Poštnina platana r gotovini.
Leto IX., štev. 32.	V	LJUBLJANI,	v	soboto,	8. avgusta 1925.	Današnja	številka	Din	1-50.
!Ai]t razen ponedeljka in dneva po
prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništVos LJabljaca, poštni predal štev. 168.
geslov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaia začasno le enkrat rta teden in stane mesečno"© dinarjev'.
NAPREJ
Stane mesečno	....	Din 25-— |
za inozemstvo	....	Din 35-— |
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se na priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. i
Reklamacije za list so poštnine proste. J
Nagobčnik.
J	Ne	boj se sodbe ljudi,
boj fce sodbe vesti!
Ali je Bog ali ga ni?
Klerikalci, ki so vzeli patent na prodajanje božje milosti, bodo zopet zakričali, da je »Naprej« brezbožen list, ker si dovoli tako nesramno vprašanje. Ivli pa vendar še enkrat vprašamo:
Ali je Bog ali ga ni?
In tudi odgovor se predrznemo napisati: bogov je mnogo, zelo mnogo. Vseb vrst, vseh velikosti, vseh spolov, vseh plemen. Še celo zamorsko boginjo imamo, severni Slovani molijo k črni Materi božji in tudi kažejo jo, črno Marijo z Jezuščkom ... Izmed vseh najmočnejši je pa bog Oče z dolgo sivo brado, tisti, ki je tako neskončno »dober«, da je dal svojemu sinu okusiti vse bridkosti proletarskega življenja od žalostnega rojstva v hlevu do sramotne smrti na vislicah (takrat je bil v modi križ!). In zakaj je dal dobri Veliki bog tako trpinčiti svojega sina? Zato, da se izkaže roka pravice nad njim, da je še več nego Veliki bog sam. Kajti roka pravice ne gleda ne na levo ne na desno, ne navzdol ne navzgor, ne na hudiča ne na boga, ampak samo izvršuje pravico. In pravica je bila, da umrje Jezus na križu: za boga se je izdajal!
Jezus je bil umorjen »V imenu Njegovega Veličanstva rimskega cesarja.«
V	imenu istega veličanstva je bil par sto let pozneje postavljen tudi Jezus za boga. Najbrž zato, ker se ni izdajal za boga, ampak je učil, da je Bog le eden ...
Če pregleda človek to množico judovskih in krščanskih in drugih bogov in boginj in če se spomni na čudno dobroto bradatega Velikega boga, bi rekel, da je to največji dokaz za trditev: Boga ni! Kajti če bi bil, bi se znal otresti vseh teh fušarjev, ki mu kvarijo njegovo obrt in čast.
Človek bi rekel. Včasih pa tudi res reče! Jezus je učil, da ne sme reči, ampak da mora navzlic vsem množicam lažnivih bogov in njih skušnjav verjeti v Dobro in v zmago Dobrega nad Hudim. Obup je uvrstil Jezus med najhujše grehe. Gotovo tega ne bi storil, če bi ne bil videl obupanih ljudi. Res so takrat ljudje obupavali nad Bogom, ker je bilo preveč bogov, ker je*roka judovske avtonomne in rimske centralne pravice ljudstvo preveč tepla in ker je Bog vse to dopustil, ne da bi poslal ogenj in žveplo, kakor se spodobi — po mnenju malih duš, ki same niti s prstom nečejo ganiti.
Ko je to Jezus videl, je rekel da je baš ta obup kriv, če imajo krivični plesalci okoli zlatega teleta tako veliko oblast. Zavrzite obup, ki je grešen, napačen, zmoten, škodljiv! Ne bojte se ljudi, ki vam lahko telo uničijo, do vafie duše pa nimajo nobene moči! Ne bojte se ljudi, bojte se sodbe svoje vesti!
Tak je Jezusov nauk. Tak je pravi krščanski nauk. Tak in nič dr ugašen. In to je nauk o Bogu, ki je duh in ki nima brade, ne ginu, ne žene, ne spola; ki je dub! Razumete? Bog je Duh!
Za dokaz, da ta Bog res je, služi v prvi vrsti dejstvo, da ga vsak v svoji vesti čuti, da ga takorekoč sliši. Vsak! Tudi krivičniki čutijo svojo vest in jo tolažijo, češ, samo tole lumparijo bom še naredil, potem bom pa ubogal. Tudi lenuhi bijejo hud boj z vestjo in jo tolažijo: še danes me pusti pri miru, od jutri se bom pa že poboljšal, jutri začnem resno delati. Vsi tako. Še pijančki pravijo, da pijejo le še za slovo od alkohola! Jutri nehajo piti in začno skrbeti za rodbino, za bodočnost. Vsi tolažijo Boga, ki ga slišijo v sebi!
Med tem pa si hudič kremplje brusi, brusi, brusi. Potem zagrabi krivičnika in mu ne dovoli, da se reši od storjene krivice. Zagrabi lenuha in ga drži na lenobi kakor na vrvi. Zagrabi pijančka in ga drži v pijanosti, da se ne more strezniti. In vse druge zagrabi, ki so se vdali Hudemu, namesto da bi poslušali glas Dobrega v sebi. In vse zveže skupaj, da morajo v kolobarju plesati okoli zlatega teleta. Ko tako plešejo, jih pogosto še opozori vest, da so zvezani z vrvmi kapitalističnega družabnega reda, a te vrvi so močne, so hudičeve; tako močne so, da govorijo nesrečneži: »Rad bi poslušal svojo vest, pa ne morem, zvezan sem!«
Dobro je potisnjeno v kot, Hudo tri-umfira. Mali grešniki obupavajo, veliki se rogajo, vsi skupaj pa kričijo, da ni Boga.
Mi ne obupavamo in ne obupamo! Svojo vest smo rešili iz kapitalističnih verig, postali smo javna vest. Javna vest, ki ni prav nič odvisna od zlatega teleta, ker se prav nič ne briga za to, kako sodijo ljudje. Telo lahko ubijete, vest je pa nedotakljiva in svobodna. Vest je večna. Vest je duh. Vest je Bog.
Zato: Je Bog!
Čim več nerodnežev je, ki bi radi dali vesti nagobčnik, da bi morala molčati, tem več ljudi spoznava večno resnico, da se vest ne da zvezati. To spoznanje daje nazaj vero v vest in vero v pravega Boga, ki je le eden.
Proletarci! Poslušajte svojo vest in peli bomo slavo nagobčniku, ki nas je združil!
Zakon o tiskovni svobodi.
Demokrati so ga skuhali, radikali pozdravili, radičevci uzakonili. Med mnogimi dobrimi lastnostmi ima prtiv mnogo slabih, najslabejša je pa ta, da ni jasen in da bodo sodniki lahko sodili po svoje. To je tem bolj nevarno, ker jemljejo isti kuharji, pozdravljalci in zakonodajci svobodo vesti tudi sodnikom, strašeč jih z odvisnostjo. Sodnik, ki se bo udal strahu, bo ?eš odvisen.
