NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 1 SOPIS Pet let sem ostal v tujini. Čez pet let sem se napotil, da bi molil ob njenem grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa. Tam sem se ozrl prestrašen. Tuj kraj je bil okrog mene, kakor da ga še nikoli nisem videl. Križi, križci, beli in črni kameni, ob zidu vrbe in ciprese, gole, zelene, cvetoče gomile, peščene steze — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo, na desno — od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, pozdravil. Ivan Cankar: Njen grob, LZ 1910 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLII, 432. številka 30. november 2015 Sprememba rezervacij v vrtcu Enajst tisoč beguncev Z Nussdorferjevo o smradu Novi defibrilatorji v občini stran od 2 do 16 Občina ureja evidence nepremičnin Anvina tudi v Borovnici Zgodbe poštnih znamk Cvet v jeseni stran od 17 do 20 Prenovili del Ljubljanske ceste Bučijada v vrtcu Sadjar Janša z ekološkimi jabolki ZOO na Vrzdencu se širi Obnova Petačevega grabna Davčne blagajne v društvih Pedro Opeka med Polhograjci Obnovili cerkev v Gabrju stran od 21 do 24 stran od 25 do 32 Spremembe pri subvencijah Etični kodeks za občinarje Lovro Sodja z avtobiografijo KUD Kosec z novimi vsebinami stran od 33 do 36 Ob 25. obletnici slovenskega plebiscita, na dan samostojnosti in enotnosti se bo oglasila PESEM MIRU Pevski zbori naše doline in gostja dr. ROSVITA PESEK nam bodo pričarali večer SLOVENSKEGA DOMOLJUBJA. Prireditev bo vodil SIMON PURGER. Polhov Gradec, Kulturni dom Jakoba Trobca, sobota, 26.decembra, ob 18. uri. Kakovostno in brezplačno merjenje telesne sestave in svetovanje 4., 7., 11. in 14. decembra. Več na skupnih straneh. ZDRAV5TVENI Prihaja veseli december in z njim trije dobri možje, ki jih otroci že nestrpno pričakujejo, zagotovo pa njihova darila godijo tudi odraslim. A zavedajmo se, da niso darila samo tisto, kar je zavito v lep celofan z bujno pentljo. Vsak dogodek, tudi velika težava, lahko v sebi nosi darilo - izkušnjo, doživetje, smisel življenja. Želimo vam prijeten december, vesel in kaloričen - hujšali bomo po prvem januarju -, in doživet v krogu svojih najdražjih. Mi smo ga začeli lepo - bili smo gostje na medenem zajtrku v vrhniškem vrtcu montessori, kjer je nastala tudi ta fotografija. r Anton Komat predstavitev nove knjige Če boste molčali, bodo kamni govorili V soboto, 12. decembra, ob 18. uri V KLUBU ORFEJ Sinja Gorica 87, Vrhnika Anton Komat je ekolog, ekofi-lozof, esejist, pisatelj, neutruden ozaveščevalec slovenskega prostora o neodgovornem ravnanju človeka do okolja, Zemlje in tudi do sočloveka. Kot neodvisni raziskovalec opozarja na naravna in družbena dogajanja ter spodbuja k razmisleku in pravilnemu ukrepanju. Kaj nam bo razkril v svoji najnovejši knjigi, ki bo pravkar izšla? Vstop bo brezplačen. Zadovoljni udeleženci se boste lahko zahvalili s prostovoljnimi prispevki za delovanje Kluba Orfej! HVALA! Pravica do subvencije se krči Občina Log - Dragomer je na seji sprejela, da bodo sto evrov subvencije dobili samo še tisti otroci, ki bodo dobili negativno odločbo za vključitev v vrtec v občini. Doslej so bili do nje upravičeni vsi predšolski otroci, če je eden od staršev bival v občini enajst mesecev. Več na straneh Občine Log - Dragomer. Vrhniška Anvina po novem tudi v Borovnici Po tistem, ko je poleti zaprla vrata edina borovniška tehnična trgovina, je vrzel zapolnila Anvina z Vrhnike, piše na borovniških straneh dopisnik Damjan Debevec. Obnova po lanski ujmi Na najbolj prizadetem območju Občine Dobrova - Polhov Gradec - pri novem mostu v Petačevem grabnu - je potekalo simbolno odprtje obnovljene infrastrukture v občini po odpravi posledic lanskih naravnih nesreč, kar je državo in občino stalo blizu 2,5 milijona evrov. Več na dobrovsko-polhograjskih straneh. Naslednja številka bo izšla 21. decembra, prispevke bomo zbirali do 8. decembra. Petnajst Številka petnajst ima lahko veliko pomenov. Če v Pakistanu vtipkate v mobilni telefon omenjeno številko, se vam bo oglasil operater za klice v sili - podobno kot je v Evropi številka 112. Petnajst let poroke velja za kristalno obletnico, mnogi prejmejo petnajstega v mesecu plačo, petnajst je tudi atomsko število fosforja ... Še veliko dejstev bi lahko našteli, ki so na tak ali drugačen način povezani s petnajstico, a skoraj nikoli tudi redakcija Našega časopisa. Vsak mesec po petnajstem dobivamo v uredništvo klice in elektronska sporočila zamudnikov, če je še mogoče, da bi objavili njihov prispevek, čeprav vedo, da so poslali po petnajstem - da so zamudili dan ali dva. Potem pa se začne tisti smešni del, ko jim povem, da skoraj nikoli ni redakcija petnajstega in da so v bistvu ne samo dva dni prepozni, ampak mogoče že štiri dni ali več. Neprijetno presenečenje na drugi strani po navadi reši moja dobra volja, a kaj ko se zgodba ponovi naslednji mesec. Mogoče tudi zaradi moje dobre volje - to sem si že velikokrat očital, a biti tako birokratski pa tudi ni v moji naravi. Za tiste, ki berejo to kolumno: redakcija ni nikoli, ampak skoraj res nikoli petnajstega v mesecu. Največkrat je že prej. Ravna se glede na datum zadnjega ponedeljka v mesecu, ko izidemo. Ker so le-ti v koledarskem letu okoli šestindvajsetega, je redakcija okoli trinajstega. Saj vem, da si je težko zapomniti, a če vam slučajno uide iz glave, je datum redakcije vedno zapisan na vrhu Našega časopisa in na spletni strani www.za-vod-cankar.si - pod zavihkom Naš časopis. Gašper Tominc, urednik PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) m® • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja in prevzem: Verd 107, 1360 Vrhnika 1UGOHMB (nekdanji LIKO) NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 2 2 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Modre cone pri šoli prinesle učinek Kar nekaj jeze in pomislekov je bilo s strani občanov in svetnikov nad uvajanjem dodatnih modrih con v mestu. Predvsem so se razhajali pogledi, zakaj jih občina pravzaprav uvaja, saj se vsi niso strinjali, da je mestno jedro zasičeno z vozili dnevnih migrantov in jih je treba preusmeriti na novo parkirišče v Sinjo Gorico. Menili so, da občina tako rešuje »nasedlo« investicijo v Sinji Gorici in da ni potrebe po novih dodatnih modrih conah. Ne glede na različna mnenja o upravičenosti modrih con pa so vsaj za staro vrhniško šolo prinesle pozitiven učinek - pravijo na občini. Časovno omejeno parkiranje je sprostilo dodatna parkirna mesta, ki jih s pridom uporabljajo starši, ki zjutraj vozijo otroke v vrtec. Poprej se je namreč že dogajalo, da so se v jutranjih urah po parkirišču sprehodili redarji in na vozila, ki so bila parkirana na vseh mogočih površinah (zaradi pomanjkanja prostora), pridno lepili plačilne naloge. (gt, foto: gt) Obnovljeni poti k cerkvi v Podlipi Letošnje sončno jesensko vreme nam je res naklonjeno in nam omogoča veliko dela na prostem. Tako je v Podlipi v oktobru veliko vaščanov združilo moči in pomagalo pri obnovi dotrajane ograje in stopnic na poti k cerkvi svetega Brikcija. Zdaj sta obnovljeni obe poti, krajša in bolj strma, ki vodi od Sedeja do cerkve, pa tudi tista malo daljša, ki se vzpenja od Muhovca proti cerkvi. Dela so potekala štirinajst dni, vloženega pa je bilo veliko prostovoljnega dela. Ob tej priložnosti se vsem sodelujočim najlepše zahvaljujemo za vlo- ženi trud in dobro voljo. S skupnimi močmi nam je uspelo, da bosta obe obnovljeni poti do cerkve varnejši in tudi lepši. KS Podlipa - Smrečje Z Nussdorferjevo o smradu na Vrhniki Vrhnika, 19. november - Ekipa varuha človekovih pravic se je ustavila na Vrhniki, s katero so se občani lahko pogovorili o pereči temi zadnjih let - o smradu. Prvič smo lahko izvedeli nekaj spodbudnih vesti. