Gozdarstvo v času in prostortl Izboljšanje delovnih pogojev in povečanje produktivnosti v gozdarstvu (seminar) Seminarje potekal od 9. do 13. septembra 1998 v Banski Štiavnici (Slovaška), organiziral pa ga je skupni komite za gozdarsko tehnologijo management in izo- braževanje ECE/FAO/lLO. Udeleženci semina~ja so prišli iz Evrope in z Japonske. Seminar je potekal v šestih programskih sklopih: l. Varstvo pri delu 2. Poklicno izobraževanje 3. Rotacija pri delu, povečanje in obogatitev dela 4. Plačilo za delo 5. Posebnosti dela, ki ga opravljajo pogodbeni izvajalci 6. Prispevek raziskovalnega dela Na seminarju je bilo predstavljenih veliko prispev- kov, od katerih sem izbral le najzanimivejše. Na začetku je bil predstavljen Kodeks varstva pri delu in zdravja v gozdarstvu, ki ga je izdala Med- narodna organizacija za delo (ILO). Kodeks je med vladami, delodajalci in delavci že naletel na dober odmev. Poudarja potrebo po integriranem pristopu, razvil paje celotno piramido potrebnih ukrepov. Raziskava med poljskimi sekačije pokazala, daj ib le 15 % uporablja zaščito za oči, le 19 % zaščito za sluh, nobeden med njimi pa ne uporablja zaščitnih hlač. Udeleženci seminarja niso mogli skriti začudenja, da država dopušča takšno nedoslednost pri uporabi zaščit­ nih sredstev. Pri nas je stanje v gozdarskih gospodar- skih družbah verjetno bistveno boljše, pri zasebnih last- nikih gozdov, ki sami opravljajo gozdna dela v svojem gozdu ali v obliki medsosedske pomoči, pa najbrž ne bistveno. Denacionalizacija je na Slovaškem zmanjšala po- vršino državnih gozdov za polovico (gozdove so vrnili predvsem raznim zvezam in podjetjem, mestom in skupnostim ter v zadnjem času cerkvi). Zakon iz leta 1995 prepoveduje privatizacijo nacionalnega gozdnega fonda in udeležbo tujega kapitala v gozdarstvu nasploh. Zato je stanje v tej gospodarski panogi stabilno. Pomen sindikata na Slovaškem je velik, saj združuje praktično vse delavce v državnih gozdovih, narašča pa tudi članstvo iz drugih lastninskih kategorij. Zelo zanimivo je stališče škotskega udeleženca, ki ugotavlja, da morajo biti gozdarji bolj prisotni v družbi (na lokalni in državni ravni), ker je le tako mogoče lastne ideje pretvoriti v dejanja. Zanimivo bi bilo ugo- toviti, koliko gozdarjev v Sloveniji sedi v svetu Zavoda za gozdove in v občinskih svetih, v državnem zboru ter drugih družbenih telesih, kjer se sprejemajo odlo- 160 čitve, ki so tako ali drugače povezane z gozdnim pro- storom. Na področju ergonomskih raziskav bo v bodoče težišče predvsem na raziskavah stroškov in dobičkov ergonomskih investicij s ciljem informirati delodajalce o koristnosti ergonomije. Sam sem imel prispevek z naslovom Koncesije za gozdno delo v državnih gozdovih, ki sva ga pripravila skupaj s prof. dr. l. Winklerjem. Z razpravljalci smo ugotovili, da gre za izjemen primer odnosa države do svojih gozdov v Evropi. V zelo omejenem obsegu se pojavlja ponekod v Angliji. Razpravljalci so označili koncesijo kot odnos z izrazito negativnim predznakom, značilnim za Evropo prejšnjega stoletja ali za tropske gozdove in Severno Ameriko. Spraševali so se, kje se je izgubilo tradicionalno dobro in svetovno znano slo- vensko gozdarstvo in kaj je bil temeljni razlog za te spremembe. Pojasnil sem, daje temeljni razlog v želji po ločitvi podjetniškega in javnega v gozdarstvu in da je oblast zavrnila priporočila gozdarske stroke o jav- nem podjetju. Kljub zagotovilom, da ima javna goz~ darska služba velike pristojnosti pri operativni izvedbi in nadzoru koncesij, razpravljalcev nisem prepričal o modrosti teh ukrepov. Slovenija tako ostaja unikum v evropskem prostoru na tem področju. Mimogrede - v odmoru mi je nek udeleženec iz tujine (iz nekega gozdarskega podjetja) ponudil "so- delovanje" na področju koncesij (tj. kako bi mi prišli do koncesije). Do danes se sicer še ni oglasil, toda spodbudil me je v razmislek, kaj se bo zgodilo v jutriš- nji svobodni Evropi. Rezervacija koncesij za gospo- darjenje z državnimi gozdovi samo za slovenska pod- je~a najbrž ne bo zdržala. Ali bodo v naših državnih gozdovih lahko delali tujci s svojo visoko produktivno tehnologijo, na našemu gozdarstvu in gozdarski dok- trini tuj način? Tudi možno, ampak povsem brez po- trebe. Nobena evropska dežela nima gospodarjenja z gozdovi urejenega s koncesijami! Neumnost, ki si jo bomo popolnoma sami zakuhali (in ne Evropa) in kije nas Slovence že velikokrat drago stala, se utegne ponoviti. Po predstavitvi referatov