Kdor pa dela prav, se mu ni ničesar bati. Zato ni obupavati. Praksa bo po novem zakonu morebiti še boljša nego po starem, vsaj revolverski časopisi bodo morali svoje laži in izmišljotine malo omejiti. Če se bo pa zakon zlorabljal, ga bo kaj kmalu konec, ker že zdaj vzbuja pozornost tujine.
Domača javnost je apatična, brezbrižna; le časopisje je govorilo, drugod nič odmeva. >Proč s politiko« — to geslo je umrtvilo narod.
Zakon je bil v parlamentu sklenjen samo od obeh vladnih strank, vsa opo-
zicija se je demonstrativno odstranila podavši sledeči dve izjavi:
Ustava določa v čl. 13. ustave, da je tisk svoboden. Zato daje s tem tudi smer, v kateri bi se imel izdelati tiskovni zakon. Nobena omejitev ne sme ovirati tiskovne svobode, razen onih, ki jih predvideva čl. 13. ustave. Načrt tiskovnega zakona, ki je predložen skupščini, ne podpira tiskovne svobode, ampak jo težko omejuje z mnogimi represivnimi in preventivnimi ukrepi, tako da tiskovna svoboda skoraj popolnoma izgine. Predloženi načrt je zato v nasprotju z ustavo iii ga je treba odkloniti. Določba iz čl. 1SS. ustave, ki bi se morala že po duliu ustave ukiniti, ker je prenehala zanjo zakonita potreba, pa se je sprejela v tiskovni zakon samo zato, da bi se tiskovna svoboda čimbolj omejila. Z odredbo o zaplembah je dana policijskim oblastem možnost Šikanirali in popolnoma onemogočevati izdajanje časopisja. Sodna zaščita se izigrava. OdreJba o popravkih omogoča šikane. Odredba o odgovornosti oseb, ki sodelujejo, o odgovornosti izdajatelja, tiskarja itd. žali naš celokupni upravni sistem in omogoča, da se zatre časopisje, ki ne služi režimu in velikemu kapitalu. Odredbe o kaznivih dejanjih so tako splošne in nedoločne ter tako nazadnjaške, da omogočajo kazensko preganjanje za najbolj nedolžne stvari. Kazni, ki so določene za posamezna kazniva dejanja, pa so po svoji ostrosti take, kakor jih ne pozna ves kulturni svet. S lem zakonom določeno postopanje v kazenskih dejanjih, ki so storjena s tiskom, je tako, da absolutno onemogoča vsako obrambo obtoženca. To postopanje ne stremi za materialno resnico, marveč gre za tem, da si v vsakem slučaju obtoženec preskrbi sam vse. kar bi sicer moralo storiti sodišče. Odredbe so vrhu tega tako nepopolne, da se samo po njih ne more voditi kazensko postopanje. Čl. 72. tisk. zakona odvzema nar. skupščini javnost in dovoljuje policijsko cenzuro govorov narodnih poslancev v narodni skupščini. Od vseh tiskovnih zakonov, ki obstoje na ozemlju naše kraljevine, ne omejuje niti eden tako zelo tiskovne svobode, ko predloženi in vendar samo tiskovna svoboda omogoča zdrav, normalen in napreden razvoj naroda in države. Ako se ta zakonski predlog sprejme, bo uničil v narodu prepričanje v pravni značaj države, prav tako tudi vero, da je pravica nad voljo posameznih ljudi in strank. Radi tega odklanja celokupna opozicija ta zakonski načrt.
Obstojajo države s popolno tiskovno svobodo, — toda brez splošne volilne pravice. Ne poznamo parlamentarnih držav s splošno volilno pravico in brez tiskovne svobode. Naša država bo prva te vr»te, ako se izglasuje ta zakon. Tiskovnemu zakonu, ki je
Obleke
kupite najugodneje pri
)os. Rojina
Ljubljana
predložen narodni skupščini, ni največji interes resnica, marveč molčanje. Princip svobode je do zadnjega izigran. Zakon gre tako daleč, da sta celo satira in ironija kaznivi. Vsak, kdor bo hotel od sedaj naprej urejevati list, bo moral poznati vse zakone in predpise kakor sodnik. Ako bo hotel popisati dnevni dogodek (kakor uličen incident), bo moral imeti avtor — službeno potrdilo, overovljeno po pričah. Smer zakona drastično nasprotuje načelom svobode javnega mišljenja in javne morale ter je izrecnim določbam ustave tako nasprotna, da ni več to strankarsko vprašanje, nego vobče vprašanje. Zato podaja opozicija to izjavo, zapušča sejo in vlaga protest, prepuščajoč vladni večini edino in popolno odgovornost.
Odstranili so se tudi samostojni demokrati, ki so ta zakon prej kuhali, upajoč, da bo branil njih lastno ko-rumpirano vladanje. Ko jim je izpadla oblast iz rok, so proti. Vsa nemorala kapitalistične družbe se kaže v tem dejstvu. »Jaz smem, ti pa ne!« Enako je z radičevci, ki so bili prej proti, zdaj pa so za. Za naše čitatelje nov dokaz, kako krvavo potrebno je načelo javnosti. Če imam jaz pravico, da javno povem, moram to pravico priznati tudi drugim, vsem!
Izjava opozicije je dokaj dobra, kakor vidite. Pomanjkljiva je le tam, kjer molči in kjer premalo razločno govori. Zlasti poudarja premalo okoliščino, da bo bogataš lahko tiskal karkoli bo hotel, ker bo lahko plačal, da pa proletarci ne bodo mogli ustanavljati listov tako lahko, kakor bi bi-
lo	potrebno. Seveda kapitalisti nimajo interesa, zastopnikov proletariata pa v parlamentu ni, ker je moda proletariata točasno za nepolitičnost«.
Lovro Klemenčič:
Nacionalna vprašanja in proletarski razred v Jugoslaviji in na Balkanu.
Razmerje med Slovenci, Hrvati in Srbi po prevratu.
Ekonomsko popolnoma propadla srbska buržuazija si je s pomočjo svoje politične zavednosti v teh 7 letih hitro opomogla. Politično izvrstno izšolana v stoletnih bojih s turškimi fevdalci in srbskimi despoti, se je hitro in bistro znašla v novem položaju, ko jo je slovensko-hrvaška buržuazija (Narodna vlada) pozvala, naj s svojo vojsko napravi »mir in red« v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni.
Hrvaška in slovenska buržuazija, ki ne samo da med vojno ni gospodarsko propadla, temveč še silno obogatela s pomočjo vojaškega »komunizma« in verižništva med vojno, je torej v strahu pred revolucionarno razpoloženim ljudstvom izpustila iz rok suverenost in se brezpogojno poklonila Beogradu. Edina meščanska stranka, ki tega ni odobrila, je bila Hrv. Radičeva S. Stranka. Zato so takoj že
takrat vtaknili Radiča v zapor, kar pa ni uničilo stranke, temveč je stranka v dveh letih silno narasla in dobila pri volitvah v konstituanto večino glasov na Hrvaškem.