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, je dejala, da se njihov urad z emisijami smradu ukvarja že šestnajst let in da je srečanje na Vrhniki šesto letos na to temo. Za konkreten obisk Cankarjevega mesta se je odločila po ogledu oddaje na nacionalni televiziji o smradu na Vrhniki. Kot je dejala, je njena ekipa podala na okoljsko ministrstvo že veliko priporočil za pripravo zakonodaje, ki bi urejala področje smradnih emisij, a se je slednje vedno izgovarjalo na pomanjkanje ustreznih strokovnih podlag za pripravo besedila. A kot kaže, so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke. Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, naj bi bil do konca letošnjega leta pripravljen osnutek uredbe, ki bo urejala tudi področje smradnih emisij. Le-ta je bila že dvakrat na mizah, a naj bi se zaradi kmečkega lobija obakrat umakni- la v predal. Po mnenju Boltetove bi bila uredba lahko sprejeta že spomladi 2016. Vanjo naj bi med drugim vključili tudi smernice dobre prakse za pridelavo komposta, ki so sedaj samo papirnati tiger, saj jih pridelovalci poznajo, a ne spoštujejo. Korak naprej bo v prihodnjem letu naredila tudi občina, ki bo opravila meritve smradnih emisij, za kar je v proračunu predvidenih dvajset tisoč evrov. Župan Stojan Jakin je na srečanju dejal, da sicer dvomi v učinkovitost predvidene uredbe, raje bi videl »gentleman agreement«, torej povečano okoljsko ozaveščenost potencialnih povzročiteljev smradu, da bi sami od sebe skrbeli za čim manjši izpust smradnih emisij. Sicer pa je še dejal, da je optimističen, da bo po novem letu na Vrhniki samo še ena kompostarna, k čimer naj bi pripomogel nedavno odprti Regijski center za ravnanje z odpadki v Ljubljani. Če bi se res zgodilo, da bi ena od kompostarn zaprla vrata, potem bo iskanje krivca za smradne emisije postalo mnogo bolj preprosto kot je sedaj, ko se odgovornost prelaga z ene kompostarne na drugo. Gašper Tominc, foto: GT 17. tradicionalni spominski pohod Po poti Cankarjeve matere Sobota, 26. 12. 2015 Ob prijetnemu druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod zaključimo z udeležbo na proslavi in s toplo malico. Pohod je ob vsakem vremenu in na lastno odgovornost. Program 7.30-8:00 Zbor pohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika, Jelovškova 3 (avtobus bo samo v eno smer). 8.30-8.45 Zbor pri Sv. Kancijanu na Vrzdencu 14.00 Udeležitev proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti (Sodnijski trg, Vrhnika). 14.30 Topla malica in druženje v Gasilskem domu na Vrhniki. Prijavnina: 5,00 €. Prijave na zbirnem mestu. Informacije: Informacije TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. (01 755 10 54, 051 661 063) tic@zavod-cankar.si, www.visitvrhnika.si Organizatorji: Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, Turistično društvo Horjul, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, OZVVS Vrhnika-Borovnica, PDV Sever Ljubljana - odbor Vrhnika, Občina Vrhnika, Občina Horjul, KS Ligojna, KS Stara Vrhnika ter Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št.100/2005--UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 40/2012-ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS, št. 97/2003, 77/2005 in 120/2005) je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji 5. 11. 2015 sprejel SKLEP O UVELJAVLJANJU REZERVACIJ V VRTCU. Staršem s stalnim bivališčem v Občini Vrhnika, ki imajo otroke vključene v vrtce, se omogoči možnost uveljavljanja rezervacij (začasen izpis otroka) enkrat na leto za obdobje najmanj štirinajst dni do največ dveh mesecev, in sicer v času med 1. junijem in 30. septembrom. Začasen izpis morajo starši napovedati vrtcu do 20. junija. Starši lahko uveljavljajo rezervacijo tudi večkrat na leto, ko gre za več kot 30 dni do največ dva meseca neprekinjene odsotnosti zaradi bolezni otroka, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila o bolezni otroka, ki ga je treba priložiti vlogi za rezervacijo. V takih primerih starši otrok, za katere je Občina Vrhnika po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, plačajo 50 % prispevka, določenega z odločbo o višini plačila za program vrtca. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep, št. 60228/2010 (3-01), sprejet dne 18. 2. 2011. Številka: 602-28/2010 (3-01) Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Začetek del na hidrantnem omrežju na Samiji Pred približno dvajsetimi leti se je zaradi novogradenj in tudi drugačnega načina življenja v Smrečju, v zaselku Samija, pojavila potreba po večji količini pitne vode. Ker ves zaselek za požarne namene nima na voljo nobenih zalog vode, je takratna lokalna skupnost organizirala in izvedla izgradnjo vo-dohrana na Čukovem griču in del hidrantne mreže do samega naselja. Vgrajenih je bilo pet nadzemnih hidrantov in predvidena je bila možnost širitve omrežja za požarne potrebe v Kajndol in Celarje. V tistem času so se zaostrili tudi predpisi o zagotavljanju kakovostne pitne vode, kar je potegnilo za seboj tudi večja vlaganja za izboljšanje kakovosti vode in s tem povezane stroške. Kljub temu je bila že nekaj let zahteva krajanov Kajndola in Celarjev, da bi nadaljevali z načrtovanimi deli na hidrantnem omrežju do njih. Vzporedno se je pojavilo tudi nekaj okvar na obstoječem omrežju, sumimo pa tudi, da je katera še neodkrita. Pred dvema letoma smo torej naročili projekt za izvedbo rekonstrukcije in pridobitev vse potrebne dokumentacije (projekt, so- glasja, pogodbe o služnosti, gradbeno dovoljenje), da smo končno lahko začeli z deli, ki bodo letos obsegala približno 1400 m v dolžini. Vreme nam je izredno naklonjeno in če se bo tako še nadaljevalo, bomo dogovorjeno in v okviru letošnjih sredstev načrtovano delo opravili predvidoma do konca novembra. Hvaležni smo KS Podlipa - Smrečje, da nam je za ta dela in montažni material namenila vsa razpoložljiva sredstva. Na dobro sodelovanje upamo tudi v prihodnje. Jože Malovrh Številka: 3505-4/2015 (5-08) Datum: 3. 11. 2015 PRESTAVITEV JAVNE OBRAVNAVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Javno naznanilo, ki je bilo objavljeno v Našem časopisu, št. 431, 26. 