St» öd. V Goriui, v soboto dn<> 24. oktobra 1903. Letnik V, l/.li:ij;i vs i tori'k in sohoto oh 11. hm |ii i'iljMililiii' /.;i 1111'Htf• 11• r oi. H. in*i I i |». /;i dt'/.i'ln Ako |»;nlii n;i la dn. \:i piaznik i/itlc dun |iicj nlj ti /.ve.Vr. Stum1 |m> [Mišli |ip'jriii;iii :ili v (ioriri n;t ilntn posilj.'in rflolf'liii) K \, Jiolli'tno 4- K m (•t'li'llt'tim '2 K. I'rml.'ij.'i si- v (luriri v tn- hiik.'iriiiin S c h u ;i r /. v Solskili nlicah. .1 •> I Icrsit/ v Ntinskili ulicitli in L ••- b;in n;i Vcnliji'vcin Ickaliäcu po K vim. fiORCA (Zjiitranjc i/iriunjf.) I rrdništvo in upravnlitvo u»- !iatiaja(u v «Naroilni tiskarni», ulna Yi-Uiiriiii It 4t. 9. iJopisp j»' nasloviti na uredinitvo, oylase it naročiiino pa na upraviuAtvo »üoritf«. Oj/rlasi se računijn pu petit- vrstah in sicr ako bh ttskajo lirat po Vi vin , 2-krat po 1U »in., 3-krat po 8 vin. Ako ae večkrat tiskajo, raču- IJIJO at' po pOgodbl. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. MaruSič). Drugo odprto pismo goHpodu Audi*. Pogorelcu v G o r i c i, Vse pešii na Hvetu, tudi rešpekt pred Vami, gospod Pogorelec! Kako bi nicer bilo mogol med goriškimi Slovenci veljavno besedo kakor nekdaj. On ae ne zaveda. da je s svoj;nri v etid-nem ozira res me- sarskim peresom v „Sočr' uničil to, kar so ji nabavili rodoljubni možje pred njim. Gotovo je, da prekinjajo Gabrščkovo omotico tudi jasni in trezni hipi. da 9e večkrat prijemlje za glavo in vzdiha: ,.Kam sem zašel ! ?u Pa kaj, ko je tako dalsč zabredel, da si je vrnitev 2a vse- lej zaprl. Zato drvi dalje, vedno nižje in nižje, slaaajoč le pognbni glas svoje — strasti. In ta strast mu šepeta na uho: Nekdanjega ugleda nesebič- negarodoljaba, kolikor siga i m el, n e rešiš več; pusti, naj gazlodej vzame; do tedaj ga izkoriščaj še pridno za svoje n a m e n e. V tern Stadiju avoje narodne ka- rijere, živi torej zdaj A. Gab. Plezanje na krmilo naprednjaskih denarnih z&- vodov, uklepauje denarja teh zavodov, ali, bolje rečeno, „neomenjenega jam- 8tva"ia nepremišljeno, neprevidno, kočljiv 0 in nevarno, denarne moči goriških Slovencev daleč prese- gajoča zidanja, nakupovanje his in hottlov itd., to so prizori iz zad- ajega akta Gabrščekove lahkonnšljene igre s slovenskim rodoljubjem. 0 usodnih posledicah te igre za Slovence na Goriäkem se bode še go- vorilo. Na tem obzorju se nabirajo pogubonosni sivi oblaki, kateri utegnejo prinesti točo in strele ne le ,.podjetni desetorici*', ampak tudi velikemu številu Slovencev na Goriškem, in moralni po- lom vsemu narodu. Za danes le rečem, da denar, s katerim se uganjajo v Vašem mestu zidalne orgije, ni denar iz pekla, katerega bi bil morda hudič prinesel v Gorico, prisiljen po Gabrščekovem kala- PODL1STEK. 9 Mladi gozdar. Izvirni roinan. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) „Hoho, Tone, kod te nosi slana, da te ni bilo tako dolgo ne 11a liebu, ne ua zemlji?" zakliče Kozmek uže od daleč Severju. .,Kod nosi pa tebe šment, ako bi se snielo ve- deti?" »Ha... ha, šment — šment nosi! Lahko vprašaš sedaj, ko si se prelevil v gospoda. — Kaj sva ti sedaj jaz in nioja koliba!" »Ne govori tako, Kozmek, če nočeš, da sva si povedala sedaj zadnjo besedo! — Kako ti pa gre sedaj ? — Je-li kaj mokrega?" „Slabo, šnieiitrano slabo mi gre v tem oziru. Svet je slekel staro kožo. Nekdaj, ko smo se mi držali še malo bolj po konci, bilo je drugače. Pili smo ga — hej, da je bilo veselje! „Ha, kaj boš neki hvalil stare case! — Piškavo bilo je nekdaj, piškavo je sedaj in piškavo bo do konca". „Amen" pristavi Mrak zroč zamišljeno v tla. „Potrpeti je treba pa biti vesel", nadaljuje Sever. _Cf>mn hi cp pniprHil I __ C«:__x i_i.„______i^__i.j_:. Mošnjica je prazna, Hojdri-hojlaleja, Kozarček izpit; Hojdn-hojUilo, A vendar §e upam, Ko drugega nimam, Kt'r imam — kredit. Pa pijem — vodo*. „Ej, ti lahko vriskaš in pojes, ker ti gre dobro; a pri nieni je žaltava, veš, žaltava. Moj voz gre pod cesto". „Bun... mraz me stresa! — Kako govoriš!? — Ti, Kozmek, čuj! — Kako je pa s tvoju ljubeznijo? Kaj pravi Špela?" „Se ti-li meša, ka-li? — Kakšna ljubezen ? — Špela? -- Jaz sem nedolžen". „Hm, cemu bi skrival nieni? — Kar povej, kakor si mi povedal onega večera — bilo je 0 pustu — ko si se ga bil malo navlekel v Lesju". „Jaz — povedal? — Pojdi, ne sanjaj ob belem dnevu! „Ni mi treba sanjati! — Povedal si mi, pa je. Še dobro vem, da so cikale tvoje besede nekako na zakon". „Veš kaj, Tone? — Samec sem prišel na svet, samec pojdem v grob, tudi če bi letale za mauo same princezinje. Vrag je ta, škrat je ona. Druga je hujša od druge". „Ej, da bi ti vedel, kaj je žena možu, govoril bi drugače!" „I no, kaj je neki? — Žena je možu, kar oslu „Ha, čemu bi se zvijal, Kozmek; saj vein, da misliš drugače, nego govoriš. Ti in Špela iniata nekaj mej sabo in vzeti se mislita tudi. Kaj bi ongavil, ko je res tako!" „Gotovo ti je kdo vse to natvezil na nos. — A ne veruj vragu, ker vse je črno, kar oblazi se svojim jezikom. Kar se pa tiče ženitve, ljubezni iy drngih neinožatih opravil, povem ti to-le: Če imaš ženo, je dobro; če je niinaš, je bolje; če je ue poželiš, je pa najbolje". „Vse lepo in prav, Kozmekček. Povedal si jo kakor Salomon. — A priznal si vendar-le toliko, da je dobro imeti ženo, ha... ha . . ." PNo — hentaj — kedaj sem pa to tajil? — V hiši so nekatera dela, katerih se ne more lotiti inož tako lahko, kakor ženska. Tudi pri meni — Bog me varuj slabe rnisli — ne bi bila sem pa tje nepotrebna kaka ženska roka". ,No vidiš, tako se govori! — Špela bi bila rrs kot nalašč zä-te. — Če bi bil jaz v tvoji koži, ne bi odlašal s tem kar nič več. Res je ona malo priletua, a nič ne de, bode vsaj pametna". „Kaj si dejal, — priletna? — Kako ti bo pri- letna? — Šestdeset jih je imela pomladi, ko so proso sejali, in tebi se zdi priletna ? — Najpripravnejše dekle je sedaj". LPLa lista lor navaja ol> jodnom tudi list, iz katfirega je dotiOne citat<» posnnl. T(»ga mnenja pa je ludi najbrze A.Gabrsiünk »am, kajli prepritfani smo, da jo tudi on že večkrat posnel nizna most« iz druzih lislov lor ,ii!i poualisnil v svoji „Soči". To torej ne morn hiti nikaka lurn- parija, nili kako Mlopar-Uvo. (\o pu misli A. GabrSček, da \c, bila ImnpHrija in hIc- parstvo to, kap so obsegala ponalnnjona mosla iz „Soče", in da je bil lump in slepar oni, ki jo ono napisHl, potem je to seveda njegova rev.. Ako hoče toraj izvftdoti kdo da je pisal ono članke v „Soči", iz k.ntorih je ,,Gorica" v vodniku predzadnje ^tevilke ponatisnila nokatora me.sta, in mu hoc-o natog... uSesa, uotern in.j ho potruij k urodnintvn „Soon'1 tor naj jo vpraSa, kdo bi bil oni A. G — k, ki jo na omenjenib i.hmkib pod pi.sail. Toga naj potem zfjrabi za usosk. in naj rnu jib lino nute^ne, kor mož to v rnsnici zasluži. llv;ilo>.iuisl |m> motlcmih iia/onh. —- V «redo popoludne so jo odpeljal ojjrski posostnik noki Hajnal /, žoloznico iz Trsta v (lorico. V žolczniškom vozu so je seznanil z no km J8 lotnim Vik- torjom Del Piccolo, kavarniškim nn takarjom, ki je doinu iz Vidma. Kmz- govarjala sta se colo pot. Ko sta pa is- topila na goriški postaji, zaupal je Del Piccolo prijaznemu Ojjru, da nima niti belic'u v svoji pose.sti. Mladenič so je O^ru Hinilil, in povabi ga s seboj tor mu plača nolo samo večorjo, marveč priskibi ludi sobo z dveina posteljama v Mar- zinijovi gostilni, kamor sta se podala okolo 10 zvecer oba počivat. Oger bil je utrujen in je vsled tega kmalu zaspal, ne pa tako Del Piccolo. Ko se je prepričal, da Oger trdo spi, je vstal, preiskal žope ogpove obleke, kjcr je našel 80 kron, 20 lir in nekaj drobiža. Pobravži vse to, jo je popihal. Ko se Haynal za nakaj časa prebudi, zapazi, da je druga poatelja prazna. Pri ti priliki pa se mu zbudi sum, ki je bil popolnoma opravičen. Naglo vstane, vžge luč in preišče obleko. Kar je toraj slutil, bila je resnica, kajti v žepib našel ni več niti novca. Naglo so oblei -3 ter hiti na policijo, ki se je koj podala iskat hvaležnega sopotnika Haynolovega in res se ji je posrečilo najti ga v neki kavarni na traviiiku. Pri njem so našli 86 kron 76 vin in 20 iir. Pri vsern tern bil je Haynal voljan Del Piccolu podariti 10 kron ter je želel, da bi ga pustili na miru, ali policija bila je drugega mnenja in odpeljala je Del Pic- cola v zapor. Iz Rihemberga nam pišejo: V sredo se je pričelo tudi pri nas delo na progi bohinjske železnice med Dornbergom in Trdtom. Začetek dela praznovali smo slovesno. Govorili so pri ti priliki g. ing. dr. Pick, kot zastopnik podjetništva, c. kr. nadkornisar mg. Liebschar in rihemberški župan g. Jos. Pavlica. C. kr. nadkomisar ing. g. Liebschar je napil cesarju. G. župan pa je rekel, da slavi rihemberška občina ta dan kot dan svojega preporoda ter ga sme z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko. Vsi govori vsprejeti so bili z navdušenimi „ži7io"-klici, posebno pa krepko so done.i „živio"-klici našemu preljubljenemu cesarju. Potem so pa sle- dili udarct z motiko. Prvi udarec bil je oni c. kr. nadkomisarja ing. g. Liebscharja, potem oni voditelja podvzetnistva g. ing. dr. Picka, zatem oni g. župana. Sledili so tern še drugi udarci. raznih prisolnih oseb. Kon ,čno nas je povabil g. dr. Pick na kozarec slaukegu vinca in na do^er zagrižljej. Mea vsem tern pa so pokaii topiči ter naznanjali pričetek dela daleč na ok-og. ' Ncsrcča pri prcvažaujii pripr^v- Ijaliicga orodja za bohinjsko /e'ez- nico. — Prejšnji teden prepoljati so hoteli, tako se nam pripoveduje, nekaj priprav za bohinjsko železnico iz