Oospodarske stvari. Solnčnica za kmeta zelo koristna. Maogo ae je že po raznili poljedelskih listib slovenakih ia drugib pisalo o koriati in imeaitaosti solačuice za kmetovalca. Tu pa tam jo res zasajajo po vrtih ia aa polji, toda le bolj zarad lepšave. la veadar podaja solačaica kmetu raaogoatraasko korist ia obilea pridelek. Ia zato ae primeri k ajenemu basku, še vae preiaalo obrajta ia seje. To pa glavao zarad tega, ker je vredaoat te rastliae še vse premalo zaaaa. Da solačaica zaslužaje. da ae tndi po celih ajivah seje, to dokazajejo razae akušaje, po kterih se je aiaogo kiaetovalcev o ajeai veliki koristi že prepričalo. Ia te akušaje ao glavai povod, da tudi v aašem goapodarskem liatu o ti prekoristai rastliai besedo spregovorimo. Neki gospodar o solačaici tole pripoveveduje: ,,Poaejal aem laaako leto obe plati aovo narejene ceate a solačaičaira aemeaom iu sicer s pomočjo sejavae mašiae. Brazdice so bile po 50 ceatiraetrov vaaksebi. Treba je bilo vzraatle raatliaice posamezaiti, da je bilo mogoče ostale rastliaice ogrebati. Popipaae nilade raatliaice so se med rezaajem pomešale ia porezale ia so dale dobro tečao živiasko klajo. Kar je aolačnic oatalo, ao krepko raatle ia ae razkoaatile, maogo perja pogaale ia tudi obilo cvetov aapravile. Izmed teh cvetov ao se le posamezai pustili, vsi drugi pa potrgali, da so ae posaraezai mogli tim bolje razviti ia veči in močaejši poatati. Ko je aeme dozorelo, bilo je aivo ia orao. Semeaake rože ao se porezale ia brž izmlatile. Seme se je aa prozračnem prostoru hraajevalo. Ko je seme zorilo, prišle 80 jatorna ptice ga zobat. Treba je bilo polje teh aepovabljeaih sredežev varovati. — Zraje vsem, jivaliai ljubi, ia vse ga rade povživajo. Poaebao pa ugaja perutaiai, tako da je vsa volk na ajega. Za poakušajo sem ga dal nekoliko med ječmea aa grobo zamleti in to mlečnira kravara pa tudi pitavai živiai pokladati, obojira je prav vgajala ta krma. Krave mlekarice dajale so raaogo več mleka ia pitavaa živiaa je vidao debelejša postajala. Ako se seaienake rože a seraeaom vred skuliajo, se dobi žlezasta pijača, ki je posebao za rnlečae krave dobra, ktere po aji obilao molzejo. Tudi slabo prebavljaaje in zapeko v črevali ta pijača dobro ia laliko odpravlja. Ker ateblo ia perje solačaice hitro raate, ima ta rastliaa ae drugo vae aaae pozoraosti vredao laataost. Oaa čisti izdatao zrak ia je toraj ravao tam, kjer je okužea zrak, kakor blizo atraaišč, klavaic, hlevov, ribnikov, močvirjev v tem oziru zelo koristaa. Pa tudi zarad olja, ki se da iz ajeaega semeaa dobiti ia to v prav obilai meri, je vse aaše pozoraoati vredaa. Olja se izprešava kakor iz drugih oljaatih semea. Rastliaa ai posebao izbircaa. Zadovoljuje se z vsakim podaebjem ia raste aa zarah. ob cestah, robeh ia kjerkoli aajde aekoliko rodovitae zemlje. Sporaladi treba pšenico povaljati, da doraščena ne poleže. Akoravao povaljaaje pšeaice spomladi ne zabraauje popolaoma, da doraščeaa ae poleže, je pa vendar po maogoatraaskih skušajab potrjeaa resaica, da spomladi povaljaaa pšeaica pozaeje maogo anaaj poleže, kakor aepovaljaaa. Temu aasproti pa ima povaljanje tudi še to dobro, da redko in tanko pšeaico v ajeai rasti moti in tako povzročuje, da ae posaaiezae rastline močaeje obrastejo ia bolj krepke bilke pogaajajo. Rea je aicer, da ae tern potera marsiktera bilka prekrhae ia polomi ia brž po povaljanji je pogled aa tako paeaičao ajivo precej žaloatea. Pa to aas ne sme prestrašiti ia odatrašiti. Predao se je glavna bilka iz avojega poškodovaaja popravila ia vzdigaila, so se postraaske bilke tako obrastle ia tako krepke postale, da ao tako velike ia močae, kakor glavaa bilka ia cela ajiva se vidi goato ia močao obrašceaa. Brez vsega vgovora pa je povaljaaje oziaiiae spomladi dobro ia pospešuje močao ajoao raat. Le prepogoato ae pa ta dobrota zimskemu ailju ae akazuje ia tam, kjer valjajo, delajo to le bolj a tem aaaieaom, da po airazu vzdigajeae koreaiaice zopet v prat aazaj potlačijo, kar je sicer tudi velike vredaosti za setve. Nek skušeai kmetovalec pripoveduje: Jaz apomladi rž ali žito vsakokrat valjam, kedar se silje ae drži trdao zemlje. Pšenieo valjam meseca aprila, bob, ko je iz zeralje pogaal, ovea iaječaiea pa, ko je njiva zeleaa postala. Drug krnet, ki je zarad lepega žitnega pridelka slavao znaa po svetu, pravi: .,Jaz pšcaico vsako apomlad valjam, prvič, da grnde vse zdrobim in potlačim, da pri koaitvi (v nekterih krajib tudi pšenico, žito itd. kosijo) ae motijo. Vrh tega pa valjar tudi trdo skorjo, ki se je na njivi sporaladi aaredila, razdrobi ia vzdigajene koreaice v prst pritrdi. Konjska bolezen smrkelj prikazala sc je v Mozirji.