10. 2015, ter na spletni strani Občine Vrhnika 26. 10. 2015, se spreminja v točki 3., JAVNA OBRAVNAVA. Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN ne bo potekala 25. 11. 2015, ampak v sredo, 9. 12. 2015, ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika - Vas, Tržaška cesta 11, Vrhnika. ŽUPAN Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. NAS ČASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 3 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ¡¡gg] Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Oddajanje turističnih sob v zasebni lasti gostom in turistom Vrhnike Na Vrhniki se v zadnjem času širijo različne aktivnosti, povezane s turizmom. Povečevanje prenočitvenih zmogljivosti je tudi eden od ciljev Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika. Spremenjene gospodarske razmere so namreč povzročile, da se spogledujemo z dejavnostmi, ki v preteklosti niso bile povsem značilne za Vrhniko. Ureditev mesta Ljubljana in njegov turistični razcvet v zadnjih letih ter možnosti novih zaposlitev in prihodkov so tudi nas privedle do razmišljanj, kako se priključiti temu turističnemu toku. Ena od možnosti, kako iz turistične pogače odrezati sebi vsaj znaten del, je oddajanje zasebnih sob gostom in turistom. Za uspešen začetek in nadaljnji razvoj oddajanja zasebnih sob oziroma »sobodajalstva« je treba vzpodbuditi nosilce turizma v Občini Vrhnika, da skupaj pripravijo program povečanja nastanitvenih možnosti v občini. Občanom, ki imajo v svojih hišah ali na kmetijah dovolj prostora in možnosti, da bi lahko sprejeli turiste, je treba predstaviti tovrstno turistično ponudbo in nuditi vso potrebno izobraževanje, ki je potrebno za kakovostno izvajanje te storitve. S tem namenom se za vse zainteresirane občane organizira in zagotavlja tudi nudenje pomoči, potrebne pri registraciji ustrezne oblike delovanja ter pri pridobivanju potrebne dokumentacije in dovoljenj, potrebnih za izvajanje te dejavnosti. In kaj moramo vedeti, preden se odločimo za tako dejavnost? Podrobna predstavitev na spletni strani LRVP: http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podezelja.org Župan in čebelar na obisku v vrhniškem vrtcu montessori Vrhnika, 19. november - Župan Stojan Jakin in vrhniški čebelar Slavko Keršmanc sta se tokrat v okviru dneva »tra- dicionalni slovenski zajtrk« najprej mudila v enoti Žabica, nato pa sta se odzvala še povabilu Vrhniške hiše otrok »Preprosto montessori«, kjer smo se jima pridružili tudi mi. Skupinica dobrih tridesetih malčkov jima je pripravila pevsko dobrodošlico, nato pa so prisluhnili besedam čebelarja ter si ogledali njegove pripomočke. Radovedne otroške duše so namenile nekaj vprašanj tudi županu, seveda pa gostje niso odšli niti lačnih ust niti praznih rok. Vrhniški montessori vrtec je odprl svoja vrata lani jeseni, trenutno je v njej dobrih trideset otrok. Nahaja se v središču Vrhnike v nekdanji zasebni hiši z velikim vrtom, na Robovi cesti 27. Kakšno je vzdušje v hiši, po čem se loči program od tradicionalnega, katere so njegove prednosti in slabosti, se bomo razpisali v januarski številki Našega časopisa. Gašper Tominc, foto: GT Enajst tisoč beguncev skozi Vrhniko Vrhnika, 23. november - Od prvega begunskega vala 19. oktobra do tega dne se je skozi vrhniški nastanitveni begunski center sprehodilo okoli enajst tisoč beguncev. Večjih izgredov, razen incidenta v BJ-u in zapletom z »ukradeno« deklico, ni bilo. Je pa center nekoliko povečal zmogljivosti, saj je iz prvotno predvidenih dobrih osemsto beguncev prešel na dobrih tisoč. Od pariškega napada so povečali tudi popisovanje, ki je bilo pred tem zelo površno. Mladeniča iz Afganistana, Arif in Farjal, stara 15 in 16 let, ki sta se preko Irana in Turčije po balkanski poti odpravila proti Nemčiji. Vrhniški nastanitveni center v vojašnici je bil včasih več dni nenehno zaseden, spet drugič pa tudi po nekaj dni prazen. Kot je dejal Viktor Raz-drh, poveljnik vrhniške Civilne zaščite, ni pravila, po katerem je center bodisi zaseden bodisi prazen. »Ko nas z nivoja države pokličejo, tedaj pridejo. Pravila ni.« Če že ni pravila pri terminih zasedenosti centra, ga prav tako ni pri dostavi beguncev in migrantov. Prostovoljci vedo povedati, da so večkrat zaman čakali za ob uro napovedane avtobuse z begunci, ki so nato prišli z večurno zamudo. Očitno tudi država komaj lovi korak z njihovim množičnim prihodom na naše meje. Postavili so še notranjo mrežo Pred dnevi so v centru, ki je že sicer obdan z ograjo, postavili še dodatno Otroška zimska obutev na hodniku za begunske otroke dvometrsko ograjo, ki omejuje prostor okoli stavb nastanitvenega centra. Namen je bil dvojni: tako higienski kot varnostni. Postavili so jim tudi dvoje mobilnih sanitarij s tuši in umivalniki: za moške in ženske. V sanitarijah je topla voda, dočim voda, ki je prosto dostopna pred centrom, ni - so pa prizorišče pred dnevi pokrili s šotorom in napovedali vpihavanje toplega zraka. Le-tega po novem, ko so padle temperature, vpihavajo tudi v celoten objekt, v katerem so nastanjeni begunci. Bojijo se zime Blato je zaustavilo sovražno vojsko pred Moskvo, kako ne bi skrbelo tudi vodstva Civilne zaščite ob napovedanih snežnih padavinah. Na dvorišču pred centrom namreč ni niti krpice asfalta, zato se bo prizorišče spremenilo v blatno plundro, za katero si Razdrh ne upa predstavljati, kaj bo to pomenilo za čistočo notranjih prostorov. »Ne vem, kako bo s čiščenjem, res ne vem.« Sicer pa sedaj prostore, za čistočo katerih skrbi najeti zunanji čistilni servis, po besedah sogovornika vsake tri do štiri dni razkužujejo. Pred časom je vojska razkužila tudi okolico. V BJ so okradli trgovino Incident se je zgodil, ko so v trgovino Blagomix vstopili begunski mladeniči in brez plačila odšli z nagrablje-nim blagom. Trgovke so jih lahko le nemočno opazovale. Drug incident, ki pa ni neposredno povezan z dogajanjem na Vrhniki, pa je bil, ko je begunska družina, ki je prispela na Vrhniko, ostala brez hčerke. Nek brezvesten in preračunljiv begunec jo je vzel s seboj kot lastno in so jo nato odkrili v avstrijskem Gradcu. Vrhniška ekipa policajev je potem odšla ponjo in jo pripeljala v objem srečne matere. Pomagajo iz vseh koncev Sprva so v centru pomagali vrhniški prostovoljci, ki pa že zdavnaj ne zadoščajo več, kajti prihodi beguncev ne izbirajo ur in dnevov. Zato so po Razdrhovih besedah izkoristili mrežo Rdečega križa, Karitas, filantropije in Civilnih zaščit, ki po novem ponujajo prostovoljce kar iz celotne ljubljanske regije, posebej pa so pomoč ponudile nekatere sosednje občine. Po novem je v centru tudi dobrih dvajset posameznikov, ki so zaposleni preko javnih del ter tako vedno na voljo. Pariški napad poostril pregled Razdrh je dejal, da postavitev bodeče žice na južni meji ni prinesla sprememb glede zmanjšanja