Kamenj v Rihemborg. Teža je bila tako velika, da je bilo vpreženih pred voz več paroy tonj. Ko so hoteli prepeljati voz čoz brejski most, nahajajoč se med Kam- njem in Kasovljem, zgodilo se je, da so je most pod težo udrl. Konje so baje reäili, dočim se je na vozu naloženo blago prekucnilo v Vipavo. Koliko je na tern resnice, nam ni znano, ker se nam to, kakor rečeno, le pripoveduje. Ali pri- poveduje se nam tudi, da so imeli omenjene reči peljati čez dornberški most in da so se v ta namen poprej obrnili do doticnega cestnega odbora, ki jim pa tega ni dovolil. Nam toraj ni znano, ko- liko resnice da je na vsem tern pripo- vedovanju. Ako bi pa to res bilo, kar se nam pripoveduje, potem bi bila kriva nesreče res le lahkomiselnost. Hilda nesreča na morju. — Na morju bhzu Gradeža se je dogodila te dni huda nesreča. Sedmorica oseb, med temi l irančiškan in en cerkovnik iz Barbane, dva moža in dve ženski in en Oolnai1. SO se hoteli v malem &a\nn nre- vesti iz Gradoža v liarban. —¦ Vslod vi- harja, ki jo divjnl, se jo coin v no- pOHPodni bližini gradoSkegn prisUnižčn prcobrnil in vso osobo, ki so bile v (iolnu, so padlo v morje. Trojica njih ho se ro- Sili n« kopno, drugi Slirjo ho nasli v va- lovju Hvojo smrt. HeSili so so čolnar, on možki in ena žonnka. Novo h(mIik» poslopjo v Bovcu. — G >vori se, da natnorava jnstična uprava sezidati v Bovcu novo sod no poslopje, v kalorom bi dobila tndi davkarija svojo prostoro. V tern poslopju bi so nahajilo tudi stanovanje za sodnika. I'oleg so'l- nogn poslopja bi so napravili tudi zapori. Dotični nHČrti so bajo žo dogotovljoni. Stroški ZH ornonjona dela proračunjeni so na 122.000 kron. Tbil se t;. to dni v Imonju pri Šmarlneui noki G;tsperin. GuSporin jo pil rad ž^injo. Nalozel se ga jo bnjo provoč in jo vsled togn tako no-iročno padel, da j<; ostal mrtov na tloh Nesrcča. Ko jo öl letni Jočol Ni- kolavčič iz Goronjoga Corovega kopul to- tnoljno juino za neko poslopio, zvalil ho n»u jo kamon, ki jo ložal blizu jame, na noge tako močno, da mu je jelno zlomil. Nosreenoža prepeljali so v tukajšnjo bol- nižnico. iWinlstorski predscdnik dr. Kör- her v Trstu. — V torok zvecer okolo 9 ure so je pr'poljal v Trst ministorski predsndnik dr. Körber. Sprernljula sta ga rninisterjalna svetovalca dr. Sißghart in Kegner pi. Bleyleben. Ni kolodvoru ga je pričakovai tržnški namestnik grof Goöss z drugimi dostojanstveniki. Po jbičajnem vsprojemu so je odpeljal ministernki pred- sodnik v sprom^tvu tržaškega namestnika v „Hotel do la Vile". V sredo zjutraj ob 9. uri pa so je udeležil dr. Körber spu- ščenja LloyJovega parnika „Körber' v morje. Navzočih je bilo tudi mnogo drugih visokih gospodov, med njimi tudi trgo- vinski minister baron Gal!. Ko se je iz- puščonje izvršilo, ogledal si je ministerski predsednik razne naprave v Lloydovem arsenalu. Med temi tudi velikanski žerjav (dvigalnik), ki je po veliko^ti drugi na vsem evropejskem kontinentu. — Žerjav dvignil je neko ladijo na paro in jo pre- nesel dalje. Od tam podal se je dr. Körber v stanovanje, kjer je sodaj začasno nasta- njeno namestništvo. Pozneje si je ogledal gradnjo nove namestniške palace in sled- njič, podal se je dr. Körber na parnik „Dalmatians katerim je napravil mal izlet po tržaškem zalivu. Ob 6. uri popoludne bil je pri namestniku banket. 0b 8. uri pa je bil sijajen „soiree" pri Lloydu. Ob polunoči podala sta se ministerski pred- sednik dr. Körber in trgovinski minister baron Call na parnik „Pelagosa", kateri jih je prepeljal v Lovrano in na Volosko, kjer je dr. Körber obiskal soprogo trgo- vinskega ministra barona Calla. V četrtek zvečer vrnil se je na Dunaj. Tržiiske oboinske volitve prod državnim sodlsčem. — V torek je pričela na Dunaju pred državnim so- diščem razprava o utokih proti zadnjim tržaškim občinskim volitvam. Na vrsto sta prišla utoka, katera sta uložila v irnenu Slovencev odvetnik dr. Rybar in v imenu drugih tržaških meščanov od- vetnik dr. Depangher. Slovenski volilci so namreč uložili ob času tržaških ob- činskih volitev več utokov pisanih v slc - venskem jeziku. Tržaški magistrat pa ni hotel o teh utokih razpravljati, češ, da niso pisani v razpravnem jeziku, katerega se poslužuje magistrat. Zaradi tega je uložil toraj v imenu Slovencev odvetnik dr. Rybaf pritožbo na državno sodišče. To pritožbo je zastopal na državnem so- dišču odvetnik dr. Lenoch. Dr. Lenoch je povdarjal, da v re- kurzu Slovencev gre za stvar javnega in- teresa in ne za vprašanje, ki bi spadalo pod suverenitelo tržaškega mestnega sveta. lsti ima samo to pravico, da si sme določiti svoj razpravni jezik in v tem jeziku tudi izdajati svoje sklepe, ne sme pa odklanjati slovenskih spisov, ker je veliko število tržaških občinarjev slo- venske narodnosti, kar izhaja tudi iz dejstva, da se nahaja v tržaški okolici deset občinskih ljudskih šol. Mestni svet je torej se svojo odklonitvijo slovenskih rekurzov kršil § 19. državnih osnovnih zakonov. V čotrtek je državno sodišče raz- glasilo svüjo razsodbo ter je spoznalo, da je tržaški magistrat kräil postavo, ker ni hotel razpravljati o ulogah slovenskih reklamantov, zato ker so bile pisane v slovenskem jeziku. Državno sodišče je toraj razsodilo, da imajo trzaäki Slovenci pravico ulagati slovenske spise na mestni trzaäki magistrat, a isti da je dolžan o njih razpravjati ter jih reäevati. Utok dr. Depangherja pa je državno sodišče odbilo. Start giijuHiii pics v isterskem dežclnem zboru. — V četrlek popoludne ie imel iatorski deželni zbor seio. Italijani, kolikor na imleriji, kakor tudi poslanci in 1 njimi tudi sam doželni glavar, malo- inodri MhlodHrnpiloüi zacoli ko nastopati proli slovanski manjšini zopot na sličon način, kakor so jo to zgodilo takrat, ko jo istorski dež<"!ni zbor zboroval Ao v Poro^iu. Dočim so ao pri zadnjorn za- Hedanju Italijani nokoliko pomirili, kdo ve iz kakih ozirov. da so So precej mirno po^lusali brvatske !n slovenske poslanco, ko so govorili v svojom jozika, začeli zo zdaj zopot surovo razsajati ter nastopati proti njirn liki poulične barabe. Sam dož^lni glavar pa igra pri tem tako nosramno ulogo. kakorAno hi jo no mogH igrati nobedon drugi količkaj razsodon (jlovek, in naj bi bil ta tudi najzagrižonejši Italijan. Ko jo namreč začol govoriti posl. SpinOic v hrvatskom jeziku. začela jo galerija žvižgati in ropotati. Üftzolni t^lavar ji jo zažugal, da jo da koj izprazniti, ako no noha žvi/gati in ropotati. ter ako se ne bo vedla dostojno. Cez nekaj časa so oglasi k besodi dr. Trinajstič in začne isto tako kakor Spinčič govoriti v hrvatskom jeziku. Na galeri]i pricoli so zopet žvižgati in ropotati. Dfjž»'lni glavar je pretrgal sejo in je zaukazal izpraznitcv galorijo. Ko jo seja zopet pričela. na- daljeval jo dr. Trinajstič svoj govor zopet v hrvatskom joziku. 7daj so pa prevzdi ulogo galoriio italijanski poslanci. ki ho začoii strašno razsajati in tuliti. Deželni gh var sei jiin jo na vso rnoč na roko. Holel jJ namroc dr. Trinajstica odvzeti besedo. Proti temu je slovanska manjšina odločno prolestirali. Dr. Laginja je poueil deželnega giavarja, da je njegova sveta dolžnost, držati se deželnozborskega opra- vilnika. Doželni glavar je na Liginjeve besode odu'ovarjal neunnno,ker malomodri Mato druzogi tudi ne zna. Nastal je v zbornici hud vihar. Ker so se italijanski poslanci zbali, da ne bi nicesar opravili proti slovanski rnanjsini, je dešelni glavar zopet sejo pretrgal ter rekel, da da zopet galerijo odpreti, če§, da bode poulično pobalinstvo prišlo na pomoč italijanski večini. Ko je seja zopet pričela, oglasi se k besedi posl. Mandič, po tem, ko je dr. Trinajstič vendarle dokončal svoj govor. Posl. Mandic čita nekaj v hrvatskem jeziku. Bil je to nujen predlog glede pod- pore po njmah prizadetira siromašnim občinam. Iz začetka je hotel deželni glavar Mandiču čiUnje preprečiti. Ko je pa doznal, da je to, kar Mandic čita nujen predlog, dopustil je čitanje, ali kričanje v zbornici bilo je tako močno. da se je morala konečno seja zaključiti Tako je torej začelo zaseJanje isterskega deželnega zbora, v katerem zastopa ve- čina manjšino, a manjšino večino ister- skega prebivalstva. Razporcd ustanovnega shoda vseslovenske „Družbe trezuosti'', ki bo v pondeljek, 20. oktobra, v Ljub- ljani, v dvoraul knezoskoiijske pa- laše (II. uad§tropje.) Dopoldne ob 9. uri: I. a) Otvoritev, //) Pozdrav in na- govor g. drž. in dež. poslanca vodja P o v š e t a. II. Govori: t. „Boj proti pijan- čevanju — apostolsko delo", govori Jurij Trunk, župnik v Kazazah na Koroäkem; 2. „P i j a n č e v a n j e in delavsko ljudstvo'', dr. Ivan Ev. Krek; 3. „Alkohol in zdravje", dr. med. Anton Brecelj, zdravnik. Popoldne ob 2. uri: I. Govori: 4. „Uzroki pijanče- vanjainkaköjih preprečiti'4, Ivan Štrukelj, učitelj na Robu; 5. „P o p o l n a a b s t i n e n c a", pojas- nuje Fr. Avsec, župnik v Šontjurju pod Kumom. II. a) Revizija pravil, b) Razni na- sveti, () Resolucije, a oj>o- /arjarno p u yt>. čitatelje na ilana^nji uglaa >M t- s t n f 1 H k a r ti (<•« v Z & g r «• b u. \1 a r k- o v t r i>. lift i štrani. Fran Wilhelm odvajiijo^i ftaj od Frana Wilhfliu. h'karnarja. c. in kr livorncga wtlapatolja v Xi'iitikircht'ii (Spotliij'- avstrijsko), sc dobiva v vs<-h lfkarnah v zavitku po K 2. — avstr. vt-lj Kjt-r ni zalo^f. poäilja s«- din-ktno poätni zavoj s 15 zavitki za K 2100 franko na vsc avstnj. 