Mi moramo torej ugotoviti, da so vse slovenske in hrvaške meščanske stranke iz svojih kratkovidnih razrednih interesov (boječ se agrarne revolucije in socializacije) prosto in enostavno zavrgle nacionalne interese, suverenost Slovencev in Hrvatov.
To je nov lep dokaz naše marksistične znanosti o nacionalnem vprašanju: Buržuazija kaže svoje razredne interese za nacionalne interese — ali vselej, kadar so v nevarnosti njeni razredni interesi, izda splošne nacionalne ali splošno človečanske interese. Mi smo to lepo opažali v ruski revoluciji, ko so izgnani fevdalci in bur-iuji iskali pomoči proti ruskim delavcem pri angleških, francoskih in drugih vojnih intervencijah. Isto je
bilo v francoski revoluciji. Francoski fevdalci se niso sramovali klicati nemške, angleške i. dr. reakcionarce na vojno intervencijo proti svoji svobodni domovini!
Kakor hitro pa je jugoslovanska buržuazija s pomočjo lažisocialistov zatrla elementarno, instinktivno revolucionarno gibanje v SHS, so takoj zopet stopila na plan nasprotja, ki vladajo med slovensko, hrvaško in srbsko buržuazijo. Potlačili so razredni boj med proletariatom in buržuazijo — a takoj je vsplamtel nacionalni boj med srbsko, hrvaško in slovensko buržuazijo.
Ko je slovenska in hrvaška buržuazija videla, kako energično ume srbska buržuazija potlačiti (ne meneč se za parlamentarna in svobodoljubna načela) svojega proletarskega razrednega nasprotnika, je sicer ploskala, ali postajalo ji je tesno pri srcu — češ, kaj pa če bodo v drugi situaciji tudi nas istotako potlačili?!
Na to ni bilo treba dolgo čakati. Hrvaško nacionalno republikansko gibanje je zavzelo tako širok razmah, da je pretila nevarnost hegemonistič-ni vladavini v Beogradu. In brez posebnih očitkov vesti pristopa izkušena srbska buržuazija s pomočjo fašistov-ske demokratarije in njenih lažisocia-lističnih agentov k »Obznani« nad večino organiziranega hrvaškega naroda.
Šele sedaj je hrvaška buržuazija uvidela svoje slabosti. Na tako nasilje ona ni bila pripravljena. In ker ni imela niti poguma, niti duhovnih in materialnih sredstev za nacionalno revolucijo, je bila prisiljena kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom.
Srbska buržuazija pa je dovolj sku-šena, da je to kapitulacijo celega revolucionarnega programa sprejela in napravila »sporazum«.
Tako smo doživeli redko sliko (redko, toda ne edino v naši zgodovini), da se politični »krivci« v zaporu čez noč dvignejo na ministrske fotelje in postanejo vladna stranka.
Edina meščanska stranka HRSS, ki ob prevratu ni kapitulirala, je kapitulirala sedaj. Zopet nov dokaz, da so razredni interesi za buržuazijo vedno in v vsaki situaciji višje nego nacionalni interesi, za katere se ona tako rada skriva.
Enotna fronta srbske in hrvaške buržuazije.
Tako je čez noč ustvarjena enotna fronta med dotedanjimi najhujšimi sovražniki: med srbsko radikalno stranko, ki je izrazita predstavnica srbske buržuazije, in med HRSS, ki je izrazita predstavnica moderne hrvaške buržuazije.
Za kakšno ceno je kapitulirala HRSS, ne vemo, ker je »sporazum« delo zelene mize, ker ni objavljen, ker je to tajna diplomacija, tipično orožje in politična metoda buržuazije.
Vendar že prvi koraki združene hrvaško-srbske buržuazije jasno po-kazujejo, da je sporazum izvršen na račun predvsem delavskega razreda in malih kmetov, a v drugi vrsti na račun narodnih manjšin.
Nova zakonska določba v dvanajstinah o agrarnem vprašanju, ki pooblašča ministra za agrarno reformo (Pavla Radiča), da lahko prodaja zemljo, ki presega minimum po agrarni reformi, ne da bi določila ceno — absolutno zemeljno rento — dovolj jasno pokazuje, da bo račun »sporazuma« plačal revni poljedelec. Srbska buržuazija, ki je agrarno vprašanje rešila v prošlem stoletju od fevdalnih ostankov, ni zelo interesirana, kako se ono rešuje v prečanskih krajih.
»Obznana« in >Zakon o javni varnosti in redu«, vse ostane ter se bodo ti izjemni zakoni v toliko hujše izvajali napram delavskemu razredu, v kolikor je pozicija buržuazije v enotni fronti močnejša. Dasi je buržuazija pri glasovanju o teh izjemnih zakonih poudarjala, da so to izjemni, začasni za-kpni, ki jih diktira izjemno stanje in pred vsem opasnost od separatističnih elementov (mišljeni so bili Hrvatje in drugi), vendar danes, ko je ta opasnost minila, nikdo ne pomišlja odpraviti te izjemne zakone, niti sam gospod Radie, ki je bil obtožen po teh zakonih!
Vrhutega izgleda, da je v sporaz-
umu med hrvaško in srbsko buržuazijo razdeljena »sfera vpliva«. Radi-čevci so dobili v svojo domeno Slovenijo, zato so prepustili svobodne roke Srbom v Bosni, Vojvodini, Makedo-niji.
Hrvaški kapitalistični listi vsaj ne morejo zamolčati te strani »sporaeu-
1113' .
Slovenci in Hrvatje.
Hrvaški buržuazni ideologi so od-nekdaj smatrali Slovence za .planinske Hrvate . Oni verujejo, da morejo slovenski narod ravno tako pohrva-titi, kakor so to storili z Zagorci in Prleki, ki govorijo čisto slovensko kajkavščino. Še danes preprosto ljudstvo v samem Zagrebu govori kajkav-sko narečje, ki je mnogo bližje slovenščini ko srbohrvaščini. Zato pa je tudi med Zagorci največ analfabetov!
Nova ekspanzija hrvaškega kapitala se torej obrača na sever, ker je na jugu zadela preoster, prezaveden politični odpor srbske buržuazije.
Za to ekspanzijo eksistirajo ekonomski predpogoji: Hrvatski finančni kapital ima jake podružnice v Ljubljani, Celju in Mariboru. Ako se ta kapital, ki je itak pod vplivom nem-ško-madžarskega, spoji z industrijskim v Sloveniji, ki je po večini nemškega izvira, potem bo ustvarjena trdna ekonomska baza, da Hrvati Slovence politično pohrustajo, kakor se drastično izraža g. S. Radič.
Da bi to storili čimpreje, zato je treba poglobiti deželne meje in na-sprotstva med Štajersko in Kranjsko. Tako je delal tudi Dunaj. Divide et impera! Razdeli in vladaj! Staro geslo, ki se vsekdar z uspehom rabi.