številčnosti prihoda beguncev in migrantov. Se je pa po napadu v Parizu spremenil varnostni vidik. Takoj v ponedeljek po napadu je policija začela s popisovanjem slehernega begunca. Tako naj bi fotografiranje, odvzem prstnih odtisov ter pregled prtljage končno postali standard, na pomanjkanje katerega so nekateri opozarjali že od začetka krize. Seveda to pomeni tudi daljši proces sprejemanja v nastanitvenem centri - približno uro na avtobus. Strah pri vrtcu Begunski center na Vrhniki je zaradi bližine vrtca verjetno edinstven v slovenskem prostoru. Starši so sprva imeli kar nekaj pomislekov o tem, a, kot je slišati, naj bi se strahovi nekoli- Ko je v centru nastanjenih več kot tisoč beguncev, spominja na gnečo v trgovskih centrih v času pred prazniki. ko pomirili. Občina in vodstvo vrtca sta na to opozorila tudi državo, zato se je z njimi sestala obrambna ministrica Katičeva. Obljubila je, da bo država plačala strošek še enega varnostnika (tako sta sedaj dva) in med drugim, da bodo ob vrtcu postavili še dodatno ograjo, kar so kasneje tudi storili. Marta Samotorčan, ravnateljica vrtca, je pojasnila, da je ministrico zaprosila, naj na Vrhniko ne pošiljajo moških, marveč begunske družine ter da nasprotuje temu, da bi center spremenili v zimski center za begunce. Glede slednjega smo povprašali tudi Razdrha, ki je dejal, da on kot poveljnik Civilne zaščite nima nobenega vpliva na odločitev države. Ona je namreč tista, ki odreja kje bo zimski center - če bo seveda sploh potrebno -, ali pa bo pri tem upoštevala tudi mnenje lokalne skupnosti, pa je drugo vprašanje. Gašper Tominc NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika vabi vso zainteresirano javnost, lastnike zemljišč, stanovalce in imetnike poslovnih idr. dejavnosti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo vaškega jedra naselja Verd na DELAVNICO za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservatorskega načrta za prenovo vaškega jedra naselja Verd. Delavnica bo v sredo, 16. 12. 2015, z začetkom ob 17.30 v prostorih Cankarjevega doma (mala dvorana), Tržaška cesta 25, Vrhnika. Občina Vrhnika je septembra 2015 pristopila k izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) in konservatorskega načrta za prenovo (KNP) vaškega jedra naselja Verd. Sklep o začetku priprave OPPN in KNP je bil objavljen v Našem časopisu, št. 430, 28. 9. 2015, ter na spletni strani Občine Vrhnika. Območje OPPN in KNP, ki je določeno v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, obsega območje naselbinske dediščine Verd - vaško jedro. Namen delavnice je predstaviti osnutek OPPN in KNP ter ugotoviti odnos prebivalcev do grajenih in družbenih sestavin širšega in ožjega območja, njegovih sestavnih delov ter njihove želje in pričakovanja glede oblikovalskih in funkcionalnih rešitev prenove. OPPN in KNP se izdelujeta z namenom celovite prenove vaškega jedra naselja Verd, ki zajema: - prenovo javnih površin, - ureditev parka ob Ljubljanici, - ureditev pešpoti ob Ljubljanici, - ureditev zelenega pasu s pešpotjo in kolesarsko stezo med vaškim jedrom in gospodarsko cono, - rekonstrukcijo lokalne ceste Verd-Pokojišče, - ureditev državne ceste Vrhnika-Borovnica (hodniki za pešce, podhodi za dvoživke), - prenove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, novogradnje objektov, - obnovo fasad objektov - objekti stavbne dediščine (in drugi), ki še nimajo obnovljenih fasad, s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije (streha, okna, dvoriščna fasada, ulična fasada itn.), - določitev možnosti nadzidav in prizidav, - določitev morebitnih pomožnih objektov in njihovo oblikovanje, - določitev dovoljenih pomožnih kmetijskih gospodarskih objektov in njihovo oblikovanje, - določitev oblikovanja ograj, - določitev in ureditev parkirnih mest, - določitev in poenoteno oblikovanje urbane opreme, - določitev lokacije in obliko objektov za oglaševanje na javnih površinah ter na zasebnih objektih za lastne potrebe, - določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov, - določitev prostora za letne vrtove, oblikovanje senčnic, podov, ograj ipd. 4 Nov AED na Drenovem Griču Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki lahko zazna zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in tako reši življenje. V okviru nabav in montaž defibrilatorjev je CZ Vrhnika v petek, 16. 10. 2015, poskrbela za nabavo in montažo de-fibrilatoja na Drenovem Griču. Gasilci smo poskrbeli za možnost priključitve omarice defibrilatorja na električno napetost. Defibrilator je nameščen v ogrevani oz. hlajeni omarici na steni ob glavnem vhodu v gasilski dom (lokacija: Drenov Grič 25; 1360 Vrhnika, koordinate: 45 ° 59 ' 52.4 " N 14 °19 ' 41.9 " E). Skrbniki defibrilatorja bomo drenovški gasilci, ki bomo poskrbeli tudi za redno periodično izobraževanje in usposabljanje občanov o temeljnih postopkih oživljanja in defibrilacije. Defibrilator je prosto dostopen 24 ur na dan vse dni v letu. Za dobro sodelovanje pri nabavi in montaži defibrilatorja se gasilci zahvaljujemo CZ Vrhnika. Igor Oblak Nov defibrilator tudi v središču Vrhnike Vrhnika, 13. oktober - Lokalna Civilna zaščita je na mednarodni dan zmanjševanja tveganj nesreč (13. oktober) namestila dva defibrilatorja: na stavbo ZIC v središču Vrhnike in na gasilski dom na Drenovem Griču. O drenovskem piše Oblak v posebnem prispevku, za vrhniškega pa naj zapišemo, da je to drugi defibrilator v središču mesta na prostem. Prvi je na Stari cesti, a ker je popoldne in ponoči za zaprtimi vrati, je dodatni pametna rešitev. Sodeč po pripombah občanov tudi na našem uredništvu bodo na ohišju potrebne samo še slovenske nalepke, kajti angleščine vsi vendarle ne obvladajo. (gt, foto: gt) Oavajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop V okviru projekta Čista Ljubljanica zaključena vsa gradbena dela v občini Vrhnika Občane Vrhnike pozivajo k priključitvi na javni kanalizacijski vod JUBLJANIC icir Čista Ljubljanica je akronim za enega največjih projektov v Sloveniji na področju varstva okolja. Njegovo polno ime je Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop. Gre za skupen projekt osmih občin, in sicer Vrhnike, Borovnice, Brezovice, Cerknice, Pivke, Postojne, Škofljice in Logatca. S skupnim sodelovanjem v omenjenem projektu želijo odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. V okviru skupine projektov so tako izgradili vode kanalizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav. Vrednost celotnega projekta Čista Ljubljanica znaša 70.679.639,83 € in ga delno financira Republika Slovenija (13,03 %), delno Kohezijski sklad Evropske unije (76,13 %), delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni (10,84 %). Celoten projekt Čista Ljubljanica se bo zaključil do konca leta 2015. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih vod«. Občina Vrhnika sodeluje v projektu z izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Z aktivnostmi na projektu so tako v občini izpolnili ključne kazalnike projekta: nadgradnjo čistilne naprave z zmogljivostjo 15.500 PE (populacijskih enot), na novo zgrajeno kanalizacijo v skupni dolžini nekaj več kot 8,7 km in 6 črpališč. Z izvedbo projekta v občini prav tako dosegajo kazalnike, ki so opredeljeni v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 za področje varstvo voda - področje voda, kot so povečanje števila prebivalcev priključenih na javni kanalizacijski sistem za 1.887 novih uporabnikov, zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem naselij ali delov naselij ter zmanjšanje emisij vode. S tem bo zagotovljena 97,62 odstotna priključitev prebivalcev na kanalizacijski sis tem v aglomeraciji Vrhnika. Gradnja kanalizacije se je zaključila v pogodbenem roku, to je do 30. junija 2015. Potrebno je poudariti, da so za izvedbo kanalizacije na občini porabili bistveno manj sredstev, kot so jih načrtovali v pogodbi o sofinan ciranju. Znesek se je zmanjšal zaradi zmanjšanja števi la črpališč, potrebnih za dvig vode iz depresij oz. preč kanja reke Ljubljanice in zaradi sočasne gradnje ostale infrastrukture. Dela so se izvajala na Verdu, Notranjski Gabrčah, Mirkah in Stari Vrhniki. Skupno je bilo v na seljih za namen odvajanja odpadne kanalizacije zgraje no 8.757,93 metrov kanalizacijskega voda in 6 črpališč kakor je razvidno v spodnji tabeli. Sočasno se je na Tojnicah nadgradila čistilna naprava za 15.500 PE. Gradnjo je skupaj s partnerjem Hidroinženiring, d. o. o., izvajalo podjetje Gorenje Projekt, d. o. o.. Skupna pogodbena vrednost nadgradnje čistilne naprave je znašala 5.794.335,25 € (brez DDV). Ob obstoječem objektu za mehansko predčišče-nje se je zgradil biološki del z upravno tehnološkim objektom ter sprejemom grezničnih gošč, z iztokom v reko Ljubljanico. V okviru gradnje je bil obnovljen tudi obstoječi del čistilne naprave iz I. faze. Zmogljivost čistilne naprave je ob sušnem pretoku 329 m3/h in ob deževnem pretoku 508 m3/h. Gradnja se je z opravljenim poskusnim obratovanjem in pridobljenim uporabnim dovoljenjem zaključila v pogodbenem roku. V začetku septembra so tako slavnostno otvorili čistilno napravo z dnevom odprtih vrat in z vodenim ogledom za občane, kjer so si vsi udeleženci lahko ogledali objekt in njegovo delovanje. V okviru projekta je Občina Vrhnika upravičena do nepovratnih sredstev v višini 7.176.974,71 €, kar predstavlja 89,39 odstotkov upravičenih stroškov. S spremembo odločbe organa upravljanja, z dne 15. 07. 2015 je Občina Vrhnika upravičena do nepovratnih sredstev v višini 7.747.672,06 €. S spremembo odločbe se je povečala vrednost upravičenih stroškov za 638.435,32 €. V drugih delih se značilnost projekta ni spremenila, razen v prilagoditvi kazalnika dolžine izgrajene kanalizacije zaradi odstopanja dejanske izgradnje od dolžine navedene v projektni dokumentaciji. Do 15. septembra 2015 so bila s strani Kohezijskega sklada in Republike Slovenije izvedena nakazila v višini 6.416.952,97 €. Ob tem na občini še enkrat pozivajo vse občane Vrhnike, ki še niso priključeni na javni kanalizacijski vod in imajo to možnost, da pristopijo k priključitvi. Verd Notranjska Gabrče Mirke Stara Vrhnika skupaj Kanalizacija (dolžina) v m 1.720,10 820,13 287,26 1.628,34 4.302,10 8.757,93 črpališče 1 1 4 6 o ¡H Naložba v vašo prihodnost CmiOpm>OHNANaR\.EVIOPSKAUNIIA. NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 5 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 5 Naš obrtnik: Polos Bomi Bojan Križaj: raje ima polosi kot smučke Ne gre za tistega Križaja, ki smo ga vajeni iz televizijskih ekranov, pač pa za njegovega soimenjaka iz Sinje Gorice, ki je s prijateljem Milanom Kocičem konec letošnjega poletja ustanovil podjetje Polos Bomi. Specializirana sta za obnovo vseh vrst po-losovin osebnih avtomobilov in kom-bijev, menjata in predelujeta pa tudi homokinetične zglobe. Bojan Križaj, ki je nekoč imel v Logatcu studio za tetoviranje, se je za samostojno podjetniško pot odločil v začetku septembra, a ne sam. Pridružil se mu je Milan, s katerim sta bila še nedavno tega sodelavca. »Sedaj sva si razdelila delo na način, da sam delam v delavnici, on je pa bolj terenski in nabira nove stranke,« pojasnjuje Bojan, ki se je s tovrstnimi rečmi ukvarjal že od malih nog. »Nisem bil ravno mehanik, a različne predelave motorjev in podobno mi je bilo vedno pri srcu.« Zato ne preseneča, da je po izobrazbi kovinar in da mu od »šmera« črne roke niso tuje. Specializirani za polosovine Podjetje je specializirano za obnovo vseh vrst polosovin osebnih avtomobilov in kombijev. Natančno vam bodo pregledali in obnovili polosi. »Menjamo ali predelujemo tudi homo-kinetične zglobe. Na zalogi imamo vse vrste nadomestnih delov za polosi,« je dejal Bojan, ki je pojasnil, da če vaše vozilo med vožnjo oziroma med zavijanjem »poka«, je velika verjetnost, da imate obrabljeno ali poškodovano polos. Njegove stranke so posamezniki in zaposleni iz mehaničnih delavnic. »Vse sorte ljudi prihaja. Obnavljamo menjalniški zglob, dočim kolesnega pa ne, ker se ne izplača, saj je ceneje kupiti novega.« Faktor je 1 : 3 Zakaj bi se odločili za obnovo polosi? Bojan je dejal, da je odgovor preprost: ker je ceneje. Kot je povedal, je faktor cene obnovljene v primerjavi z novo lahko kar ena proti tri. »Zanimivo je, da tovrstnih okvar ni manj, čeprav bi dejali da so materiali sedaj boljši, kakovostnejši. Recimo alfe in beemweji so kar pogosti v moji delavnici. Je pa seveda odvisno od podlage, po kateri se vozite, od števila kilometrov in od načina vožnje.« Verjetno proizvajalci namensko vgrajujejo slabše materiale, da imata delo tudi njihova servisna služba in prodajna mreža rezervnih delov. Mogoče tudi obnova kardanov Kot je dejal Bojan, se v obrtniškem svetu zaenkrat počuti odlično. Nekoliko ga moti le slaba plačilna disciplina nekaterih pravnih oseb, kar se mu zdi popolnoma nesprejemljivo. Poštenje je zanj, kot pravi, ena največjih vrednot, zato pričakuje, da bodo tudi drugi tako delovali. A stvarnost je, kot je izkusil, žal drugačna ... Za Naš časopis je spregovoril tudi o načrtih. »Mogoče bi se v prihodnosti lotila še obnove kar-danov, po čemer je kar nekaj povpraševanja, a verjetno še ne v bližnji prihodnosti. Potrebna je namreč posebna naprava, ki pa ni ravno poceni.« Za prvo silo bi šlo tudi brez omenjene »mašine«, a, kot pravi - v duhu poštenja -, noče opraviti dela polovičarsko in si s tem nakopati jezo strank. Gašper Tominc, foto. GT Izkaznica podjetja POLOS BOMI Sinja Gorica 82 Vrhnika 041 276 275 www.polos-bomi.com OS IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS V SREDO, 2. 12. 