'jfifrske postiH- pustaji-. V znak pristnoati jf »»*I- hs[ij''ii na v*akfin zavitku grb trga N>unkirch<-n (iifiiii Kirchen). Zalivala. Povodcjm prebndkc in nena- domcstne izgubc naše nad vse ljubljcne hčerkc- uziroma bestrc izrcka podpisanadružina najiskre- nejsko zahvalo Vii-m, ki so v tako obilnfin ^tcvilu se udeležili ža- lostncga sprevudi). Posebej se ic zah\aljuje prcč. g. kuratu gabrij- skemu, Juž. heriolja, za skrb, ki je imel du blage pukojnice in za vodstvo pogrebnega sprevuda; dalje rubtnjskim in dru^im dckle- tam, ki so za ča*a bulezni tula- žiie pukojnicu, darovatelju venc;i, rubinjskim ptvkam in pevcem ?.i ginljivu nagrubnico ter vsem, ki so na kakršenkuli način pripomugli, da se je pogreb tako >:astno iz- vršil. Bog plačaj stotero! Boškinl pri Rubijaii, 20. okt. 1903. Žalujoca dni/ina Tomsif. Mlekarska zadruga v ČJrničah, ki je otvorila v uliei Morelli st. 5 svojo prodajalnico uileka, prlporoča se nasiiu uitstniiii rojakinjam. Prodaja se pristno. sveže. ne- posneto mleke po 20 vin. liter, po- sneto po 10 vin. liter. — Smetana sladka po 1 K, kisla po 80 vin. liter. Xamizno maslo (specjaliteta) po 2 K 80 vin. kg. Prodajalnica je ves dan odprta. Mleko se postavlja na željo tudi na dorn. Večim odje- malcem dajejo se primerni popusti! Priporočilo! Josip Novič, krojaški mojster v &orici, Gosposka ojica št. 21 (tik pošte prvo nadstropjts se priporoča slavnemu ob- činstvu, čast. duhovsčini v mestu in na deželi. Ne v Ameriko! V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta, proda se ali da v na- jein ob zelo ugodnih plaeilnih 'po*iojih več lepih posestev z gospodarskimi poslopji. Pojasnjonja je dobiti brezplačno v pisarni g. dr. Gregorina v Trstu, Molino piccolo 7. II. in slav. občinstvu sploh ae priporoča v obisk Kavarna ^Central' vGorici naTravniku (Piazza grande)tik cerkve sv. Ignacija. monu. Hmpak to jo izpo9ojen denar, ka- torpga bo treba pnkrat vrniti. Pa ni*5 se bali, kor „lioomejt'iio jamstvo" žo iz- polni svojo dolžnost! To je žhlostno poglavje dnevne po- litike v Vaäem mestu. 0 tern naj bi pisal Gab. uvodne tlanke za svojo ,,SoW, na- inosto da jp klobasal o ,,Kmjaški zadrugi". se vpdno ponavljal, sp oporekal ter brakal po «»moteb, katero je poalovodja ueenec Hizajl tako po ..naprednjaško" nastlal po navo^ih svojoga nt'itelja, katerpga ,.Soča" pa^ »ro pozna. I'a so nokaj naj bi pisal, in sire: Kdo jo bil meSptar pri novejsih imprpdnja^kih „podjetjih" in koliko sto- tak^v mosotarino so tomn mpSetarjn vrgli v 2pp „narodni pirnhi"? Le "en z odkrito hospdo, očp Andrejc! 0 kiasno rodoljubje, ki tako rpili in pase! — L* pdnjič Sp eno o moralni zanSnici, katpro jo pritisnil Gab. slovpr.skemu imenu po naročenpm „nemškptn pisatelju" v zai-etku tpga dopisa, impnovanP ,,Arbeit- zrilung-e*. Oni podli?tek naj bi širil po svpln sloven?ko imp, imp Gabrščekovih ,.narodnih piruhov" ! Pa glejte šmenta! Niii pnkrat se v celpm pod- listku ne omenja slovensko imp! Imenuje se pač „Konsortium von zehn namhaften (!) hiesigen Kanfleuten (!) und Industrielen'!)•', ali besedp „slove- nisch" se Gabrščekov ,.pisatelj'* skrbno ogibljp in boji kot hudič križa. Ali niso to krasni ,.narodni piruhi'1, ki morajo prpd svptom zakrivati slovensko ime, kot skriva slab zakonski mož svoj poročni pr*lan. Ali ga vidite velikega Slovana, ki se srannije pred N^mci izpovedati, da je Slovenec! — Nič čuda! Hazumljivo onemu, kdor pozna špekulanta. Slovenci naj mu hodijo polnit oštariji, ker ju on imenuje slovenski. Nemci pa bi se uteg- nili ženirati slovenskih gostiln, zato: dol s slovenskim imenom! Ali niso to divne razmere, ali ni to jekleno naprednjasko rodoljubje!? A. K. Politični pregled. Deželnl zborl. Torkova seja kraujskega deželnega zbora bila je tako burna, da jo je moral deželni glavar zaključiti s pripomnjo, da naznani prihodnjo sejo poslancom pis- men i m potorn na dom. Povod burnim prizorom dali so najpr^j popravki zapis- nika prejsnje seje, potem pa imunitetna zadeva deželnega poslanca in učitelja g. Jakliča \' koroškem daželnem zboru so, kakor smo že omenili, nemški na- cijonalci protestirali proti rabi sloven- skega jezika na koroških sodiščih. Dotični predlog je stavil posl. Maks Burger. Proti temu predloga se je oglasil poleg poslanca Grafenauorja, ki je odločno odbijni surove napade na koroške Siov^nce in njih pravice, tudi kršč. so- cija'iec, Nemec, Gabrijel Wein. Wein je rekel, da kršč. socijalci so in ostanejo dobri Nemei. Nadalje pravi govornik : Nemški nacijonalci trdijo večkrat, da je nemška posest v nevarnosti, de- janja pa so dokazala drugače. Tudi tu se govori, da je narodni mir v nevarnosti, a to le kaže, kako gospöda umetno dela narodna vprašanja. Govornik meni, da je razporna točka, katero so privlekli v deželni zbor, prav notrajna stvar dveh odvetnikov. Gre se za to : ali ima slo- venski odvetnik pravico, vlagati slo- vensko tožbo ali ne; če jo ima, je ma tudi deželni zbor ne more kratiti, in izgubljen čas je, razpravljati o tern! Mo- drijani nemških listov so hoteli dokazati, da slovenski odvetnik nima pravice, po- sluzovati se slovenščine. — Tu odločujo postava. Pod to postavo jetudi ministerski prodsednik, in zato je nepotrebno skle- pati o tern. — S tern predlogom hočejo nacijonalci samo nekoliko popraviti svoje nemstvo! Kavno nemški nacijonalci imajo najmanj pravice in povoda, se jeziti nad slovenskimi tožbami ker se oni sami poslužujejo slovenščinfc, kadar se jim to zdi zanje primerno. Ob zadnjib deželno- zborskih volitvah so oni izdali slovenski volivni oklic, ga razširili v tisočih izvodih in celc v mestu nabili nekaj izvodov. S tern so sami potrdili, da imajo Slovenci na Koroškem pravico do obstanka. — Nemški nacijonalci ste izdajali slovenski easnik „Kmetski List" in s tern pokazali, da je na Koroäkem äe ljudi, ki ne znajo govoriti nemäki, in a katerimi se raora uovoriti hlovensko. Nemški gospodarji, iSrejo slovonskih poslov in delavoev, kor so li cpneji in boljAi. Nom^koiuicljonulna stranka s« jo pogajala r najhujSimi sovražniki Nemcev, s Ko5u v• v ci n« O^rskem, in teni ljndom na ljubu hocete žrtvovati 2 milijona Nomcov ns Ogrskem. Toilaj nomäki nu- cijonalci nimajo prHvico, ae vznemirjati radi slovenskih to/I». I/, teh razlogov, pravi govornik, in kor naj deželni zbor deluje gospodarsko, a ne pospeäuje na- rodnih razprtij, je zoper predlog posl. Rurgerja in predlaga, naj se preide na dnevni red V nižjpavstrijskem dežel- n P m zboru jp stavil poal. \Veiis?kirch- nnihkoli vin. ! Leop. Reja, j gostiinicar ,Pri GoL bir | na voglu ulice Morelli Priporoča pr stna briska be- la in črna vina. — Izborna kuhi'ija postreže o vsakein öasu z okusnimi rnrzlinii in gorkimi jed li. | Zastopstvo za prodajo pra- I vega ljubljarcskega kislcga I selja v zabojih od25 do 50 kg. j Za mnogobrojen obiak se pri- J poroča slav. občinstvu v mestn I in na deželi. | i Anton Pucelj _--___brivec Z3=:= pnporoea svoji ilvc Iwiuiici naTravniku 21, -----------------in----------------- na Stolnoin tr^ii -• ------ Postrežtn točna. ------ „Centraina= posojiinica" nraflnje od 1 avi naprej odB. zj.do I.pop. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štov. '25. l-riportii'n c.Mstiii (iudoysc mi in shivticmo ohOinstvii v iiiiHlu in na dcžoli svnjo tr^'ovirni jediliicga blaga n. pr. kavo : iSnntos. ^andomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. iir. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranjn in z Jochmann-ovega y Ajdovščini. Vse blago prve vrste. XTasnsLiiilo Dfeeolit^e Xaznanjam si. občinstvu, da sem preselil svoj zobozdravniški atelje s prvim oktobrom v Corso Giuseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulice) nasproti ljud- skernu vrtuinordinujem od 9.—12. ore predpoludne in od 2.—5. ure popoludne. Med. univ. dr. B. Pikl, zobozdravnik v Gorici. NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvndratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in iicštevilno nabožniii različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno zn vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna issdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za znstave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovratne stvari za ceno, >/-wv—-w^-w-w^-ww-> .^—^_-^^w***—w-^% pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. ^0f" Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^Hl Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriČ. I ** Ravnokar |e izšla ^^ ¦"¦ v zalogi =^r J. Blasnika nasl. v Ljubljani VELIKA PRATIKA #za prestopno leto 19O4, ki ima 366 dni. Na •ˇetlo data c. kr. kinetijska družba. i^* BlasnikoTa „Velika Pratikau, ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, iz- haja od svojega rojstva že čez sto let, je eclinole prava, starodavna „Pratika44, ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej *a- htevajte vedno le Blasnikovo „Velilto Pratiko44, vsako drugo zavrnite kot nepravo ! (( „Vil. Pratika" stani 24 Y. Ä „Val. Pratika" stane 24 ». jtaroialisliiniiii v (Jorici, nlica Vettirini k. st. 9, priporof'H najmodrncj^e vizitnicc vsakc velikosti. Nar. tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: trqovskc raeimc, kuvcr- te s firmo, poroeniec, osmrtnice, vabila k ve- sclicam, plakatc i. t. d., vse po tako nizkihee- nah. da sc ne boji ni- kake konkurenec. V zalOGi iia vsakovrstne liskovine ^a lupanstva, cerkvene uradc in razne druqe. 