Slovenska buržuazija in njeni politični predstavniki (SLS in SDS) besnijo sicer od jeze nad to situacijo, ali iz te zagate ne vedo izhoda. Kako tudi! Saj je ta situacija plod 7 letne njih lastne politike! Sedem let sta se SLS in SDS nadkriljevali, katera bo bolj uslužna hegemonistični politiki centra. Sedem let sta obsojali boj hrvaških kmetov za nacionalno samoodločbo, ta boj zasmehovali in pobijali. SDS konsekventno, a SLS, ker je to stranka mas, ki se opira na široke sloje, je v časih opozicije, mesto odločnega boja za samoodločbo naroda, za suverenost naroda, vršila demago-ško propagando z neodločnimi avtonomnimi frazami, pod avtonomijo pa je razumela diktaturo svoje stranke •in klerikalne ideologije.
Obe te*stranki sta v zagati, iz katere težko, da najdeta izhod.
SRS, ki je samo podružnica Radičeve, je uspela vpreči v svoj voz tudi Samostojno Kmetijsko Stranko. In mesto, da bi te dve stranki odločno nastopili proti Radičevi kapitulaciji republikansko - demokratičnega programa, ki sta ga pravkar osvojili in na njem zrasli — kapitulirata z njim vred na veliko veselje svojih konkurentov SLS in SDS.
Kakšno stališče naj zavzame v tej situaciji delavski razred, oziroma organiziran zaveden del njegov? Proti zavojevalni politiki enega ali drugega naroda proletarska stranka ne sme ostati ravnodušna. Ako bo slovenska buržuazija prisiljena plačevati poleg bremen inozemskim finančnim gospodarjem še bremena hegemoni-stičnega režima hrvaški in srbski bur-žuaziji, je jasno, da bo vsa ta bremena zvalila na delavski razred in revno kmečko ljudstvo. Kako bo to storila?
Predvsem bo odpravila 8 urni delavnik, ki je v večjih podjetjih v Sloveniji še v veljavi, a na Hrvaškem v provinci že povečini odpravljen.
Agrarna reforma, ki je najmanj iz-vršena v Sloveniji, bo končno pokopana.
Socialne ustanove, ki so že itak centralizirane v Zagrebu, bodo spremenili še bolj v korist kapitalistov. Z eno besedo: odvisnost industrije v Sloveniji od hrvaških kapitalistov bodo plačali delavci in mali kmetje.
V	očigled politične nesposobnosti slovenske buržuazije, ki je zatajila vsa načela svobodoljubne demokracije in dovedla do današnjega stanja, je jasno, da bi bila naloga proletarskega razreda, da postavi proti zavojevalnim načrtom srbsko - hrvaške buržuazije, ki uspevajo zaradi fa-šistovske demokratarije in klerikal-
ne ideologije, jasna načela socialne proletarske demokracije, o treh glavnih vprašanjih, ki so aktualna: o nacionalnem in agrarnem vprašanju in
o	socializaciji.
Na razvalinah meščanske fašistov-ske demokracije bi bila torej zgodovinska naloga proletariata, zgraditi osnove svoje proletarske, socialne demokracije, ki bi potom razrednega boja kljubovala uspešno vsem imperialističnim reakcionarnim elementom.
Ali delavski razred je tako razcepljen, da danes predstavlja samo njegov organiziran razredno zaveden del relativno majhno politično moč.
Dobra polovica proletariata je ide-ologično še vedno v mrežah klerikalnega kapitalizma. A še mnogo več, gotovo nad tri četrtine veruje v kapital in korupcijo ter nima vere v lastno silo.
Zato pa je tembolj očiten zločin onih lažisocialističnih voditeljev, ki so 7 let tvorili pricepek fašistične demokracije in klerikalne demagogije, ki je kot večinska stranka največ odgovorna za današnje žalostno stanje. Ti lažnjivi socialistični voditelji so tem bolj krivi, ker še danes v taki težki situaciji preprečujejo konsolidacijo socialne proletarske demokracije, ki se zbira okoli zavednih organizacij.
Ti lažisocialisti, ki imajo zmešano ideologijo malih »špispurgarjev«, se utapljajo v špispurgarskih intrigah, osebnih sporih, korupciji in demagogiji, namesto da bi načelno razpravljali o težkem problemu in tako stre-mili za duhovno enotnostjo socialne proletarske demokracije. Brez duhovne enotnosti pa ni organizacijske. Z demagogijo, intrigami, osebnimi spori itd. se dosežejo samo trenutni uspehi.
Trajni uspehi so samo v zavednosti. Samo zavedni in njihove organizacije bodo z neumornim trudom usposobile proletarski razred, da izvrši svojo zgodovinsko nalogo.
Šele takrat, ko bodo proletarski zaupniki ne glede na svoje voditelje mislili enotno in pravilno s svojo glavo o glavnih programatičnih vprašanjih, ki razdvajajo danes delavski razred v klerikalni, fašistični, social-fašistični, sindikalistični in ne vem še kakšen tabor — šele takrat bo socialna proletarska demokracija zmožna voditi razredni boj uspešno in zavojevati ne le trenutne uspehe, temveč trajne.
Tako pa so spori med meščanstvom, ki se vršijo zaradi interesnih nasprotij, a v glavnem samo za monopol eksploatacije, samo za krinko njihovih razrednih interesov, zaradi nezavednosti vzbudili med delavstvom iluzijo, da je ta ali ona meščanska stranka boljša od proletarske.
Spori med slovensko, hrvaško in srbsko buržuazijo bodo trajali tako dolgo, dokler ne bo proletarska socialna demokracija zavedna in močna s pomočjo' razrednega boja rešila končno vsa pereča vprašanja.
Lucifer.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klola, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
(S sestanka ženske sekcije SSJ in KDZ “26. julija v Trbovljah.)
Lucifer je bil silno zaljubljen v krasno Marijo. Pobil je 7 mož, da si je pridobil 7 človeških lobanj ter v njih se nahajajočo silno občutljivo modro tekočino (fluid), in je s to tvarino sugestiral Marijo in celo posadko ladje, da je plula na severni tečaj z Marijo v naročju, ki se mu je hipnotizirana udala, da bi rešila svojega ljubljenca, ki je videl tudi v najtemnejši kotiček Luciferjeve skrivnosti/
Ta odstavek iz »Jutrovega« romana ne spada na to mesto, toda pomen te vsebine je tako primeren, da nam lahko služi za dokaz današnje sugestije pri voditeljih. Če danes kdo govori, da minister n. r. Kristan ni baba, je to resnica, če pa trdi Zveza žen in deklet, da ni pod vplivom Kristana, pa to ni resnica.
Tudi Tone Kristan si je moral pridobiti teh 7 glav, čeprav ne z ubijanjem (pa vsaj s podobno silno privlačno silo) samo da so tudi ženske lobanje vmes, potom katerih sugestira in hipnotizira, da inu celo iz Trbovelj jadrate nasproti v naročje, da vas oskruni. Oskruni, pa ne telesno, ampak duševno. Cenj. sodružice, ne pustite se oskruniti, če hočete rešiti iz večne sugestije sebe in vašega ljubimca, ki bije boj proti tajni diplomaciji, ki je največje zlo za človeštvo.