2015, PRISRČNO VABI NA NOVOLETNI BAZAR. Zbirali bomo sredstva za šolski sklad. Kako? S ponudbo novoletnih voščilnic, darilnih škatel in vrečk, novoletnih okraskov, nakita, glinenih izdelkov, svečnikov, dišečih sveč, dekliških in nakupovalnih torb, predpražnikov, različnih izdelkov iz lesa, čaja in čokoladnih izdelkov in še marsičesa. Vse je delo pridnih in spretnih rok naših učencev. Izbiro vam bodo olajšali mladi pevci, plesalci in igralci, ki so posebej za to priložnost pripravili satirično obarvan program. Ogrel vas bo božični čaj, zadišalo bo po prazničnih dobrotah, ki jih boste lahko tudi poskusili. Prireditev z bogatim kulturnim programom bo potekala od od 16.30 do 19. ure v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Vhod bo po stopnicah na tribune telovadnice (poleg trgovine DEPO). Prostovoljni prispevki so namenjeni Šolskemu skladu OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki omogoča udeležbo na dnevih dejavnosti prav vsem učencem naše šole. Vljudno vabljeni! Ravnateljica: mag. Polonca Šurca Gerdina Državno šolsko tekmovanje Trije zlati in trije srebrni v logiki Vrhnika, 17. oktober - Osnovna šola Ivana Cankarja je gostila državno tekmovanje iz znanja logike za osnovnošolce, ki se ga je udeležilo več deset učencev iz Vrhnike in okoliških občin. Nagovoril jih je župan Sto-jan Jakin, prav tako tudi ravnateljica šole Polonca Šurca Gerdina in vodstvo tekmovanja. Tekmovanje je potekalo še na šestnakstih drugih šolah po Sloveniji, skupaj se ga je udeležilo 1861 učencev in učenk, ki so se izkazali za najboljše na predhodnih izbirnih tekmovanjih. Državnega tekmovanja iz logike se je udeležilo tudi štirinajst učencev OŠ Ivana Cankarja, je pojasnila ravnateljica Polonca Šurca Gerdina. »Zlato priznanje so dosegli trije učenci: Janez Koprivec (9. B), Laura Drašler (8. C) in Eva Božič (8. C), srebro priznanje tudi trije učenci: Gregor Kržmanc (9. C), Andraž Pavlovič (7. D), Vid Koprivec (7. A).« Kot je še dejala, je z doseženimi rezultati nadvse zadovoljna. Gašper Tominc, foto: GT Andraž Umek najboljši v svetovnem merilu Aprila letos ste na spletni strani šole lahko prebirali zgodbo o uspehu učenca OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Andraža Umka na likovnem natečaju Otroci rišejo svet, na katerem je osvojil prvo mesto na državni ravni. Tokrat lahko ponosno zapišemo, da je Andraž Umek pometel s konkurenco še v svetovnem merilu. Šest najboljših likovnih del iz Slovenije, med njimi tudi Andraževa, je bilo razstavljenih na Mednarodni kartografski konferenci (ICC) od 23. do 28. avgusta 2015 v Sulamerica Convention Centru v brazilskem Riu de Janeiru. Žirija je v okviru sedemnajste konference Mednarodnega kartografskega združenja ICA glede na posamezne starostne kategorije izbirala med najboljšimi deli. Med vsemi prispelimi je bila Andraževa slika z naslovom Ves svet je na isti ladji izbrana kot najboljša med deli avtorjev, starih od 6 do 8 let. Na odprtju konferenci združenja ICA so v sodelovanju z Organizacijo združenih narodov razglasili mednarodno leto karte s sloganom Ljubim karte, ki bo trajalo vse do konca leta 2016. Tako bodo po vsem svetu potekale različne prireditve, ki bodo krepile prepoznavnost kartografije. V nedeljo, 18. 10. 2015, so na prireditvi ob 25. obletnici Orientacijske zveze Slovenije svečano razglasili začetek mednarodnega leta kart v Sloveniji. K razglasitvi je bila vključena slovesna podelitev priznanja Andražu Umku za njegov izjemen likovni dosežek. Predstavnik Zveze geodetov Slovenije je ob tem s ponosom pokazal septembrsko izdajo Geodetskega vestnika, katerega naslovnico krasi Andraževa slika. Glavna urednica ga. Anka Lisec si je naslov slike izbrala za uvodnik, v katerem je namenila kar nekaj besed tudi odmevnemu in izjemnemu uspehu našega Andraža na mednarodni ravni. Vsa likovna dela z Mednarodne kartografske konference so arhivirali v knjižnici Univeze Carleton v Kanadi in jih je mogoče videti tudi na spletu (http://children.library.carleton.ca/ index.htm). Končala bi z mislijo iz Uvodnika: »Uspeh je toliko bolj odmeven, ker sovpada z razglasitvijo mednarodnega leta kart« in s tem tudi k večji prepoznavnosti Slovenije, kraja Vrhnike in našega izjemnega likovnega talenta Andraža Umka. Bravo, Andraž! Mentorica Katja Glavič NAS ČASOPIS 431/26.10.2015 CM K 6 6 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ve&jeli dcoemb«* ♦je5ivhnihiaoi5 A aSfi,. ff i čet. 3. 12. 9.00-18.00 Ta veseli dan kulture: Dan odprih vrat CSH pet. 4. 12. 10.00 Vrtec Vrhnika krasi novoletno smreko Sodnijski trg 15.00-19.00 Miklavžev sejem & Smučarski sejem Sodnijski trg 16.30 Otroški pevski zbor Rega kvak učencev 3.r OŠ IC Sodnijski trg 17.00 Big band Glasbene šole Vrhnika in skupina Oto & Rusi Sodnijski trg 18.00 MePZ Nauportus Musica Sodnijski trg sob. 5. 12. 7.00-13.00 Miklavžev sejem Sodnijski trg 9.00-19.00 Smučarski sejem Sodnijski trg 10.00 Pevski zbor Želvice Sodnijski trg 10.15 Žabji kralj, predstava za otroke Sodnijski trg 17.00 Pohod otrok z baklami na sv. Trojico zbor pred Cankarjevo spominsko hišo 17.30 Novoletne želje čarodeja Tonija Sv. Trojica 18.00 Prihod Sv. Miklavža z angelčki Sv. Trojica čet. 10. 12. 19.30 Novoletni koncert Big banda Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika pet. 11. 12. 16-18.00 Spominjamo se Cankarja Cankarjeva spominska hiša pet. 18. 12. 19.00 Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika sob. 19. 12. 7.00-13.00 Božično-novoletni in redni mesečni sejem^^^L^ Sodnijski trg 9.00 Lepotica in Zver, igrana predstava Sodnijski trg 9.30 Prihod Božička Sodnijski trg 11.30 Kam se je skril Dedek Mraz, lutkovna predstava Sodnijski trg 12.00 Prihod Dedka Mraza Sodnijski trg j/ ' I tor. 22. 12. 18. in 19.001 Božična jelka, predstava Glasbene šola Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika sob. 26. 12. zbor 7.30 Tradicionalni Pohod Po poti Cankarjeve materel^^^^^^^l Zbor pred Gasilskim domom Vrhnika 14.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Sodnijski trg 18.00 Nočni pohod na Planino in zabava s skupino Obvezna smer zbor pri Štirni * čet. 31. 12. 22.00 Silvestrovanje z Ansamblom Čepon Sodnijski trg Silvestrovanje na Planini zavetišče Planina nad Vrhniko o r ZIC„ Informacije: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, T: 01 755 10 54, 051 661 063. Bakle lahko kupite na zbirnem mestu pred pričetkom prireditve. V soboto, 5. 12. 