečkajte jajčeca. Boljše z enim potegljajem 50 jajčk ugonobiti, kakor pa ves dan obirati ostudne goaeniee. = Bob. Ta hvaležna rastlina, ki jo štejemo med soči^je, pri nas rada uspe^a, a premalo jo čislamo. Bob sadimo spomladi s fižolom okrog fižola, krompirja in korenja. Uspe^a v vsaki zemlji in je izluščen in zabeljea tečna. hraoa. Olupljen (sirov) in posušen na solncu^ potem zrezan in pražen kot prava kava. dajedobro slast ia je redilen. Marsikje ga veliko goje in dajejo mleti. Ta moka, pomešana med! domačo žitno moko daje slasten tečen krub^ Spoštujte stare domače pridelke! A. S. — Jabolčol olnpkl so izvrsten dodatek 7sakemu čaju. Olupki se na peči ali 7 peči do trdega posuše in spra^ijo 7 papirnati 7rečici na suhem kraju, da ue splesnijo. — Eubani olupki aromatično diše, delajo ves čaj slasten in okusen. Osobito za bolan želodec je to sredst70 prikladno, ker dela slast do jedi in pospešuje preba^anje. Edor ne 7erjame, naj poizkusi. Letos se lahko olupko? nabere na mernike To. je tudi doraača ekonomija. A. S.