Saj to tudi ve same čutite na dednem zakonu. Zakaj, bi lahko vprašale? Spominjale se boste, da so takrat, ko se je vršilo zedinjenje in ko se je odločalo o pravici prestolonasledstva, vedeli ti nadsodrugi, kakšen je ta dedni zakon a so vam ga zamolčali (za rezervo) a danes, ko so dobili od razredno zavednega proletariata nezaupnico in ko je v nevarnosti voditeljska čast, danes pa so ga izvlekli iz temnega kota ter kličejo vas žene in dekleta: »Le vkup. le vkup brez politike, da se ne zastrupite!« Iz tega je videti, da ti socialisti mavrične barve niso nikoli imeli interesa boriti se za ženske pravice, kar dokazuje tudi dejstvo, da so vsi od Čobala do Kristana kršili socialistični program, ki edini zagotavlja ženi enakopravnost. Tajno so delali pogodbe z buržuazijo za ministrske portfelje in pozabili so na enakopravnost žene z možem, pozabili so na žensko volilno pravico, za katero se ve žene še danes borite, a to so namenoma pozabili, češ ženske bodo zaradi nezavednosti volile klerikalce, ki znajo tudi dobro hipnotizirati, potem bi bili ministrski stolčki omajani, pa kar je še hujše, žene bi postale politično izobražene in luciferjev fluid bi ne imel več vpliva, pa tudi mavričarji bi ne mogli več ponujati ženskam le >primemo« zastopstvo na zadružnem polju (primerno pravijo v Ženskem listu; kje pa je proporc?) radovedni smo, kakšna bi bila ta mavrična družba, če bi zadobila odločilno moč v državi, kakor jo ima danes slavni direktorij
v	Konsumu, ki ima vsak njegov član plače za več hlapcev zato, kar se vozijo v avtomobilu, več hlapcev pa, ki nosijo vreče, naj stradajo in zraven še njih žene in recimo še ‘20 otrok. Če se pa »Naprej« bori proti taki krivici, in če se bori za enake pravice žen in mož, tedaj je jasno, da se .morajo boriti tudi žene za svojo pravico ramo ob rami z izkoriščanim možem. Saj žene imate skušenj dovolj. ^ Če mož doma gospodari po svoje, žena pa zopet po svoje, tedaj gre gospodarstvo rakovo pot. Tako bi šlo rakovo pot tudi v organizaciji, v občini in državi. Nič boljše bi ne bilo, če bi žene še dalje prepustile politično delovanje samo možkim. Politika kruh reže, pa ne samo možu, temveč tudi ženi. Zato proč s separatizmom!
Ne pozabite, da je dr. Tuma na predavanju v Trbovljah rekel: »v politični organizaciji gre za meč v državi, in vam ženam za volilno in druge pravice^. Najtopleje vam ženam. i» dekletom priporočamo, da se lotite delovanja na gospodarskem, stro kovnem in političnem polju. Čitajte resno časopisje, (zlasti socialistične-
i	ga!) Najglavnejše pa je, da začnete same misliti in gledati. Potem boste tudi ve zapazile v klerikalni »Pravici« članek »Boj materializmu«, v »Ilustriranem Slovencu« pa sliko, »Dragoceni zaklad zlatnine in diamantov svete cerkve v Rimu«. To je menda dovolj jasno od dveh bratov, ki služita enemu in istemu gospodarju.
Ravno isto, kakor pri mavričarjih, ki toliko gcvcre o zadružnem idealizmu, na drugi strani pa zapaziš milijone pri tistih, ki tako govore. Kakor članek v »Socialistu« kot vodena pritožba proti funkcionarjem bolniške blagajne, čeprav so funkcionarji
O.	U. Z. D. sami tisti, ki kritizirajo. Torej je vsa kritika le pesek v oči tistim, ki ne mislijo s svojo glavo in ki ne gledajo s svojimi očmi.
Tako žene, ne dajte varati tudi na strokovnem polju, ne sebe ne svojih mož.
N. pr. protestni shod v Trbovljah Unije slov. rudarjev oziroma Zveze rudarjev '15. junija, na katerem so bili govorniki večinoma vsi funkcionarji Delavske zbornice (pa tudi predsednik iste, Čobal in tajnik Uratnik so njih idejni bratci) so torej ti govorniki predlagali, naj Trboveljčani zahtevajo na eliouu od njih samih, naj razpišejo volitve. Ali to ni nesramno igračkanje z rudarji?
Tako je tudi z volitvami v bolniško "Magajno in bratovsko skladnico, saj so to vendar avtonomne inštitucije! Mar naj li rudarji sami razpišemo vodil ve v te inštitucije? Na dolo! Da se rešite Luciferjeve sugestije in da dosežete svoj cilj!	Rudar.
Svetovno hinavstvo-
Svetovno hinavstvo so vprizorili državni funkcionarji Združenih držav Severne Amerike. V Daytonu se mora pred sodiščem braniti profesor, ker je učil znanost brez ozira na Mojzesove laži, ki jih smatrajo klerikalci za »svete«. Zlasti gre za postanek sveta la izvor človeka. Mojzes je resnično lagal, kakor je razloženo v knjigi »Socializem in vera«. Kdor hoče rešiti Mojzesa te laži, mora izjaviti, da Mojzesovih knjig Svetega pisma ni pisal an sam, ampak so mu jih drugi podtaknili. S tem pa seveda »svetost« in nezmotljivost Svetega pisma še bolj ;pade.
Vsa gniloba kapitalističnega družabnega reda starega in novega sveta se je razgalila s tem procesom. Če bi se kaj takega zgodilo v kaki jutrov-ski deželi, bi bilo to še razumljivo, ker tam je svobodo vesti, znanosti, nauka, govora in tiska dovoljena samo ' kapitalistom in njih plačanim posvetnim in duhovnim hlapcem. (Ne mislimo na Turčijo, Kitajsko itd., ampak na »Jutro«, ki je svobodo ne le tlačilo, ampak še tudi izrecno napisalo, da je škodljiva!) Če bi se to zgodilo v kaki taki deželi, bi bil to škandal samo ■ zanjo. Ker se je pa zgodilo v svobodni Ameriki, tam kjer se obhaja praz-«aaik Svobode vsako leto kot narodni praznik, to pomeni svetovni škandal XX. veka.
Žal, da svet tega ne občuti tako. Res, da se zgražajo znanstveniki in da se tudi časopisje razburja, a vse le tako, brez resne volje onemogočiti take škandale za vselej.
Ko je sovjetska Rusija uvedla omejitev svobode, se svet ni le zgražal, .ampak je poskušal tudi organizirati križarsko vojno proti Rusiji. Seveda, takrat je šlo za žep, ker je Rusija vzela kapitalistom naropano tujo lastnino. Tu gre pa le za duhovne vrednote, za svobodo duha, to le teptajte! Mi, -ki imamo denar, smo dovolj svobodni, kdor ga pa nima, je prav, da mora -misliti tako, kakor rečemo mi. Da, < mogotci tako mislijo po vsem svetu, • to je, kar daje temu škandalu svetov-*ni pomen.