1 Jakob Miklus, ' | trgovec z lesom in opeko, zaloga | vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter I pohištva, rakev (trug), vinskih po- | sod, stiskalnice za vino in sadje i I vsake velikosti ' | v Pevmi, i , za Soškm mostom, p. Gorica, t priporoča p. n. občinstvu svojo | bogato zalogo, ter na novo otvor- | jeno ' I podružnico j na vogla prišedši od Soškega j mosta proti Gorici v hiši g. Fo- f garja h. žt. 42. ' | VT delavnici se izdelujejo vsa i 1 v sodarsko in kolarsko stroko I spadajoča dela, in postrežba z . | lesom po najnižji ceni. — I Prodä se motor za štiri konjske moči = na parno silo = v prav dobreui stanu. Cena je prav nizka. — Kjč, povö upravništvo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoda pnstna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in ' isterskih vi- nooradovi Dostavlja na dom in razposuja po zelesc- .lici na vse kraje avstro-egerske monarhije T 8i)dih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorce. Cene tmerne. Poatreiba poštena. Tc glasovito in rie nadkriljivn kiipljico sv. Markii s<; uporahljajo /.a nolraiijc in zuiianjo bolc/ui. I'osohno oilslranjiijejo Ir^aiij«! po kosleh, nogah in rok;'kfi ler ozilra.vcjo vsak glavoliol. (>n, pospci^ujcjo in zboljšiijcjo prrbavo, öislijo kri in Crcva. Tc prezenojo vi'likr in male frlist«' ter bolceinu po tcb provzročono. Tmili dclujcjo izborno proli liripavosti in prchlajt'iiju. Lciiijo vsc bolczni na j(>trih in slczih tor „koliko" in ščij>;tnje v žolodcn. Odpravijo vsako mrzlico in oil tc izvirajočc bolcsti. Te kapljic«; so iiajboljšc srftdstvo proti bolozni na rnaternici in „inadronii'', in zalo no bi smoltt manjkali v nobeni mcšcanski in kincčki liiši DobivMjo sc s;uno v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naročtijc sc • 'iliiio in točuo le poil nasloviiin: „M.escna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkvo sv. Marka. Denar sc pošilju naprej ali pa povzaine. Manj kol «*n ducat (12 stcklenif) sc ne p(»silja. (Iciiii jt» nasleiliija in sicer franko na vsako pošto : 1 ducat (12 strkleuh) K 4- h 4 d|M,at (48 Ktek|en|r> K M.M h 3 „ (36 „ ) „ 11-- „ J> " (üü " > " 14 " l'riznalnüi piscin imam na tisocie, da jila ni mn^oSe vseh tukaj pona- tisniti, zato naveiJein imena le iu>kal(>rih gospodov, ki so s posebiiim vspohom uporabljali kapljice sv. iVJarka, inrpopol- noma ozdravili: Iv. ltarenlin(!i<ü, uöitclj; •lanko Kisur, kr. nadlogar; fiti'lan Barčič, župnik; Ilija .Manic, opančar; Solija Vu- lieli(5, šivilja; .loželSeljani^, krne.t itd. itd. Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. Kapljice sv. Marka. Št. 85. V ftorici, v soboto dn«1 24. oktohra 1903. Letnik V. I/Ii:ij;i v-i t(M'<*k in suiiuto oli II. in I |,ri'il j mill hi' /.;i inrslii I it ill, H nil I i p. /;i ili'/i'lo \k(t |>:iil<' n.i t;i du. \ ;i |n;iziiik i/.iili' il.in |>ni) nl) IJ /.vivit St;in*' |ki |ii)šli pii'jcin.iii .'ill v (iiH'ici tin slum |iiišilj;iii ii'IoIi'Iimi S '\, |M)l|i*liio 4 K in (Vlllli'lllli '}. K. l'niil:ij;i sr V (iorici V t<>- !i';ikiirii;iM Srli w :ir/. v Sulskih uln;ih. .11' I I c r s I t /. v Auiisl; ih nlicah in Lf- ban n;i \ cnlijcvciii 11-k: '-vii [m Hvin. f'r»*iliii>t'.o in upravnlätvo se j naiiajata v «.\arodni tiskarni», ulira V»-tturim \\. At. 9. Dopia»- }f nHsloviti iiH uredniStvo- oplase in iiarolnino pa na upravmStvu »(ioric»*€. Ojdasi st* račumjo po p»>lit- vrstali in sk*t ako 8»* tivkajo 1-k.rüi po 12 vin.. 2-krat pd 10 vin.. H-krat pu 8 vin. Ako »»¦ večkrat tiskajt», raeu- nijo 8c po popoiibi. (V«MvMkriio i/(lanj<' IzdajatHj in odgovorni urediiik Josip iVIarušič. Tihka „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSie). Drugo odprto pismo goH|>o, da bi bili Vi v zadevi „KrojaSke zadrugtr' že b. Hcptembra I. 1. vprašali v „Soči": „Kaj pravi k temu naj- novcjsi klerikalni Jupiter tonans, po do- mace Gelazij KoprivaV!" --- in du bi jaz do današnjega di»o nuto vpra^inj« ne bil odgovoril!? — — — Snj molke bi Inhko opravičil z omenjenim, obžalovanja vred- nini pomanjkanjem rešpekta, evenluelrio tudi H siaro, znano resnico, da enu pri- smodu lahko voč vpraša nego inor(i .sedem modrijauov odgovoriti, loda lo bi nc bila vsa rosnica. — — — —• Ril sc«m tudi tako nftpreviden, da scm Vas po- gledal, ko .sLf» tako Siroko zazijali! — Mamka božja, kaka odprlija!! — — — - ¦ — Človek bi se je bil vslrašil, da niste v tistem trenntku pornolili von tudi svojega castitljivega jezika. Očividno ste hoteli z njega dolžino občinstvu irnponi- rati, tako krčevito 8te ga stezali. Ljudje so se pa muzali in z glavami majati. — -----------Da, če bi bil ta večji junak, kdor ima daljäi jezik! Pa svet je danda- našnji pokvarjen: „parkeljnu" se smejejo že otroci od sedmega leta dalje! — — — — — — Mene pa je mučil problem: Kako je mogoče imeti toliko jezika in tako malo možganov!? — — — — — Ne vem, &li sem pravo pogodil, zdi se mi pa, da se to mora tako-le razlagati: Vi, gospod Pogorelec, migate z jezikom preveč, možganov pa pri tem ne rabite nič. Zato se Vam je jezik tako močno razvil na kvar možganom. Bali seje re^no, da Vam kmalu popolnoma opustoši ka- podocijo — kakor da bi že sedaj tain ne bilo revščine Jovolj!--------------------— Bogme, revšeine dovolj! — Ali bi Vi bili sicer pričeli svojo bedasto gonjo proti „Krojaški zadrugi" ? Saj je bilo vendar tako malo fosforja potreba, da bi bili uvideli, kake posledice more in mora imeti tako početje! — Ako bi se Vam posrečilo ugonobiti „Krojaško zadrugo'4, bi s tem sami sebi pritisnili na eelo sru- motni judežev peeat; kajti iz nizke, stran- karske strasti ne bi uničili samo znarno- oitega narodnega podjetja v Goriei, tem- več h kiatu tudi lepo svoto narodnoga kapitala in precej krvavih žaljev sloven- skib siromukov! — Ako bi se Vam pa Vaäa nakana ne posrečila — — -- — — — — —-------— no, kako je to, kedar se blamira zlobna škodoželjnoat, to čutite sedaj, ubogi gospod Fo^orelec! Kako lop^) je bilo še meseca julija t. I., ko sir v tej asm v prvič odprli svoja mogočna usta, takrat, ko se je o Vaäern junašlvu govorilo več „nego o umirajočem avetem očetu papežu", kakor «te sami tako ponižno, duhovito in uki'sno zatr- jcvali! Takrat je nckdo bodil okolu kakor rjoveč lev ter iskal „kavc<;V, da bi jih poirl. — — —------— No, k( ža je bilu podobna levovi, toda spredaj so štr- lela v zrak -utnljivo dolga u^esa, zadaj pa jc krotko liingljal nskubljcn rtpck. In ta glas! OJurcn gla^, pa domac gias, ki ni človeku j>r.iv niO spominjal tropičnih krajev! — Kako čudo, da so ,.kavciu tega „pustic'-leva takoj pograntali, se nanj vsuli z bučnim smehom in ga zajezdili eden za drugim. Tudi batin jo padlo obilo, zasluženih batin. „Lev" je sicer tudi po- brcal, kolikor je mogel, toda to je samo pomnožilo zabavo trdosrčnim ,,kavcemu; kajti brce so švigale v zrak, gvišne batine pa na hrbet „leva". — — — — — — Tužna Vam m»jka, gospod Pogo- relec ! Se spominjate Se, kako ste v „Soči" 18. julija t. I. zakokodakali, na- znanivši strmečemu avelu, da ste podali „obširno kazensko ovadbo na okrožno sodnijo in na državno pravdništvo ! ?' — — — _. )(in zdaj šele prične pravi pies! Na svidenje, go- spodje!" — — —tako ate „kavcemu zmagovito zaklicali v svojem veličastva ! Čakali smo velikih dogodkov, ki nam jih je veliki mož naznanjal, in dočakali smo — — — — — da je sodnija ^kavcem'' „strašanske klerikalne mahinacije in sle- parije" dokazala? jih kaznovalaV zaprla? — ne, — dočakali smo, da je ovaduh kot priča zaslišan sam svoja obrekovanja pre- klical In sam sebe po zobeh udaril!------ In kar se „plesa" tiče, ki ste ga „kav- cem" obetali ? Ali naj Vam povem svoje mnenje o tem ,,plesu', gospod Pogore- lec ? —-------— Ne ?-------Naj pa bo. a toliko mi morale dovoliti, da Vam molče poklonim mučenižko palino. V tr- pljenju naj Vas tolnži zavest, da ste ba- tine dobili v boju za — „pravico in po- ätenje'1 —• i kajpada ! — — — — — Vas zadnji članek v „Sočiu mi je poaebn^ simpatičen. Vi ste za to, da mora vsak pisec s svojim podpisom in svojimi užesi odgovarjati za vsako be- sedo, ki jo napise. Jaz sem tudi za to. A vsi niso taki, kakor Vi in jaz. Na svctu jo šf innogo potuhnjencev, ki imajo silno poželenje po uäesih svojoga bliž- njcga in (emu poželjenja tudi «trežejo, ne da bi svojih nšes v kako nevarnost postavljHi To ni prav. Grdo je zlasti in nehvaiežno, da se tako zataji, kdor je že Vas kcdaj uhal, gospod Pogorelec. Kot bivši ucitelj ste gotovo strokovnjak na icm poljU in mi pritrdite, da je užitek pri uhanju povsem odvisen od kakovosti u5e«. In Vaša uAesa. ne da bi se Vam hotel laskati. so izvanredno pripravna in vabljiva za ohanje: človek jih zagrabi lahko kar s celo roko in ima kaj pote- gniti ! — — — — — — — — — — Da ste mi zdravi ! Va§ udani Gelazij Kopriva. V Uoriei, due 22. oktui^ra 1WÜ. Do p i si. Iz gorfcke okolice, dne 11. ok- tobra 19(»3. Vraa. lc pridi narod v/,<• t. Da mi daš le poln žep' V zadnjem dopisu sem govoril o famoznem nemškem podlistku v nemäki ^Arbeitzeitungiu, kateri podlistek ai je naročil Gabršček za reklamo svojiraa oštarijama. s čimer je šel v svojem brez- vestnem tarbanju slovenske javnosti še za korak dalje. Ta človek res misli, da ga je Bog postal na svet za nekega go- spodovalca goriških Slovencev. V svojih razburjenih možganih si revček domi- šljuje. da je on, Bog ve, kako visoko nad nami in vsi mi drugi nizko nizko pod njim. V svoji ,.Soči*' se čuti tako neomejenega vladarja čez slovensko javnost, kakor je razpolagal kak sta- rovežki tiran Oez življenje in smrt svojih podložnikov. On sam si lasti pravico iz- raženja javnega mnenja slovenskegs. Slo- vencem gorižkim ne bodi prav, koristno, škodljivo, kar je v e č i n i prav, koristno in škodljivo ... ne, ampak kar je nj emu prav, koristno in žkodljivo. S tega zares