2015 bo od 17. do 19. ure zaprta Stara cesta ob hišni številki 1, cesta Na klancu od hš 1-10a ter makadamska pot, ki vodi do Sv. Trojice. Soorganizatorji: SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA, JP KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA □KBD www.visitvrhnika.si OBČINA VRHNIKA Spominska slovesnost na Drči Že tradicionalna spominska slovesnost je potekala na dan mrtvih na Drči, ko se spomnimo vseh mrtvih občanov Vrhnike in tudi drugih ljudi. Prav na Drči pa so pokopani padli partizani iz druge svetovne vojne ter narodni heroji, ki so umrli nekaj let kasneje. Tako se tega dne pred spomenikom vsako leto zbere veliko občanov Vrhnike, kjer je spominska slovesnost v organizaciji OZ ZB za vrednote NOB Vrhnika. to. Znamenita je bila tudi njegova izjava 9. maja 1990 ob konstituiranju novega slovenskega parlamenta. Rekel je: "S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja." S tem je opredelil Grabeljška. Karl Grabeljšek je bil partizan in junak, ki je bil po vojni sposoben pisati o vseh človeških resnicah med vojno in po njej, že v 60. letih. Nekateri službeni kritiki so ga takrat sicer kritizirali, toda ostal je zvest samemu sebi in svojemu prepričanju. In je Delegacija je položila venec pred spomenikom padlim borcem NOB. Kulturni program so izvajali Pihalna godba Vrhnike, MePZ Mavrica in mladi reci-tatorji OŠ A. M. Slomška pod vodstvom mentorice Ranke Kesser. Venec v spomin vsem padlim partizanom pa je položila delegacija v sestavi: župan Vrhnike Stojan Jakin, Marjan Rihar, predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica, in Zdravko Godnjavec, predsednik PVD Sever Vrhnika. Slavnostni in spominski nagovor je imel podpredsednik Državnega zbora RS Primož Hainz. Med drugim pa je še posebno poudaril: " Pred nekaj dnevi smo pokopali dr. Franceta Bučarja, izjemno osebnost naše najnovejše zgodovine, sam mu tudi nasprotniki priznajo, da je bil kot oseba nosilec slovenske osamosvojitvene in njene ustavne utemeljenosti. Ob pohvalah pa so mu nekateri govorniki naredili tudi krivico, izogibali so se tistega dela njegove preteklosti, na katero je bil zelo ponosen in ga skrili za frazo, da je bil član NOB. Dr. France Bučarje bil slovenski partizan. Vendar ne samo dejstvo, da se v pravnem smislu lahko začne proces sprave med Slovenci. Toda vrnimo se na Vrhniko. Pred nekaj dnevi ste imeli v novi Knjižnici Ivana Cankarja večer v spomin na mladinskega in partizanskega pisatelja Karla tudi pokopan v tej grobnici. Danes bomo svečko prižgali tudi vrhniškemu junaku To-niju Mrlaku, žrtvi boja za samostojno in neodvisno Slovenijo, za katero je delal, vendar je žal ni dočakal." Simon Seljak Spominski večer partizana Gabra Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika sta pripravila spominski večer partizana in pisatelja Karla Grabeljška - Gabra. Prireditev je bila v četrtek, 22. oktobra, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Sam spominski večer poteka že vrsto let in to ob rojstnem dnevu pisatelja, pedagoga, novinarja in partizana Gabra, 18. oktobra 1906. Umrl je 18. aprila 1985 in je pokopan v grobnici na Drči. Karel Grabeljšek - Gaber se je rodil na Vrhniki, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani višji pedagoški šoli leta 1938 v Zagrebu je poučeval v Trbovljah in na Vrhniki. Leta 1942 je odšel v partizane in se tam ukvarjal tudi z novinarstvom, po vojni pa je bil urednik pri časopisih Ljudska pravica in Kmečki glas. Prejel je tudi dve Prešernovi nagradi, in sicer v letih 1948 in 1976. Najbolj pa je znan po njegovih literarnih delih, ki so črpala motive iz NOB. Poleg črtic in novel je napisal tri romane o partizanskem bojevanju v Dolomitih. Četrti roman Med strahom in dolžnostjo sodi med najboljša prozna dela s partizansko tematiko. V delu opisuje stisko kmečkih ljudi v navzkrižju vojnih obračunov. Napisal je tudi niz del za mladino. Prav z mladimi je v osemdesetih letih 20. stoletja veliko deloval in sodeloval prek vrhniških osnovnih šol in Cankarjeve knjižnice. Spominski večer partizana Gabra je potekal pred kar velikim številom obiskovalcev v Gra-beljškovi in Malavašičevi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Dopolnil ga je prelep kulturni program v besedi in glasbi. Za besedo Obiskovalci in nastopajoči so se posedli okoli partizanskega ognja. sta poskrbela Mirjam Suhadolnik in Matjaž Žirovnik, za glasbo pa starejša vrhniška harmonikarja Tone Stanovnik in Smiljan Ogorevc ter na kitari učenec Glasbene šole Vrhnika. Vsi so predstavili Gabra in njegova dela v treh različnih obdobjih: njegovo mladost, njegovo udeležbo v partizanih ter obdobje po narodnoosvobodilnem boju. Spregovorili so tudi nekateri gostje: župan občine Stojan Jakin, podpredsednik Državnega zbora RS Primož Hainz in predstavnici Cankarjeve knjižnice in ZB za vrednote NOB Vrhnika. Ob koncu so vsi pripravljavci kulturnega programa prejeli velik aplavz, saj se je v prepletanju besed in glasbe odražala veličina delovanja in življenja našega Vrhničana, pisatelja in partizana Karla Grabeljška - Gabra. Simon Seljak NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 188 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Povedali ste o stari fotografiji Do denarja kar z glasbo preko telefona Vrhnika, 4. november - V prejšnji številki smo objavili staro fotografijo skupine učencev, ki so na Vrhniki obiskovali pevske vaje in glasbene ure pri tedanjem profesorju Jožetu Bitencu. Kar nekaj vas je poklicalo in uspelo nam je izbrskati tudi nekaj zanimivih zgodbic. Andrej Verbič, ki je nekoč obiskoval pevske vrste, je dejal, da je fotografija nastala leta 1959 v juniju, in sicer na vhodu v malo dvorano Cankarjevega doma. Da je temu tako, so pritrdili tudi drugi bralci, kajti tako lepo »napravljeni« bi naj bili samo ob zaključku šolskega leta. Vadba je potekala v sobi Cankarjevega doma, zdaj znani tudi kot lutkovna soba, v kateri je - tega se spominjajo vsi sogovorniki - stal »velik« klavir. Glasbeno in pevsko šolanje je do šolskega leta 1958/59 potekalo v okviru Prosvetnega društva Svoboda Vrhnika, naslednje šolsko leto pa pod okriljem Nižje glasbene šole Vrhnika. Dominika Naveršnik, ravnateljica sedanje vrhniške glasbene šole, nam je pojasnila, da je bila nižja glasbena šola ukinjena leta 1964, verjetno zaradi pomanjkanja sredstev in neprimernega učiteljskega kadra. »Pravo« glasbeno šolo - zdajšnjo - so ustanovili šele dvanajst let kasneje, v vmesnem času, za katerega ni veliko znanega, pa je glasbeni pouk potekal v okviru osnovne šole. Večini bralcev, ki so nas poklicali, so najbolj ostali v spominu pevska in glasbena gostovanja na hrvaški obali, ki je bila za tiste čase še bolj oddaljena kot je dandanes. Moščenicka Draga in Punat sta bila lokaciji, ki so ju največkrat omenjali. Vid Drašček, ki je igral harmoniko, je dejal, da je orkester vadil vsako nedeljo zjutraj okoli devete ure v Cankarjevem domu, večinoma pa so nastopali kot spremljava pevskega zbora. »Bitenc je bil uglajen, vedno lepo napravljen, s kravato. Včasih nas je celo odpeljal domov, da nam je njegova žena postregla s sladkarijami.« Nastopali so ob različnih priložnostih, na primer ob proslavi na Drči ali pa v Cankarjevem domu, včasih so nastopili celo skupaj z vojsko. Temu primerno raznovrsten je bil tudi repertoar - od Zlati časi do Bilečanke. Drašček se še spominja, kako je orkester oziroma zbor zbiral tudi sredstva: »Bitenc je zavrtel telefonsko številko in poklical v lokalno podjetje ter zaprosil za morebitna sredstva. Ne vem, kakšen je bil odgovor podjetja, a učitelj nam je dejal, naj nekaj zaigramo, tisti na drugi strani linije pa je poslušal in nam - domnevam - potem tudi namenil sredstva.