Pa vendar je še nekaj bolj škandaloznega pri tem: obramba svobode ctuha. Sodišča so dandanes stroji brez duha. Stroj pa nič ne izbira, ampak zagrabi vsako poleno tako, kakor mu ga predložiš. Zagovorniki, ki imajo tsmnogo opravka s sodišči, to vedo in vedno razlagajo, da ne gre toliko za stvar, kakor za formalno stran. In tako potem tudi branijo. Tega profe-
sorja ter z njim vred tudi vso znanost in svobodo duha ter ves napredek človeštva je branil zagovornik med drugim tudi s tem, da profesor ni trdil, da bi bila razlaga Svetega pisma o stvarjenju sveta neresnična.
Meni se zdi, da je tak zagovornik še več kriv, nego tožniki! Kdor brani razvojno teorijo, jo mora poznati vsaj površno. Torej mora tudi vedeti, da ne le razvojna teorija sama, ampak da tudi vsa znanost že stoletja ne smatra pravljic Svetega pisma za nič več, nego za pravljice, enako vredne, kakor pravljice Tisoč in ena noč.
Prav je imel profesor, če ni trdil, da je razlaga Svetega pisma neresnična. Saj tudi o drugih pravljicah profesorji ne trdijo, da niso resnične, ker se o tem sploh ne govori. Saj bi se vsi smejali, če bi kak profesor dandanes trdil, da svetopisemska zgodba o stvarjenju sveta ni resnična — vprašali bi ga, odkod se je vzel, da je to šele zdaj spoznal. To bi bilo enako, kakor če bi kdo začel razlagati, da
2	krat 2 ni pet.
Da torej profesor tega ni trdil, verujemo, vendar pa imamo občutek — vsaj jaz ga imam — kakor, da bi hotel zagovornik s tem reči, da svetopisemska razlaga je resnična ali da je vsaj lahko resnična. Tega pa zagovornik znanosti v njeni obrambi proti srednjeveškemu mračnjaštvu ne sme reči, razen če brani z namenom, da bi potlačil! Kakor je res potlačil, kajti profesor je bil ne le sojen, ampak tudi obsojen — na veliko sramoto našega veka!
□blsooct: mocpacgBacBap
Ste o ji S J
aUo kupuješ . do
na5x> pravo oomacooo
; M O k. ■ *■ Jš MOftlKOnM o ■
'u t m iiiitoif	m itn niimiiiMiiiihiiiMimiKtiimiithiiniM u.
Ki hiE IIVR/TEK PRfcDOOAltK lAHAVO
Razno.
r Stavka angleških rudarjev je odložena na prihodnjo pomlad. Kakor smo zadnjič omenili, bi bil boj prehud in preveč usodepoln, zato se je odločila država, da bo pomagala kapitalistom nositi zgubo in tako ostanejo rudarske mezde neizpremenjene. V naših razmerah bi taka rešitev pomenila, da bi morali rudarjem plačevati njih mezde drugi delavci, kapitalisti bi pa dobiček spravljali. Na Angleškem pa, upamo, da ne bo tako, ampak bo država kapitalistično »zgubo« natanko pregledala, predno jo bo pokrila. Pri tem pregledu bo tudi delavstvo sodelovalo, ne le vladna zelena miza. Tako se lahko zgodi, da bo prišla angleška premogovna industrija pod javno kontrolo, in to pomeni velik korak naprej. Angl. rudarji so na ta uspeh upravičeno ponosni, ker bo koristil vsemu delavskemu razredu. Če se do spomladi kapitalisti premislijo vendarle siliti rudarje v nižje mezde ali daljši delavni čas, bo to dokaz, da se javne kontrole bojijo in bodo v boju tem bolj temeljito tepeni.
r Rekord nezavednosti so dosegli redki delavci, ki bodo še nadalje verjeli >Socialistu«.
Rekord demagogije bodo pa prizna-
li	temu listu njegovi bogati podporniki, ki verjamejo, da je za tem listom »mnogo delavstva«. (Številk »Socialist« ne mara objaviti, češ, kapitalisti bi vedeli, kako močne so njih organizacije — to je točno, ker bi potem ne dali nič več podpore!) Najnovejši rekordni uspeh je dosegel »Socialist« s trditvijo (31. VIL, da je njegova stranka edina ostala sama sebi zvesta in dosledna ter da bi bilo nepolitično, če bi tega zdaj ne povedal, ko vse druge stranke, zlasti Radičeva, tako menjujejo svoje nazore. Tako pišejo listi zelenomizniki, ki'se — kakor jih je malo — vendar 3 krat na dan skregajo, kakšno taktiko bi bilo treba zavzeti. Tako pišejo takrat, ko je šel njih šef Kristan v Baško za Radičem iskat direktne zveze, pa je bil odbit, ker niti Radič ne mara politikov takih kvalitet. Potem pa, ko je bil odbit, je dal po svojem plačancu napisati članek proti Radiču in ga dal s podpisom »-uh« objaviti v »Jutru«. To je dosled-
nost zadnjih dni, kaj pa šele, če se kdo spomni na doslednost teh zeleno-miznikov v zadnjih letih! Ne le, da so svoja načela stalno menjavali (samo načelo denarja jim je bilo ves čas sveto!) menjavali so tudi svoje politične zveze, pa ne le zveze s takozvanimi proletarskimi strankami, ampak tudi s klerikalci in demokrati. Mavrični kameleon govori o stalni barvi! To je rekord vseh rekordov!
r Ženske hočejo na vsak način ostati podrejene moškim. »Kaj bomo me, ubožice! Saj še čitati ne moremo, tako smo vprežene!« Potem jo pa najdeš pri čitanju tistih žalostno zabavnih novic, ki jih je kapitalistično časopisje polno, ker tintenkuliji dobro poznajo in primerno zlorabljajo najnižje instinkte. Sram jo je, a namesto, da bi se izpremenila, se ti odreže: »V cerkev pojdi pridigat svojo moralo!« Vendar včasih pogleda tudi ona v »Naprej«, da bo mir v hiši. Pa najde v »Napreju« prehude članke proti cerkvi iij pravi, da tako ne bomo nikdar ljudstva pridobili. Nekatere žene so tako daleč za luno, da niti razumele ne bodo hudega biča te strašne, a resnične notice! — Pri sosedovih ni nič boljše. Sosed se vselej napije, kadar zaide med nesocialistično družbo. Vendar mu žena tega pijančevanja ne zameri tako, kakor tistih par dinarjev, ki jih plačuje za organizacijo. Tako nosimo vsak svoj pekel, ker smo jemali žene za igračkanje namesto za življenje! Mnogo je takih nezavednih žen. A potem, ko so svoje može odvrnile od socialističnega sodelovanja, skušajo krivdo zvaliti na socializem! Vaše nasprotovanje in zadrževanje je krivo, ne pa socializem. Ta je kriv le toliko, da Vas je premalo ostro zbujal iz srednjeveškega spanja!