že smešnega stal'Sca motri on gori^ki slovenski svet, ti uprav otročji nazori vladajo njegovo pero, da se po „Soči" zadira in praska, da komandira in raz- graja kakor kak tur^ki paša. Gabršček živi v omotici, v veliki onmtici. On misli, da ima še vedno na strani dr. Gregor- č-iča, ki rnu je bil enojka, s katero je nekaj reprezentiral. On misli s> vedno, da ima ^Soča'1 med goriäkimi Slovenci veljavno besedo kakor nekdaj. On se ne zaveda, da je s svojim v etiOnem ozirn res me- sarskim peresorn v „Soči** aničil to, kar so ji nabavili rodoljubni možje pred njim, Gotovo je, da prekinjajo Gabrščkovo omotico tudi jasni in trezni hipi. da se večkrat prijemlje za glavo in vzdiha: „Kam sem zašel!?" Pa kaj, ko je tako daleč zabredel, da si je vrnitev za vse- lej zaprl. Zato drvi daije, vedno nižje in nižje, slošajoč le pogabni glas svoie — strasti. In ta strast mu šepeta na uho: Nekdanjega ugleda nesebič- negarodoljuba, kolikor siga i m el, n e rešiž več; pusti, naj gazlodej vzame; do tedaj ga izkoriščajaepridno za svoje n a m e n e. V tem štadiju svoje narodne ka- rijere, živi torej zdaj A. Gab. Plezanje na krmilo naprednjaäkih denarnih za- vodov, uklepanje denarja teh zavodov, ali, bolje rečeno, „neomenjeueea jam- 8tva*'za nepremišljeno, neprevidno, kočljiv o in nevarno, denarne moči goriških Slovencer daleč prese- gajoča zidanja, nakapovaaje his in hottlov itd., to so prizori iz zad- njega akta Gabrščekove lahkomišljene igre s slovenskim rodoljubjem. @ usodnih posledicah te igre za Slovence na Goriškem se bode še go- vorilo. Na tem obzorju se nabirajo pogubonosni sivi oblaki, k»teri utegnejo prinesti točo in strele ne le ».podjetni desetorici", ampak tudi velikema Števila Slovencev na Goriškem, in moralni po- lom vsemu narodu. Za danes le rečem, da denar, s katerim se uganjajo v Vašem | mestu zidalne orgije, ni denar iz pekla, ! katerega bi bil morda hudič prinesel v ' Gorico, prisiljen po Gabrščekovem kala- PODLISTHK. 9 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) „Hoho, Tone, kod le nosi slana, da te ni bilo tako dolgo ne na ncbu, ne na zenilji?" zakliče Kozmek uže od daleč Scvcrju. „Kod nosi pa tebe šment, ako bi se smelo ve- deti?" „Ha... ha, šmeiit — šment nosi! Lahko vprašaš sedaj, ko si se prelevil v gospoda. — Kaj sva ti sedaj W- in moja kolibal" ..Ne govori tako, Kozmek, če nočeš, da sva si povedala sedaj zadnjo besedo! — Kako ti pa gre sedaj? ~ Je-li kaj mokrega?" »Slabo, šmentrano slabo mi gre v tem oziru. Svet jc slekel staro kožo. Nekdaj, ko smo se mi držali še malo bolj po konci, bilo je drugače. Pili smo ga — hej, da je bilo veselje! »Ha, kaj boš neki hvalil stare case! — Piškavo bilo je nekdaj, piškavo je sedaj in piškavo bo do konca". ..Amen" nrisfnui Mr.„U ~-,,x ------:xi:..,.^ .. ii_ .Lernu bi se cmerdil! — Saj veš, kako sva pela nekdaj; MoSnjica je prazna, Hojdri-liojlaleja, Ko/arčeU ix pit; Hojdti-liojlalö, A vendar šo upam, Ko drugeya nimam, Kor imam — kredit. Pa pijcni — vodo". „Fj, ti lahko vriskaŠ in poješ, ker ti gre dobro; a pri meiii je žaltava, veš, žaltava. Moj voz gre pod cesto". „Buii... mraz me stresa! — Kako govoriš!? — Ti, Kozmek, čuj! Kako je pa s tvoju ljubeznijo? Kaj pravi Špela?" „Se ti-li meša, ka-li? — Kakšua ljubezeii? — Špela? — Jaz sem nedolžen". „Hm, čemu bi skrival mcni? — Kar povej, kakor si mi povedal onega večera — bilo je o pustu — ko si se ga bil malo navlekel v Lesju". „Jaz — povedal? — Pojdi, ue sanjaj ob belem dnevn! „Ni mi treba sanjati! — Povedal si mi, pa je. Še dobro vem, da so cikale tvoje besede nekako na zakon". „Veš kaj, Tone? — Samec sem prišel na svet, saniec pojdem v grob, tudi če bi letale za niano same priucezinje. Vrag je ta, škrat je ona. Druga je hujša od druge". „Ej, da bi ti vedel, kaj je žena možu, govoril bi ,1_____^ X_ I u. J t t . toyor. Nositi ga mora, ko si ga naloži, rad ali nerad", MHa, čeinu bi se zvijal, Kozmek; saj vem, da misliš drugače, nego govoriš. Ti in Špela imata nekaj mej sabo in vzeti se mislita tudi. Kaj bi ongavil, ko je res tako!" „Gotovo ti je kdo vse to natvezil na nos. — A ne veruj vragu, ker vse je erno, kar oblazi se svojim jezikom. Kar se pa tiče ženitve, ljubezni in drugih nemožatih opravil, povem ti to-le: Če imaš ženo, je dobro; če je nimaš, je bolje; če je ne poželi^, je pa najbolje". „Vse lepo in prav, Kozmekček. Povedal si jo kakor Salomon. — A priznal si vendar-le toliko, da je dobro imeti ženo, ha... ha..." „No — lientaj -— kedaj sem pa to tajil? — V hiši so nekatera dela, katerih se ne more lotiti mož tako lahko, kakor ženska. Tudi pri meni — Bog me varuj slabe misli — ne bi bila sem pa tjc nepotrebna kaka ženska roka".« „No vidiš, tako se govori! — Špela bi bila res kot nalašč zä-te. — Če bi bil jaz v tvoji koži, ne bi odlašal s tem kar nič več. Res je ona malo priletna, a nič iie de, bode vsaj pametna". „Kaj si dejal, — priletna? — Kako ti bo pri- letna? — Šestdeset jih je imela pornladi, ko so proso (Dalje prid«.) gega listn lor imvaja ob jodnom tudi list, iz kalftraga jr> doliäno citato posnftl. Toga mnenja pa jo tudi n;ijbr/,(» A.lJubršček «urn, kajti proprirani smo, da j<* tudi on ž« vočkral pnsnel ruzna. mosta iz druzih iistov ter jih ponulisnil v svoji „Soči". To toroj no muro biti nikaka lurn- parija, niti kako slcparstvo. Oo pit minli A. Gabrščok, da jo bila lumparija in sIp- parstvo to, kar ho obsogala pinalMnjena mesta iz „Sočft", in dn je bil lump in slopar oni, ki jo ono napisal, potom je to seveda njegova reO. Ako hoOe toraj izvedeti kdo da je piaal ono članke v „Soči", iz katorih jo .,Gorica" v vodniku prodzadnje «Uovilko ponulisnila nokatera mesta, in mu hočo nategnili uSo-ut, potom naj so potrudi k urednK... „Soč<*!: tor naj jo vprašK, kdo bi bil oni A U - k, ki j(> na omonjonib člankih podpisan. Toga naj potem zgrabi za ušesii in naj mu jib lino natogno, kor mož to v rosnici zHsluži. II vnlcžnost po inodcruih na/orih. — V sredo popoludne so jo odpeljal ogrski poso^tnik noki Hajnal /. /oloznioo iz Trata v (lorico V železniškem vozii so je seznanil z nekirn 18 lotnim Vik- torjom Del Piccolo, kavarniškim nn takarjom, ki je domu iz Vidma. ttnz- govarjala sta so colo pot. Ko sta pa is- topila na goriški postaji, zaupa! je Del Piccolo prijaznemu Ogru, da nirna niti beliča v svoji posesti. Mladonič so je Ogru smilil, in povabi ga s seboj tor mu plača nele samo večerjo, marveč priskrbi tudi sobo z dvema posteljarna v Mar- zinijevi gostilni, kamor sta se podala okolo 10 zvečer oba počivat. Oger bil je utrujen in je vsled tega kmalu zaspal, ne pa tako Del Piccolo. Ko se je prepričal, da Oger trdo api, je vstal, preiskal žepe ogrove obleke, kjer je našel 80 kron, 20 lir in nekaj drobiža. Pobravsi vse to, jo je popihal. Ko se Haynal za nakaj časa prebudi, zapazi, da je druga postelja prazna. Pri ti priliki pa se mu zbudi sum, ki je bil popolnoma opravičen. Naglo vstane, vžge luč in preišče obleko. Kar je toraj siutil, bila je resnica, kajti v žepih našel ni več niti novca. Naglo se obleče ter hiti na policijo, ki se je koj po^.la iskat hvaležnega sopotnika Haynolovega in res se ji je posrečilo najti ga v neki kavarni na travniku. Pri njem so našli 86 kron 76 vin in 20 lir. Pri vsem tern bil je Haynal voljan Del Piccolu podariti 10 kron ter je želel, da bi ga pustili na miru, a!i policija bila je drugega mnenja in odpeljala je Del Pic- cola v zapor. Iz Rihemberga nam pišejo: V sredo se je pričelo tudi pri nas delo na progi bohinjske železnice med Dornbergom in Trstom. Začetek dela praznovali smo slovesno. Govorili so pri ti priliki g. ing. dr. Pick, kot zastopnik podjetništva, c. kr. nadkomisar ing. Liebschar in rihemberski župan g. Jos. Pavlieu. G. kr. nadkomisar ing. g. Liebschar je napil cesarju. G. župan pa je rekel, da slavi rihemberška občina ta dan kot dan svojega preporoda ter ga sine z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko. Vsi govori vsprejeti so bili z navdušenimi „živio"-klici, posebno pa krepko so doneli „živio"-klici našemu preljubljenemu cesarju. Potem so pa sle- dili udarci z motiko. Prvi udarec bil je oni c. kr. nadkomisarja ing. g. Liebscharja, potem oni voditelja podvzetništva g. ing. dr. Picka, zatem oni g. župana. Sledili so tem še drugi udarci raznih prisotnih oseb. Konečno nas je povabii g. dr. Pick na kozarej sladkega vinca in na dober zagrižljej. Med vsem tem pa so pokali topiči ter naznanjali pričetek dela daleč na okrog. Nesreča pri prcvažauju priprav- ljalncga orodja za bohinjsko zelez- iiico. — Prejšnji teden prepoljati so hoteli, tako se nam pripoveduje., nekaj priprav za bohinjsko železnico iz Kamenj v Rihemherg. Teža je bila tako velika, da je bilo vpreženih pred voz več parov konj. Ko so hoteli prepeljati voz čoz brejski mont, uahajajoč se med Kam- njem in Kasovljem, zgodilo se je, da ae je most pod težo udrl. Konje so baje reäili, dočim se je na vozu naloženo blago prekucnilo v Vipavo. Koliko je na tem resnice, nam ni znano, ker se nam to, kakor rečeno, le pripoveduje. Ali pri- poveduje se nam tudi, da so imeli omenjene reči peljati čez dornberški most in da so se v ta namen poprej obrnili do dotične[,a cestnega odbora, ki jirn pa tega ni dovolil. Nam toraj ni znano, ko- liko resnice da je na vsem tem pripo- vedovanju. Ako bi pa to res bilo, kar se nam pripoveduje, potem bi bila kriva nesreče res le lahkomiselnost. Hilda ncsreča na morju. — N!a morju bhzu Gradeža se je dogodila te dm huda nesreca. Sedmorica oseb, med ctaJr, WwH6bfi v^mäTemcöfairpre-^ voHti iz (Jradoža v ttarban. — Vslod vi- barja, ki jo divjnl, ho j« coin v no- posroilni bližini gradeSkoga prislaninca proobrnil in vh« osobo, ki mo bile včolnu, so padl« v morjo. Trojicu njih so se ro- i^ili na kopno, drugi Stirje ho nasli v va- lovju svojo smrl. - Koriili so so fiolnar, on rnožki in ena ženska. Novo Modno p»slopj(> v Bovcu. — (i >vori so, da narnorava ju^ti^na uprava sezidati v Movcu novo aodno poslopje, v katerom bi dobila tudi davkarija hvojo prostoro. V tem ponlopju bi so nahajalo tudi stanovanje za sodnika. I'oleg sod- nogn poslopja bi h(; napravili tudi zapori. Dotični naČTti so bajo žo dogotovljoni. StroAki zu omonjona dola proračanjeni so na 122.000 kron. Ubll sc je te dni v IT"1»?''