smo oblikovali dve delovni skupini za oblikovanje zaključkov in priporočil. Sprva nas je voditelj zasedanja želel razdeliti glede na pripadnost oziroma nepripadnost Evropski unij i. Nekaj časa sem opazoval odzive sodelujočih, ki so se s tem kar strinjali. Končno sem opozoril zbrane na nepri- mernost takšne (politične) delitve (značilne za Evropo GozdV 57 (1999) 3 Gozdarstvo v času In prostoru včerajšnjega dne) in predlagal interesno oblikovanje skupin. Požel sem splošno odobravanje predvsem pred- stavnikov nečlanic pa tudi članic in zlasti predsednika komiteja ECE/FAO!ILO (po narodnosti Grk). Slednji Ohranimo melodije narave Pri odkazilu drevja je že v navadi, da se za posek označijo votla drevesa, ki sicer s svojo krošnjo res zasenčujejo določen prostor, toda v svojem duplu nu- dijo dom neštetim trubadurjem narave. S sečnjo takih dreves ni gospodarske koristi; gozdarji morda izvršijo gojitvena dela v gozdovih, vendar to ne odtehta škode z odvzemom valilnice, knnilnice in domovanja pticam. Morda bi bilo koristneje tako drevo oklestiti. Kar po- glejmo votlake, če so še kje, kako so prevrtani. To nam priča, da tu nekdo živi in dela. Ponavadi je to gozdni bobnar - žalna, ki pa jo žal vse redkeje vidimo. Ne smemo pozabiti tudi na polha, čebele, žuželke in ostale drevesne prebivalce gozdov. Znano je, da mora tudi v gozdu vladati neko ravnovesje med rastlinskim in ži- valskim svetom; če le en člen te verige manjka, pride do negativnih posledic. Ker je vse manj ptic, prihaja do prerazmnožitve različnih insektov in bolezni, ki vse bolj ogrožajo naše gozdove. Najugovzhodnih obronkih Roga smo si že pred leti omislili poseben znak za omenjena drevesa. To je znak, ki ima obliko ptičjega kljuna <. Znak narišemo na drevesa s sprejem v prsni višini. Seveda morajo dre- vesa ustrezati že zgoraj navedenim pogojem in če teh dreves nismo našli v odrastem gozdu z debelejšimi drevesi, jih poiščemo že v razvijajočem gozdu in jih vzgajamo v ta namen. Po strokovnih merilih naj bi bilo mi je zaupal, da imajo nekateri zelo radi delitev na politični osnovi, ki z Evropo brez meja nima veliko skupnega. Mag. Darij Krajčič Stališča in odmevi teh dreves 5-1 O na hektar. Tako stanje zasledimo le v pragozdu. Tako izbrana drevesa naj bi tvorita tako imenovan večni krog življenja. Potrebno bi bilo na· praviti evidenco teh dreves po gozdnih revirjili sočasno z drugimi gozdnimi evidencami. Kaj me je vzpodbudilo k pisanju teh vrstic? Gozd je treba znati opazovati. Pričeti je treba že pri otrocih v vrtcih, nadaljevati v šolah, izobraževati in ozaveščati odrasle in, kot vidimo, tudi stroko. Sam sem velik ljubitelj gozda, v njem dnevno iščem zdravje in razvedrilo. To počenja tudi velik del mojih sodržav- ljanov. Zgoraj omenjenih dreves paje v naših dolenjs- kih in belokranjskih gozdovih zelo malo, vedno manj, na nekaterih območjih jih sploh ni več. Večkrat so tega krivi prav gozdarji . Le-ti bi morali bolj misliti tudi na ptice, saj so le-te del gozdnega bogastva. Vra čajmo jim tisto, kar jim večkrat brezbrižno jemljemo - dom in hrano. Kje so sicer znana gozdarska načela o trajnosti, sonaravnosti in mnogonarneskosti gozdov in gozdnega prostora, kje so naravovarstvena načela, žal vse bolj na pamet ponavljana, če pademo že na prvem izpitu? Zato vsi na delo, za varstvo naših ptic in gozdnih zbo- rov, ne samo na Dolenjskem in v Beli krajini, ampak po celotni Sloveniji, da ne bo za vse prepozno. Franc Janež O prevodu resolucije o gozdarski strategiji EU pa tudi o gozdnih storitvah in ekonomski trajnosti odslej na internetu Mag. Golob v svojem odgovoru na moj prispevek Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski goz- darski strategiji (GozdV l, 1999) meni, da Gozdarski vestnik ni pravo mesto za razpravljanje o napakah in o ustreznosti nekega prevoda, takšno pa je tudi mnenje uredniškega odbora Gozdarskega vestnika. Mag. Golob na koncu prispevka izrazi željo, naj strokovno javnost seznanim s pojmom ekonomska trajnost, ki gaje v prevodu resolucije pomotoma izpustil. GozdV 57 (1999) 3 Razprava o vsebini nekaj odstotkov resolucije o gozdarski strategiji EU je po mojem mnenju koristna, saj se je pokazalo, kako zahtevno delo je prenašanje političnih in zakonodajnih dokumentov iz drugih družbeno-političnih okolij v naš sistem. Zato bom odgovor na prispevek mag. Goloba skupaj z razlago pomena ekonomske trajnosti predstavil na svoji spletni strani : http://www.uo.i-Ji .si/-bfsinko/index.html. Mag. Milan Šinko 161