r Henrik Barbusse pravi o organizaciji, ki hodi po višjih poveljih, takole: »Množica stopica in se razteza po strmi cesti, da se na prostem, pod neizmernim obokom noči, brodi po spa-rini kakor v levji kletki.« Tako. so hodili vojaki in nobeden ni videl drugega ko hrbet svojega sprednjika. Tako hodijo nezavedni delavci in vsak vtakne svojo nogo v blato tam, kjer jo je njegov sprednjik iz blata potegnil. Vsi skupaj tvorijo ogromno maso z neverjetno silo, a nad to silo razpolaga poveljnik, on ima v rokah vso moč. (Ali veš, kakšen razloček je med silo in močjo? Čitaj še enkrat članek o tem v Majskem spisu 1925, str. 29!) — Nad 5000 čitateljev »Napreja« želi, da bi bil »Naprej« zopet večji, a samo nekaj nad 2000 ga plačuje (2490 se ga tiska, kakor vidiš na zadnji strani). Drugi ga čitajo zastonj in nič jih ni sram izposcjevati si ga. Pred 14 dne-
vi	smo objavili, da bo »Naprej« izhajal takoj po dvakrat na teden, ko pošlje 1000 naročnikov dvojno naročnino, pa se je do četrtka — torej v 12 dneh — odzvalo le 14 naročnikov (Krško 5, Jesenice 2, Vrhnika 2, Ljubljana 3, Pragersko 1, Št. Jurij ob j. ž. 1). Trikrat toliko jih je pa vprašalo, kako si to mislimo. Vsi drugi pa vtikajo nogo v luknjo svojega sprednjika. In ker je ta sprednjik precej daleč zadaj, so zadaj tudi oni sami. Sodrugi, saj nismo vojaška organizacija! Če vidite, da je sprednjik zaspal, stopite sami naprej!
V	čem je že naša moč? Ali nismo govorili nekaj o zavednosti?
r »Socialistov« odgovor (31. VIL) je treba vsekakor čitati. Ker Svetek sam ne zna, mu je neki Uratnikov stilist napisal »stvaren« odgovor. Mi seveda ne vidimo nič stvarnega v njem, ker nismo juristi in se še sploh nismo ničesar naučili. Pri tem smo pa še tudi trmasti in hočemo z glavo skozi zid, namesto da bj šli h Kristanu v šolo, ki je edini podkovan v strokovnem vprašanju. Tako mislijo vsi, ki smatrajo za najboljše — zlate podkve (kapital).
r Graličarska stroka. Pastorek nadaljuje svoje neslanosti v »Grafičkem radniku«, a ker ga je neslanosti sram, jih je to pot temeljito osolil. Grafičar-jem bodo dobro teknile, če drugega ne, bodo začeli premišljati o kapitalističnih profitih in prav gotovo ne bodo prišli do takih zaključkov kakor Pastorek, ki je iz usmiljenja do delavcev v eni tiskarni hotel, da zgubijo delavci v drugi tiskarni zaslužek,
zato naj pa delavci, ki vzdržujejo »Naprej«, plačajo 25% več, kajti tam se bo tiskal »N« na najmodernejšem rotacijskem stroju. Naša logika je drugačna. Predvsem ne bomo nikdar huj-: skali delavcev proti delavcem, dalje pa smo glede strojev tega mnenja, da morajo biti modemi boljši nego stari. Drugače je treba moderne stroje razbiti. Tako je Pastorek sam tudi mislil, dokler je verjel v škodljivost kapitalističnih profitov. Ko nam je »socialistična« Ljudska tiskarna lani dokazovala, da je strojno delo veliko dražje nego ročno smo bili s Pastorkom vred prepričani, da bi kapitalisti stroje takoj razbili, če bi verjeli v to bedarije. Zlasti pa bi tudi delavci morali biti zato, ker je pri ročnem delu brezposelnost manjša. Vendar strojev ne razbijajo ne kapitalisti, ne delavci. Če bo »Grafički radnik« take modrosti še nadalje objavljal brez komentarja, bomo morali misliti, da se z njimi strinja. Dozdaj tega še ne mislimo. Enako bo treba, da. knjigoveška zadruga zavzame stališče napram Pastorkovim jeremiadam. Če ne mara na dolgo, naj vsaj kratko pove, če se z njim strinja ali ne.
r Pastorku osebno odgovarjati smatramo pod častjo soc. lista. Samo glede zgube kruha bi bilo dobro opomniti, da je lani sam dolžil Korunovce in njih centralo SDS in tudi dokaz za to nam je razlagal. Češki konzul mu je namreč svetoval ,naj. se ne vtika v politiko, če hoče da ga oblasti ne izženejo in pokazal mu je tudi »Socialista« kot dokaz, da je Pastorek v Jugoslaviji nadležen. Takrat je P. razumel, da naša stranka ni kriva — zdaj pa ji podtika, da mu je odjedla kruh. Seveda, mož je bil tudi preveč boječ. Po svojih funkcionarjih mu je naša stranka razložila, da bi moralo biti obenem z njim izgnanih tudi stotine drugih Čehov, ki v tem slučaju tudi nimajo pravice bivanja v SHS, da je torej strah nepotreben, dokler mu ne bodo mogli nič drugega očitati, kakor da je Čeh. Tudi tozadevne strankine intervencije pri odgovornih činiteljih so ga morale prepričati o tem, vendar se je še nadalje »bal«. Zdaj se ne boji več. Tudi je neresnično, da bi mu Skupni dom ne mogel dati kruhi, pač pa je res, da je Pastorek odklonil tisti kruh, ki ga uživajo »najvišji generali« naše stranke. Pa ne zato, ker bi se bal očitka koritar-stva, ampak zato, ker ni hotel takega kruha, izrecno je rekel, da mu je preslab, da hoče boljše hrane in boljše obleke. Največ zla pa izhaja iz žene, ki jo je gonil v delo ne le za stranko^ ampak tudi v gozd po drva itd.; namesto, da bi jo bil navajal k čitanju, jo je hotel s silo prisiliti, naj bo »Napre-jevka«. Ko smo mu to nasilje očitali kot nesocialistično je proglasil to 3* vmešavanje v »notranje« zadeve. Naravno je, da je končno tudi pri njem zmagalo »prepričanje«, ki ga je zastopala nezavedna žena, in da je »močnejša« polovica podlegla »boljši« polovici. Take posledice nerešenega ženskega vprašanja so se že večkrat igt se še bodo marsikje pokazale. Življenje namreč res ni igrača. — Na razna osebna namigavanja itd. ni odgovora, le na očitek, da mu je stranka vzela kruh. A tudi ta odgovor je tak, da bo P. lahko videl, kako se piše o rodbinskih, zadevah, kadar to pač mora biti: nič namigavanj, ampak le dejstva.
Prispevajte za tiskovni skladi
Iz stranke-
s Trbovlje. Krajevna organizacija
SSJ in KDZ sklicuje za dne 9. avgusta 1925 ob pol 16. uri na dvorišču g. Pravdičeve
javen shod s sledečim dnevnim redom:
1. Proti krivični davčni odmeri.
2. Razprava ženske organizacije la njih pravice.
3. Poročilo zadnjega protestnega shoda glede zavlačevanja volitev la tozadevni nadaljni sklepi.
Spdrugi - sodružice vsi na shod!