! pri Šmartnorn nok' ^MAporin. Ga^porin jo pii rad AHanje. Nalozol ho gft jo bajo provoč in jo vslod toga tako no.sročna padol, dit jf ostal mrtov na tleh Nosrcc'a. Ko je :")l lotni Joeol Ni- kolavčič iz Gorenjeg* Cerovega kopal te- meljno jarno za neko poslopio, zvalil se nui je kamen, ki je ležal blizu jame, na noge lako tnočno, da mu je jedno zlomil. Nosrečnoža prepeljali so v tukajšnjo bol- nisnico. Ministerski predsiMlnlk dr. Kör- ber v Trstu. — V torek zvočor okolo 9 ure so je pripoljal v Trst mini.storski predsodnik dr. Körber. Spremljala sta ga tninisterjalna svetovalca dr. Sieghart in Regner pl. Bleyleben. Na kolodvoru ga je pričakoval tržaaki narnestnik grof Gopss z drugimi dostojanstveniki. Po običajnem vaprojomu so je odpeljal ministe.'ski pred- spdnik v spremstvu tržaškega namestnika v „Hotel do la Vile". V sredo zjutraj ob 9. uri pa so jo udeležil dr. Kürbor spu- ščenja Lloydovoga parnika „Kürber1' v morje. Navzočih je bilo tudi mnogo dragih viaokih gospodov, med njimi tudi trgo- vinski minister baron Cill. Ko se je iz- puščenje izvršilo, ogledal si je ministerski predsednik razne naprave v Lloydovem arsenalu. Med temi tudi velikanaki žerjav (dvigalnik), ki je po veliko^tt drugi na vsem evropejskem kontinentu. — Žerjav dvignil je neko ladijo na paro in jo pre- nesel daljo. Od tam podal se je dr. Körber v stanovanje, kjer je sodaj zaeasno nasta- njeno namestništvo. Pozneje si je ogledal gradnjo nove narnestniške palace in sled- njič, podal ae je dr. Körber nn parnik ,,Dalmatia",s katerim je napravil mal izlet po tržaškem zalivu. Ob 6. uri popoludne bil je pri namestniku banket. Ob 8. uri pa je bil sijajen „soiree" pri Lloydu. Ob polunoči podala sta se ministerski pred- sednik dr. Körber in trgovinski minister baron Call na parnik „Pelagosakl, kateri jih je prepeljal v Lovrano in na Volosko, kjer je dr. Kurber obiskal soprogo trgo- vinskega ministra barona Calla. V četrtek zvečer vrnil se je na Dunaj. Tržaške obeinske volitve pred državnlm sodlsčem. — V torek je pričela na Dunaju pred državnirn so- dišcem razprava o utokih proti zadnjim tržaškim občinskim volitvam. Na vrsto sta prišla utoka, katera sta uložila v imenu Slovencev odvetnik dr. Rybär in v imenu drugih tržaških moščanov od- vetnik dr. Depangher. Slovenski volilci so namreč uložili ob času tržaških ob- činskih volitev več utokov pisanih v slo- venskam jeziku. Tržaški magistrat pa ni hotel o teh utokih razpravljati, češ, da niso pisani v razpravnem jeziku, katerega se poslužuje magistrat. Zaradi tega je uložil toraj v imenu Slovencev odvetnik dr. Rybär pritožbo na državno sodišče. To pritožbo je zastopal na državnem so- dišču odvetnik dr. Lenoch. Dr. Lenoch je povdarjal, da v re- kurzu Slovencev gre za stvar javnega in- teresa in ne za vprašanje, ki bi spadalo pod suverenitelo tržaškega mestnega sveta. Isti ima samo to pravico, da 8i sme določiti svoj razpravni jezik in v tem jeziku tudi izdajati svoje sklepe, ne sme pa odklanjati slovenskih spisov, ker je veliko število tržaških občinarjev slo- venske narodnosti, kar izhaja tudi iz dejstva, da se nahaja v tržaški okolici deset občinskih ljudskih sol. Mestni svet je torej se svojo odklonitvijo slovenskih rekurzov kršil § 19. državnih osnovnih zakonov. V čotrtok je državno sodisče raz- glasilo svojo razsodbo ter je spoznalo, da je tržaški magistrat kršil postavo, ker ni hotel razpravljati o ulogah slovenskih reklamantov, zato ker ao bile pisane v slovenskem jeziku. Državno sodišče je toraj razaodilo, da imajo trzaäki Slovenci pravioo ulagati slovenske spiae na mostni tržaški magistrat, a isti da je dolžan o njih razpravjati ter jih reievati. Utok dr. Depangherja pa je državno sodišče odbilo. a imel tsVdrski'HeVerrirzb'ör^sejol^ifäTijanr," ' kolikor na galeriji, kakor tudi poslanci ) in ž njimi ludi sam deželni glavar. malo- modri Mato Catnpitoili začoli ko nastopati proti alovanski manjsini zopot na sličon način, kakor ho jo to zgodilo takrat, ko jo istoraki dežolni zbor zboroval so v Por»'ču. DoL'im so ho pri zadnjem za- sodanju llalijani nokoliko pomirili, kdo vo iz kakih ozirov. da so sft precej mirno poslusali hrvatske !n alovenske pORlap.ce, ko so govorili v svojern jeziku, začoli zo zdaj zopot aurovo raz^ajati ter nastopati proti njirn liki poulične barabe. j Sam dežolni glavar pa igra pri tern tako nesramno ulogo. kakorsnz nekaj casa so oglasi k bosedi dr. Trinajstic in začno iato tako kakor Spinčič govoriti v hrvatakom joziku. Na galeriji pričeli so zopet žviž^ati in ropotati. Doželni glavar je protrgal sojo in je zaukazal izpraznitcv galerijo. Ko jo seja zopet pričela, na- daljeval je dr. Trinajstie svoj govor zopet v hrvatskem joziku. Zdaj so pa prevzoli nlo«,'o galerijo italijanski poslanci. ki so začeli atrašno rnzaajati in tuliti. Deželni glavar šel jim jo na vso moč na roko. Hotel jo namroč dr. Trinajstiču odvzeti beseno. Proti temu je slovanska manjsina odločno proteatirali. Dr. Laginja je poučil deželnega giavarja. da je njegova sveta dolžnost, držati se deželnozborskega opra- vilnika. D^želni glavar je na L^ginjove besede odjjovarjai neumno,ker maiomodri Mato druzpg^ tudi ne zna. Nastal je v zbornici hud vihar. Ker so se italitanski poslanci zbali, da ne bi nicesar opravili proti slovanski manjšini, je deselni glavar zopet sejo pretrgal ter rekel, dadä zopet galerijo odpreti, čež, da bode poulično pobalinstvo prišlo na pomoč italijanski večini. Ko je seja zopet pricela, oglasi se k besedi posl. Mandič, po tem, ko je dr. Trinajstič vendarle dokončal svoj govor. Posl. Mandič čita nekdj v hrvatskem jeziku. Bil je to nujen predlog glede pod- pore po ujmah prizadetim siromašnim občinam. Iz začetka je hotel deželni glavar Mandiču čitanje preprečiti. Ko je pa doznal, da je to, kar Mandič čita nujen predlog, dopustil je čitanje, ali kriöanje v zbornici bilo je tako močno, da se jy morala konečno seja zaključiti. Tako je torej zaeelo zasedanje isterskega deželnega zbora, v katerem zastopa ve- čina manjšino, a manjšino večino ister- skega prebivalstva. Razporcd ustanovnega shoda vseslovenske „Druibe trezuosti'', ki bo v pondeljek, 2(J. oktobra, v Ljub- Ijani, v dvoraul knezoskotijske pa- lace (II. nadstropje.) Dopoldne ob 9. uri: I. a) Otvoritev, l>) Pozdrav in na- govor g. drž. in dež. poslanca vodja P o v š e t a. II. Govori: 1. „Bc-j proti pijan- čevanju — apostolsko delo**, govori Jurij Trunk, župnik v Kazazah na Koroškem; 2. „P i j a n č e v a n j e in delavsko ljudstv o*1, dr. Ivan Ev. Krek: 3. ,.Alkohol in zdravje"', dr. med. Anton Brecelj, zdravnik. Popoldno ob 2. uri: I. Govori: 4. „Uzroki pijanče- vanja in kakö jih preprečiti". Ivan Š t r u k e 1 j, učitelj na Robu ; 5. „Popolna abstinen c a", p o j a s- nuje Fr. Avsec, župnikv Šentjurju pod Kumom. II. a) Revizija pravil, !>) Razni na- sveti, c) Resolucije, »f jih rriorp bnlnikom kot prvo poino^, /ilravim pa v otlvnutt-v boli-^mj. /alu |>a opo- /itrjamo p. n gjf. čitntelje na liaiia^nji n^las »Mi'ätne lekaniH« v Zigrcb u. Markov t r f, na 4 strani. Fran Wilhelm odvajajoči čaj od !"rana WiIIh-Iiii. Ifkarnarja. c. in kr ilvunu'pi zalapatHja v Neunkirchcti (Spodnjf avatnjski)). se ilotjiva v vseh Ickarnah v zavitksi pn K 2. — avstr. vclj. Kj«r ni zalog*-. poäilja :i** diri-ktno poStni zavoj a 15 zavitki za K 240») franko na vat' avstrij Dfji-rake poätn»« postaj'1. V znak pristnoiiti y od- tiiiij*'n na v*ak'Tii zavitku ftrb trga N'punkirclK'n (n«;un Kirchon). Zahvala. Povcdoni prebridko in in-nn- domestne izgube na^e nad vso ljubljcne hi'trkc oziroma sestre Ivanke, izreka podpisana dru/ina najiskre- nt'jsko zalivalo vst'tn, ki so v tako obilnem ^tevilu se udelečili ž>i- lohtnega sprevuda. Posebej se se zarivaljuje preč. g. kuratu gsbrij- skemu, Jož. Ferfolja, za skrb. ki je iinel do blage pokojnice in 7.3 vodstvo poirrebnega sprevoda; dalje rubinjskim in drugim dekle- tam, ki so za Oasa bultzni tula- žilt pokojnico, darovatelju venci, rubinjskim pevkam in pevcem za ginljivo nagrobnico ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je pogreb tako častno iz- vrsil. Bog plačaj stotero! Bošklnl pri Rubijah, 20. okt. 1903. Žahijoca družiaa Tomsič. Mlekarska zadruga v Črničah, ki je otvorila v ulie? Morelli st. 5 svojo prodajalnico mleka, priporoč*a se nasim uiistniin rojakinjaui. Prodaja se pristno. sveže. ne- posneto mleke po 20 vin. liter, po- sneto po 10 vin. liter. — Smetana sladka po 1 K, kisla po 80 vin. liter. Xamizno maslo ^specjaliteta) po 2 K 80 vin. kg. Prodajalnica je ves dan. odprta. !Mleko se postavlja na željo tudi na dom. Večim odje- malcem dajejo se primerni popusti! Priporočilo! Josip Novič, krojaški mojster T Gorici, Gosposta nlica št. 21 (tik posted prvo nadstropje, se priporoca slavnemu ob- činstvu. Cast, diihovščini v mestu in na deželi. Ne v Ameriko! V slovenski in hrvatski Istri. v bližini Trsta. proda se ali da v na- jein ob zelo ugodnih plačilnih pogojih več lepih posestev z gospodarskimi poälopji. Pojasnjenja je dobiti brezpluOno v pisarni g. dr. Gregorina v Trstu, Molino piccolo 7. II. XI \S. il/ * ' ^» 'V *• w in slav. občinstvu sploh se priporoča v obisk Kavarna ,Central' v Gorici na Travniku (Piazza grande) tik cerkve sv. Ignacija. monu. ampak to jo izposojpn denar, ka- terega bo treba enkrat vrniti. Pa nič so hati, kor „m'oinejono jamstvo" /o iz- polni Hvojn dolžnost! To je žnlostno poglavje dnevne po- litike v Vašem mestu. 0 tern naj bi pisal Gab. uvodnp Tlanka za svojo ,,So(W, na niesto da jp klobasal o ,,Krojaški zadrugi'", se vedno ponavljal, se oporekal ter brskal po emeteh, katpre je poslovodja učenec Bizajl lako po „naprednjaško" nastlal po navodih avojega nčiMja. katerega „Soča" pač ^bro pozna. l'a še nekaj naj bi piäal, in >.. : Kdo je bil mešetar pri novejsih napmlnjaskih „podjetjih" in koliko sto- taKov mešetarine so temu mpSetarju vrgli v žep „mirodni piruhi1'? Levenz odkrlto bespdo, oOe Andrejc! O krasr.o rodoljubjp, ki tako redi in pase! — Slednjiö š> eno o moralni zauSnici, katero jo pritisnil Gab. slove-iskemu imenu po naročenem ,.nem$kem pisatelju" v začetkn tega dopisa, imenovano „Arbeit- z«'itunjj-eM. Oni podlistek naj bi širil po svftu slovensko ime, ime Gabrščekovih „narodnih pirnhov" ! Pa glejte amenta! Niti enkrat se v c e 1 e m pod- listkn n e omenja slovenäko i rn p ! Imenuje se paO „Konsortium von zehn namhaften (!) hiesigen Kaufleuten (!) und Industrielen '!)'', ali besede ,.s!ove- nisch" <=e Gabrščekov ,.pisatelj** skrbno ovriblje in hoji kot hudič križa. Ali niso to krasni „narodni piruhi", ki morajo pred svetom zakrivati slovensko ime, kot skriva slab zakonski mož svoj poročni pr«lan. Ali ga vidite velikega Slovana, ki se sramuje pred Nemci izpovedati, da je Slovenec! — Nič čuda! Razumljivo onemu, kdor pozna špekulanta. Sloyenci naj mu hodijo polnit oštariji, ker ju on imenuje slovenski. Nemci pa bi se uteg- nili ženirati slovenskih gostiln, zato: dol s slovenskim i m e n o in ! Ali niso to divne razmere, ali ni to jekleno naprednjaško rodoljubje!? A. K. Politični pregled. Deželnl zborl. Tct'kova seja kranjskega deželnega zbora bila je tako burna, da jo je moral deželni glavar zaključiti s pripomnjo, da naznani prihodnjo sejo poslancem pis- menim potom na dorn. Povod burnim prizomm dali so najprrj popravki zapis- nika prejSnje seje, potem pa imunitetna zadeva deželnega poslanca in učitelja g. Jakliča V koroškem daželnem zboru so, kakor smo že omenili, nemški na- cijonalci protestirali proti rabi sloven- skega jezika na koroških sodiščih. Dotični predlog je stavil posl. Maks Burger. Proti temu predlogu se je oglasil poleg poslanca Grafenauerja, ki je odloeno odbijal surove napade na koroške Slovence in njih pravice, tudi kršč. so- cijalec, Nemec, Gabrijel Wein. Wein je rekel, da kršč. soeijalei so in ostanejo dobri Nemci. Nadaije pravi govornik : Nernäki nacijonalci trdijo večkrat, da je neraška posest v nevarnosti, de- janja pa ao dokazala drugace. Tudi tu se govori, da je narodni mir v nevarnosti, a to le kaže, kako gospöda umetno dela narodna vprašanja. Govornik meni, da je razporna točka, katero so privlekli v deždni zbor, prav notrajna stvar dveh odvetnikov. Gre se za to : ali ima slo- venski odvetnik pravico, vlagati slo- vensko tožbo ali ne; če jo ima, je ma tudi dezelnwzbor ne more kratiti, in izgubljen cas je, razpravljati o tem! Mo- drijani nemäkih listov so hoteli dokazati, da slovenski odvetnik nima pravice, po- služe.vati se slovenščine. — Tu odločuje postava. Pod to postavo je tudi ministerski predsednik, in zato je nepotrebno skle- pati o tem. — S tem pred'.ogom hočejo nacijonalci samo nekoliko popraviti svoje nemštvo! Kavno nernäki nacijonalci imajo najmanj pravice in povoda, se jeziti nad slovenskimi tožbami, ker se oni sami poslužujejo olovenščine, kadar se jim to zdi zanje primerno. Ob zadnjih deželno- zborskih volitvah so oni izdali slovenski volivni oklic, ga razäirili v tisočih izvodih in celo v mestu nabili nekaj izvodov. S terr «r stuni potrdili, da imajo Slovenci na Koroskem pravico do obstanka. — Nemški nacijonalci ste izdajali slovenski časnik „Kmetski List" in s tem pokazali, govoriti blovensko. Nemški gösp6darj°j"| tudi taki, ki so na predlogu podpisani, ' iäfejo slovenskih poalov in delavcev, ker so ti ceneji in boljAi. NomAkonndjonalna stranka se jo pngajala 7. nujhiijAimi sovražniki Neracev, H Ko^u ^ci n;i ()j(rskem, in tem ljudem na ljubo hoOete žrtvovati 2 milijona Nemcev na Ogrskom. Tedaj nemžki nn- cijonalc' niniHjo pravice, se vznemirjati radi slovenskih toAb. \i teh razlogov, pravi govornik, in ker naj deželni zbor delnje gospodarsku, a ue pospešuje na- rodnih razprtij, je zoper predlog posl. Burgerja in prtnilaga, naj se preide na dnevni red \T nižjoavstrijskem d e ž e 1- nem zboru je stavil pos!. Weisskirch- n> v nujni prctllog, vsled katerega bi se določila pristojbina za vsprpjem v ob- Cinsko zvezo, in sicer 400 krön za one, katere bi občina prostovoljno vsprejela v občinsko zvezo in ki so avstrijski po- daniki; Su() krön za ouc, ki so inozemei; a f)00 krön za one, katerim občina v smislu postave iz lotn 1^a'^ ne more odreči vsprojenui v obeinsko zvezo. Dr. Lupjier je, izjavil, da bode kakor do sedaj, tako tudi za naprej zahteval od vsakpga učitelja, ki bi hotel biti na- n:.escen na dunujskih mestnih šolah, častno besedo, da ni somišljenik soeijalnih demo- kratov, kakor tudi ne somišljenik Wolla in Schönererja. Češki minister. Kljub raznim dernentijem, pravi „Narodova i'olitika-1, da bo Začek ime- novan če^kim ministrom in da se vrše mej Začkom in Körberjem dotična poga- janja. Ako bi se mladočeški klub temu resno vpiral, tedaj bo imenovan češkim ministrom kak Geh brez politične barve. Neredl na Ivovskem vseučllišču. Pred nekaj dnevi so bili na Ivov- skem vsoučilišču hrupni neredi. Rusinski vseučiliščniki so grdo napadli vseučilišč- noga rektorja in ga grdo zmerjali. Vsled tega jih je bilo 8 za vedno relegiranih iz vseučilišča. Zdaj se je začelo proti omenjenim tudi sodnijsko postopati. Proti temu pa se upirajo tadi poljski vseuči- liščniki, češ, da se s tem krši pravica svobode vseučiliščnikov. Krlza na Ogrskem. Razmere med krono in Madjan postajajo vedno bolj napete. Lukacz ne ne postane ministerski predsednik. Prve dni tega tedna je Lukacz poročal ce- sarju o programu, katerega je sestavila devetorica, in o zahtevah glede armade nahajajo^ih se v tem programu. Cesar je povedal Lukaczu, da ostane vedno na staliSča, katero je bilo označeno v ar- madnem povelju. Naročil mu je ob jednem, da naznani to devetorici. Ta pa je ostala pri svojera programu, in je postal vsled tega položaj na Ogrskem silno resen. Madjarski listi pišejo jako bojevito. V prihodnjem tednu pride na Dunaju glede Ogrske najbrže do jako važnih odločb. Hrvatske 2adeve. Prenaglili smo se, ko smo, pisoč o slavnosti, ki se je vršila o priliki odkritja Starčevičevega spomenika, zabilježili ve- selo dejstvo, da so se hrvatske opozieijo- nalne stranke zjedinile. Do tega narnreč ni prišlo. Prišlo pa ni do tega za to, ker je čista stranka prava stavila hrvatski stranki prava nesprejemljive pogoje. Gista stranka prava noče namreč ničeaar sli- šati o bratski slogi, ki naj bi se gojita med Hrvati, Srbi in Slovenci in sploh med Slovani. Takih pogojev pa hrtvatska stranka prava ni hotela vsprejeti in je tudi prav storila, da jih ni, ker zamorejo Hrvatje le od složnega postopanja vseh Slovanov računati na boljšo lastno bo- doenost. Kdor dela proti slovanski slogi, ta dela gotovo tudi proti Hrvatu. Vodja čiste stranke prava je namreč znani dr. Frank, po katerega žilah se pretaka ži- dovska kri in ki je svoje veroispovedanje tudi že menjal. Najnesrečnejša ura za naše brate Hrvate je bila paö ona, v kateri se je približal ta človek pokojnemu hr- vatskemu rodoljubu dr. Anti Starčeviču ter se mu tako prikupil, da je začel vži- vati njegovo zaupanje. Seve, da bi po- kojnik o dr. Franku danes vse drugače mislil, ko bi bil Se danes pri življenju. Dal Bog, da bi se naši bratje Hrvatje prej ko prej otresli tega človeka, ki na- pravlja na človeka utis, kakor da bi bil najet od najhujäih sovražnikov hrvat- skega naroda, da seje med njim vedno in vedno neslogo na najprefriganejäi način. Novl drŽavnl tajnlk 8v. Stollce In avp.tro-ogrska vnanja polltika. Rimöki listi prinašajo vest, da je dr- žavnim tajnikom imenovan Mery del Val, dosedanji ravnatelj zavoda „dei nobili", kjer se vzgajajo sinovi odličnih rodbin za papeževo diplomatično karijero. 