š Vrhnika. Članski sestanek SSJ te KDZ na Vrhniki se bb vršil v nedeljo 9. avgusta ob 8. uri zjutraj v gostitejl pri »Jurci«. Udeležba dolžnost.
s Vrhnika. V nedeljo 9. avgusta pešizlet esperantskih klubov D. Logatec in Vrhnika v »Stari mlin«. — Odhod z Vrhnike točno ob pol 15. izpred gostilne Mantua.
s Seja izvrševal nega odbora SSJ in KDZ se bo vršila 15. in 16. avgusta v Ljubljani. Začetek ob 10. uri. Prostor naznanimo prihodnjič ali pismeno. — Nadzorstvo se sestane 14. v sedanjih tajniških prostorih.
Lastnik: >Sloga<, r. z. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica:
Iza Prijateljeva (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
8. VIII. 1925 - 2400.
NAROČAJTE IN ŠIRITE
NAPREJ!
fg	NAZNANILO.	(
III	Cenjeno	občinstvo	v	mestu	in	na	deželi	vljudno obve- =
55	ščam, da sem iz poznane tovarne »Vesna« v Kamniku	■
1	prevzel trgovinski oddelek perila	|
—	za dame gospode in otroke, posteljno perilo,	^
-g	opreme nevest in dojenčkov	§|
Š=	v	Ljubljani, Dunajska cesta 20 (nasproti kavarne Europa). |||
H!	Kot bivši dolgoletni, preizkušeni poslovodja tvrdke	j=
Sjj§	Hamann in upeljan veščak v perilni stroki se priporočam	==
H= cenjenim damam in gospodom s svojim trpežnim in solidnim šSš	blagom po nizkih cenah ter zagotavljam, da bodem s svojo	==
=S	znano vljudno in solidno postrežbo naročnike vsestransko za-	==
Proseč cenjene naklonjenosti bilježim z najodličnejšim Ul spoštovanjem	J	OS.	LENARD.	H
mi
Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik.
Drobnino in galanterijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobite samo v detajlni trgovini
GASPARI & FANINGER
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
Najboljši šivalni stroj
fe edino le
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Grietserier in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Josip Peteline« Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika)
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev- 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli  ■■ ■ ■— velikosti po najnižji ceni.	—
Prcdno kupite
oglejte si v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Celje.
Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postreiba solidna 1	Blago	prvovrstno	1
Hlinili
edino hitro učinkujoče sredstvo za gromadno uničenje
rusov, ščurkov, mravelj, pršic, stenic, bolh, moljev i. t. d. Za ljudi in živali neškodljivo!
Vsak omot poseduje natančno uporabno navodilo.
Garancia za sigurni uspeh!
Dobi se v drogerijah.
Štajerska klet
Maribor, Narodni dom
Kopališka ulica na vogalu Tattenbachove Najcenejše vino in jabolčnik. □^'Podzemeljsko kegljišče
Bolrti zrvci!
Kolikor dni je v lelu, toliko je postaj trpljenja za nervoznega, kajti slabi izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročajo zelo številne bolečine. Zbadanje, omotica, strah, glavobol, brnenje
f»o ušesih, trepetanje oči, težave pri prebav-janju, pomanjkanje spanja, potenj*;, zbadanje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogo pojav so posledice izčrpanih bolnih živcev.
Kako se rešimo te nesreče?
S pravim KOLA-LECITHIN, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozek, možgane, mišice in ude ter daje moč in veselje do življenja.
V boju za zdrave živce
napravi pravi KOLA-LECITHIN mnogokrat čudeže, vodi bistvene hranilne snovi do skrajnih točk proizvodne krvi, poživlja in ohrani mladost in svežost.
Sicer se pa zamorete sami prepričati, da se Vam nič neresničnega ne obljubujc, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu kdor mi piše popolnoma brezplačno In franko majhno škatljico KOLA-LECITHIN in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj Vaš natančen naslov, nakar Vam obljubljeno pošljem takoj popolnoma brezplačno.
Založba: E. PASTERNACK, Berlin S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt. 762.
Manufakfurna trgovina
M. KLIDIŠ - Celje - Gaber j e
priporoča svojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškega itd. blaga na drobno in debelo po najnižjih konkurenčnih cenah.
Obvestilo in zahvala.
Častim se obveščali cenjeno prebivalstvo Ljubljane in potujoče občinsivo, da sva s 1. avgustom prevzela
restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani
katero bodeva vodila po dolgoletnih skušnjah v kolodvorski restavraciji v Celju ter tudi na svojem novem mestu skrbela za dovoljiti cenjene goste s priznano prvovrstno kulrnjo, pristnimi domačimi in tujimi vini po zmernih cenah ter s prijazno pošteno in točno postrežbo pridobiti si zaupanje.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujeva vsem dragim gostom v Celju in okolici za ljubezniv poset.
Priporočava se prijazni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
Josip Srt Marija Majdič.
v dolžini 2 do S m
20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290'—, 20 m močne modrovine (druk) Din 2S0‘—,	20 m krasnega kambrika za
otročje in ženske obleke Din 240’—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350" —, 20 m belega platna Din 230‘—, 20 m sirovega platna Din 180'— razpošilja
veletrgovina R. SfgflTliCki, Celje št. 23
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
Najboljše, natrpežnejše in najcenejše dežnike že od 55 Din naprej dobite v d* mači izdelo-valnici dežnikov
JOS. VRANJEK
CELJE
%
Kralja Petra cesta štev. 25.
IS lel priznane
kapsule „LARUCm“
zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
I1 dalmatinski PORTLAND-CEMEHT
„TITA1V"
Generalno zastopstvo:
M. GREGOVIČ & Co.,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7
Telefon 956	Poštni	predal	167
Znižanje cen!
Vsled pozne sezone prodajamo damske čevlje štev. 34/36 dokler traja zaloga: platnene Din 80’—, lakaste Din 195'—, semiš vseh barv Din 150’—, rujave špangarje pravi ševro Din 140-—, otroški špangarčki in sandalce Din 25'—. Samo pri „VOIKA“, Ljubljana, Krekov trg štev. 10.
Excella
je najboljši in vendar naj-cenejši stroj za rodbino [1 in obrt. Nadomestni deli za vse stroje.
J. GOREČ, LJUBLJANA
*	I
UČITELJ SKA TISKARNA
—iF— 11	wiiMin	i'i um—mm—iii	immmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
I|tai»yana Fraiičiikanska ulica štev. O rcoMnmma uidruga m omejeno «nve*o,
Tiskovine
m lote, bpvutra ki urad«, Bajmodernejž« plakat« in vabila za vasalicst Mm —»-»J-*1-- Naj—dUraajfa vadba za tiskanja časopisov, knjig, brošur itd.
ITERBOTIPIJA »C	MIOOHAPIJA
mi
Eci,
žil