0 njem gre sploäen glas, da bo nadaljeval politiko kardinala Kampolle. Tudi mu pri- so^men^a^'kon^an^^a^ v§aAöjfib"m^ V1" bodoči politiki papeža Pija X. Nemöki in madjarski listi na5e monarhije so ogorčeni na lein imonovanju in pogrevajo ono staro vest, da je grof Goluchowski svo- ječasno protestiral proti imen.ovanju ime- novanega diplomata Merry del Val za papeževoga zastopnika na Dnnaju. Ako je bilo to res, potem je razvidno, kakovo vspehe doseza avstrijska diplomacija na papeževem dvoru in kako znajo vpoätevati njene proteste! In prav je, da jih tako vpoštevaio. Saj sloni sedanje delovanje avstro-ogrske diplomacije samo na born- mastično razkričani moči avstro-ogrskih NiMncev in Madjarov. Grol'u Goluchovvi'kemu ni bilo dovolj, da je He svojim znanim veto proti iz- \o\ tvi Kam^olle temeljito blamiral našo monarhijo ne le pred katoüskim, ampak pred vsem razumnim svelom, marveč je sei z novim Drotestom proti Mery del Valu po — novo blamažo. Nam, z na- äega sloviinakega stalisca iiioin biti to le ljubo, ker je s tem ^okazal sam Go- luchowski, kako male vazuosti so velike nomžko-madjarske pene in ker bo to go- tovo lep nauk za avstrijske Slovane, kako lahko bi, ako bi bili zložni in jednotni v svojem nastopanju, uničili ono moro, ki jih tlači v njih notranjem razvoju, in bi ob enem. lahko z odločnim posezanjem dajali bolj slovanski značaj vnanji po- litiki monarhije. Iz Vatlkana. Kardinalski konzistorij bode v me- sreu decembru tega leta. Takrat bode papež imenoval tadi novo nuneije za Dunaj in Lizabono. Naslednika msgr. Lorenzellija v Parizu bode imenoval po novem letu ali pa po obisku Loubeta v Kimu. Novi kardinali bodo baje msgr. Lorenzellij, msgr. Merry del Val in Galligari. Govori se tudi o promoeiji nadškoia v Beneventu in florenškega nadškofa. V decemberskem konzistorju papež razven msgr. Merry del Vala ne bode imenoval nobenega drugega kar- dinala, toda v drugem konzistoriju, kateri bode nekoliko mesecev pozneje, bode imenoval enega ali dva angleška kar- dinala (msgr. Stonor ali nadäkota v Vestminstru, msgr. Bourne), enega ame- rikanskega kardinala (newyorskega nad- škofa), enega avstro-ogrskega in enega nemškega kardinala. Ako se to res zgodi, potem bode plenum svetega kolegija, kateri ima šteti le 70 članov, prekoračen in vsi imenovani ne bodo mogli takoj dobiti rudečega klobuka. Papeževa beseda. Pij X. je vsprejel te dni dvornega svetnika Ludovika Pastor, ravnatelja av- strijskega zavoda za zgodovinsko raz- irtkavanje. Ta mu je izročil izvod neke svnje knjige o zgodovini papežev od za- Četka srednjega veka in izrekel ob enrm tudi upanje, da bode Pij X. še nadaije pustil odprt vatikanski arhiv učenjakom. Na to je odgovoril papež, da je njegova največja želja, da ostane vse pri starem. kajti „učenjaki naj le raziskujejo", rekel je papež, „resnice se ni treba bati". Srb8ke zadeve. Mod skupščino in med kraljem na- stal je zadnje dni nekak konflikt. Tako poročajo namreč listi, ki bi radi videli v Srbiji same konllikte, od kar je prišel na srbski prestol mož odločno slovan- skega mišljenja. Povod temu konfliktu bi bile dale natnreč volitve, ali bolje rekoč, imenovanja v senat. Te volitve, ali ime- novanja vrše se namreč tako-le: Skup- ščina predlo?: kraljn imenik 16 oseb, od katerih določi kralj 8 imen, ki bi bili imenovani v sonat. Istotako predloži kralj skupščint imenik 16 oseb, izmed katerih doloci skupščina 8 imen, ki bi istotako bila določena za senat. Radikalci so na- vedli v svojem imeniku imena 16 naj- odločnejših radikalcev, dočim je postavil kralj v svoj imenik 16 liberaicev in na- prednjakov. Večina skupžčine pa bi ho- tela imeti v senatu 10 radikalcev, do česar pa na podlagi sestavljenih imenikov ne more priti. Vsled tega toraj konlükt. Posebno da razburja radikalce dejstvo, da je kralj postavil na prvo mesto svo- jega irnenika ime bivšega ministra Jovan Jovanoviča, ki je najhuäi sovražnik ra- dikalcev in ki je vodil tudi zadnje volitve v skupščino za časa kralj a Aleksandra, pri katerih so bili izvoljeni sami liberalci, in je bil Jovanovič tudi predsednik ome- njene skupščine v dobi, ko se je izvršilo umorstvo kraljeve srbske dvojice. Novl topovl za Srbljo. Škodova tovarna v Plznju je poslala Srbiji nove brzostrelne topove, ki so se tako dobro obnesii, da je sklenila vlada naročiti 60 baterij. Krvavi Izgredl pri volitvah na Bolgarskem Na Bolgarskem se vrše volitve v sobranje. Pri teh volitvah teče kri, Po najnovejših poročilih bilo je že nad 400 sa^jE?niftni[?«LL^7P.J^J.?ko,r.)J5Jarieno. snllanovega hlapca. Dogodkl na Baikanu. Bolgarsko prebivalstvo vsoh obfin, nahajajočih so na bolgarsko-turSki ineji, je pripravljeno na vstanok in na vojsko. Na mejo se pošiljejo rnočne vojne čoto. Uradno časopisje sicer to zanika, ali temu zanikanju nikdo nie ne veruje. Tudi poročilu, da poSilja Bolgarija re- serviste na dorn, ne gre nobena vera. Istotako se ne smatra za resne nove sultanove ukaze do raznih poveljnikov turških vojnih čet, ki zaukazujejo strogo paziti na to, da se zapreeijo grozovitoati od strani vojaüstva nasproti macedonskim kristijanom. Značilno je ludi to, da je sultan na noto, katero sta mu doposlala avstrijski in ruski poslanik in ki se na- naäa na zadnje ukrepe avslrijskega in ru^k^ija ministra za zunanje zadeve o pi'iiu ; sestanka obeh vhidarjev, odgovoril, da so zahteve do Turoije prostroge ter prosi, da bi se vsaj nekoliko omilile. Domače in razne novice. "j- ProtoHor Jakob Žniilaršič. — V Sarajevem je umrl te dni starosta ta- moänjih Slovencev, gosp. gimnazijalni prol'esor Jakob Žnidaršič. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, središčina točka soeijalnemu življenju Slovencev v Sa- rajevu in je bil delaven tudi na lite- rarnem polju. Blag mu spomin! Imenovnnje dveh tajnili h\v- tovalcev. — Listi javljajo: Vojnemu vi- karju škofu Belopotockemu, in sek- cijskemu načelniku v vojnem ministerstvu, Höckenzaumu, je podeljen naslov tnjnega svetovalca. Odlikovanje in imenovanje. — Ministerski predsednik je kakor voditelj pravosodnega ministerstva imenoval pi- sarniškega oficijala na deželnem sodiaču v Trstu, Emila F or eh i a ss i n i j a pi- sarniškim predstojnikom v Rovinju. Za „Solski Dom" je prejelo naše upravništvo: Saunig in Dekleva v Go- rici 10 K. Predsedništvo prejelo: Štefa Kin- derčev v Gorici 20 K; Josip Ivančič na račun ustanovnine 100 K; Franc Sivec letnino 10 K; Nabrano v Gom; v li- beralno-kleribalnem klubu v lesen.n ho- telu pri Hudajužni 7 K; F. L. v Gorici 4 K; Anton Koren, trgovec v Gorici 24 K; Robarjev Janez 20 K; Franc Orešec vodja pripravljalnega razreda 5 K; Josip Makuc v Goriei 8 K; Konjedic & Zajec 25 K; Jožef Gorjanc, gostilničar v Gorici 6 K; Anton Rudež 1 K; Karol Draščik, pekovski mojster 5 K; A. J. v Gorici 2 K; A. Krušič, krojaäki mojster 10 K; Ant. Pečenko, veleposestnik in trgovec v Go- rici 10 K; Bajec Alojzij, zasebni uradnik 1 K; Ivan Gleščič, gostilničar v Gorici 5 K; F. 0. v Gorici 6 K; Ludovik Premrou 2 K; Mat. Rutar, dež. sod. sve- tovalec 10 K; Jakob Gril 1 K; Leop. Reja, gosilničar v Gorici 2 K; France Gabršček, davkar v. p. 5 K; Josip 1'rimšar, župnik vPodmelcu 10 K; Oskar Gabräcek, državni poslanec 60 K; Jernej Kopač, svečar v Gorici 10 K; (toliko tudi za pogorelce v Bovcu); Fr. Franke, vikar v Oseku (po poštni hranilnici) 10 K. Mesečnino so plačali: Franc Čufer, krojaški mojster 2 K; Gustav Novak, prof, na c. kr. gimnaziji 2 K; M. Gabrijelčič, dež. sodn. svetovalec 2 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Janez Kokošar, župnik (za tri mesece) 6 K; dr. Fr. Žigon, prof, bo- goslovja 2 K; Fr. Setničar, vodja v „Aloj- zijevišču" 2 K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 2 K; Jakob Čebular, prof, na c. kr. realki 3 K; Viktor Bežek. prof, na izo- braževališču 2 K; Ant. Šantol, prof, na c. kr. gimnaziji 5 K; dr. A. N. Papež v Gorici 2 K; J. G. v Gorici 3 K; Jos Zornik, trgovec v Gorici 2 K; Filip Pečenko ka- varnar 2 K; dr. Franc Pavletič, odvetnik f) K; Josip Liöan, kn.-nadäk. kapelan 3 K; Ivan Drulovka 2 K; Hedžet-Koritnik 2 K; J. Gvajz, prof. na izobraževališču 2 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar 5 K; Josip Fon, sodni tajnik 2 K; Fr. Sivec, vadnični učitelj (za tri mesece) 6 K; Ivan Pirjevec, računarski višji svetovalec 2 K; Leopold Bolko, veleposestnik in deželni poslanec 10 K; Anton Jakončič, velepo- sestnik in deželni poslanec 2 K; Alojzij Kovačič, katehet 2 K. Presrčna hvala vsem gospodom da- rovalcem in podpirateljem. Dobra vzgoja naše mladine naj jim bo stotero plačilo za njihovo požrtovalnost! Toraj iišesa mu hoče natepilti. — V predzadnjem vodniku „Gorice" smo ponatisnili nekaj mest iz raznih člankov „Soče", tičočih se „Krojaäke zadruge", v katerih je pisatelj istih trdil, da je belo to, kar je poprej trdil da je črno. A. Gabršček je označil to kot lumparijo in slep^stvo. Nastane vpraäanje, kaj je pravzapruv A. Gabršček označil kot lum- 1'st priobčuje posamezna mesta iz 3fiT- 0/>|o|/|| Sp.nnmjajto s<> o \saki Kdo žcli oclstraniti vinske napake in bo'ezni? < Mh'ii«* n;ij st> v miruJil- MU'O ulldLi'Iljo) A. Mazzolli, v Gosposki ulici his. St. 6, IvMlcni iin;i bouato zalo^o Il;lj- n nadulio. boločino in krčo, posp((šujr'jo in zboljšujojo probavo. oislijo kri in ci'ova. To prc/onojo voliko in malo »listo (or bolocino po lcli provzročono. Tmli dolujojo izborno proti liripavosti in prolilajoiiju. Lo.c'ijo vso bolozni na jotrili in slezih lor ,,k(»liko" in ščipanjc v žolodcu. Odpravijo vsako nirzlico in od to izvirajočo bolosli. To kapljico so najboljšo srodslvo proti bolozni na malernici in .,in;idrnnii';, in zalo ii'O bi sini'lo nianjkali v noboni moščanski in kmočki bisi I )of)iv;i|o so satno v lfMestni lekarni v Zagrebu". Naročujo so odino in tocno lo pod naslovoni: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkvfi sv. Marka. Donar so pošilja napioj ali papovzaino. Manj kot «mi ducal (12 sloklonic) so no pošilja. (lona jo naslodnja in sicor franko na vsako pošlo : 1 tlucat (12 strkh'nir) K 4'- li | 4 ducftt (4g HtckltM|h.) K 14.0ü h 3 " (A " \ " ll-I " 5 " <60 " ) " 17' '• * ,, (do „ ) „ 11 — „ : Priznalnib pisoin imam na tisoöo, da jib ni mojjočo vsoh tukaj pona- tisniti. zato navodoin imona lo nokalorih gospodov, ki so s posobnim vspoliom unorabliali kanliic« sv. Marka, 1