« Tedaj so orkester sestavljale samo harmonike in kitare. Jelka Mikolan, ki se je učila igrati harmoniko, je dejala, da jo je vedno morala nositi od Berzota, kjer so stanovali, do Cankarjevega doma. »Bila je 120-basna in težka kot vrag!« Drašček, ki se je ravno tako učil igranja omenjenega inštrumenta, pa je dejal, da je sam sprva imel 24-basno, kasneje pa 96-basno. »Zanjo smo odšteli 96 jurjev dinarjev - za vsak bas jurja.« Za primerjavo: leta 1960 je žensko kolo stalo 38 tisoč dinarjev. Gašper Tominc Na Stari Vrhniki so prenavljali Lukacovo kaščo Od 15. do 19. oktobra so na Stari Vrhniki za zainteresirano javnost potekala predavanja na temo sanacije apnenega ometa, naučeno pa so prenašali v dejanja na stari Lukacovi kašči sredi vasi. Slabo vreme je nekoliko okrnilo terenske vaje, a zasebnik Gnom si je zadal, da bo obnovo ometa vendarle opravil do konca, kar je en teden kasneje tudi storil. Lukacova kašča na Stari Vrhniki je bila v preteklosti del gospodarskih poslopij sosednje kmetije, ki je sedaj ni več. Njeni dediči niso načrtovali obnove kašče, pač pa so jo prodajali. Kdo ve kaj bi se zgodilo z njo, če jo ne bi Zavod za varstvo kulturne dediščine leta 2000 vnesel v register ne- premične kulturne dediščine in tako zavaroval pred porušitvijo. »Dolgo časa sem jo gledala in gojila tiho željo, da bi jo kupila, nato pa sem se leta 2007 ob podpori moža vendarle odločila, da jo odkupim. Žal mi je bilo, da bi tak biser propadal sredi vasi,« je o vzgibih nakupa kašče pojasnila Starovrhničanka Anka Grom, sicer velika ljubiteljica ohranjanje lokalne kulturne dediščine. Koliko natančno je stara Luka-cova kašča ni znano, je dejala Gromova, edini dokaz o njeni starosti je njena omemba v Franciscejskem katastru iz leta 1824. Slabih dvesto let stara kašča, velika približno 25 m2, je bila ob nakupu v slabem stanju. »Letos spomladi smo se lotili obnove ostrešja, pri čemer sem sama kupila gradbeni material, pri delu pa so pomagali domači in krajani, za kar sem jim iz srca hvaležna. Polna zanosa ob premikih na objektu, sem iskala možnosti, da bi obnovili še zunanjost kašče in tedaj se je vse poklopilo,« je povedala Gromova, ki se je, iščoč zidarskega mojstra s starim znanjem, obrnila na restavratorski center, od tam pa so jo usmerili na Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstve-no šolo Ljubljana. Tam so ravno tedaj v okviru projekta Šola prenove iskali primeren objekt na terenu za učenje nanašanja apnenih ometov, zato se je, kot je dejala Maja Capuder iz omenjene šole: »Vse poklopilo.« Šola prenove je namenjena varstvu stavbne dediščine in ohranjanju starega obrtnega znanja, ki je nujno za kakovostno prenovo objektov. V njej sodelujejo štirje partnerji: Zavod za varstvo kulturne dediščine, Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ljubljanska fakulteta za arhitekturo in Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana. Organizirajo brezplačne delavnice in vaje na terenu za svoje Udeleženci delavnic na terenu Anka Grom pred obnovljeno kaščo člane in tudi za vso zainteresirano javnost;, ena od takih je bila tudi »apneni ometi«. Predavanjem v domu krajanov sredi vasi je vsak dan prisluhnilo okoli petdeset slušateljev, terenskih vaj pa se je udeležilo približno dvajset posameznikov. V primeru lepega vremena bi verjetno popolnoma prenovili zunanjost kašče, a so zaradi dežja morali začasno odložiti orodje. Zasebnik Jože Drešar (Gnom, d. o. o.) se je nato odločil, da bo sam s svojo ekipo dokončal zunanjost, kar je konec oktobra tudi storil. Kašča potrebuje še obnovo notranjosti, vrat in podbojev, a tudi to bo prišlo na vrsto, je povedala Gromova. »Zaenkrat še ne vem, kakšna bo vsebina kašče po obnovi. Po tihem marsikaj premlevam, a se nisem še za nič dokončno odločila. Moj cilj je zaenkrat samo, da jo obnovim in iztrgam zobu časa.« Gašper Tominc, foto: Joži Krvina in GT gradbeni tehnil • geodetski tehnik • okoljevarstveni tehnik • zida • esar • pečar - polagalec keramičnih oblog • kamnosek • upravljalec težke gradbene mehanizacije • pomočnik pri tehnologiji gradnje 4, fSi www.sggos.si SGGOS GRADIMO LJUDI SREDNJA GRADBENA, GEODETSKA IN OKOLJEVARSTVENA SOLA LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 102, 1000 LJUBLJANA možnost vzporednega šolanja in pridobitve več v • štipendije za deficitarne poklice • sodelovanje v mednarodnih projektih • tekmovanje v poklicnih spretnostih Euroskills NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 188 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si REFERENDUM V SENCI MIGRANTOV ? PROTI ZAKONU, KER ZAKON: Slovenija in celotna evropska družba je zabredla v vrsto težav, ki jih bodo reševale tako sedanja kot prihodnje generacije. Imamo velike demografske težave. Kitajska je npr. pred desetletji uvedla politiko enega otroka. Sedaj se sooča s problemom staranja populacije. V povprečju ima Kitajska družina, kjer so otroci, 1,5 otroka. V Sloveniji nismo imeli politike enega otroka pa nam je vseeno uspelo zmanjšati število otrok v družinah na 1,56 otroka. Če upoštevamo vse družine, tudi tiste brez otrok, pa na samo 1,18 otroka na družino. Vsa politika »razvitega« sveta gre že več desetletij v smeri razvrednotenja družine, staršev, otrok. Trenutna slovenska oblast sledi tem trendom. Za mlade družine ni sredstev za pomoč pri iskanju stanovanj, ni sredstev za štipendije, ni sredstev za šolska kosila, za šole v naravi, vedno se najde izgovor, da se mladi in malo manj mladi družini ne bi pomagalo. Kdor ima več kot tri otroke pa je označen celo za verskega fanatika. Ob migrantski krizi smo velikokrat slišali s strani novinarjev, ki redno blatijo zagovornike slovenskih vrednot, da je potrebno sprejeti migrante, da se Evropa stara in potrebuje mlado delovno silo (četudi nima izobrazbe, ne pozna jezika in ne spoštuje naše kulture). Verjetno se na fakulteti niso učili, da lahko za zdravo in številno populacijo poskrbimo sami. Naloga države je, da zagotovi takšno okolje, da se pari ne bodo ustrašili odgovornost starševstva, da ne bodo v skrbeh za preživetje otrok. Naloga države je, da zagotovi varno okolje. Otroke pa bomo že sami delali in ne bo potrebe po uvozu delovne sile. Za nekoga, ki ima jasno identiteto, to ni težava. Za našo vlado pa je. Ne ve, da je za razvoj družbe, najboljša družina mame, očeta in otrok. Z novim zakonom država tako že v osnovi otroku odvzame pravico do mame in očeta in z zakonom uničuje najboljšo in osnovno celico družbe. Naši mediji naklonjeni istospolnim ne poročajo o otrocih, ki so odraščali v istospolnih skupnostih. O njihovih izkušnjah in njihovem mnenju. Na primer o mami štirih otrok Heather Barwick, ki je odraščala v lezbični skupnosti. Za razliko od 6-letnega dečka, ki sta ga posvojila in nato spolno zlorabljala gejevska aktivista Mark J. Newton in Peter Truong, ni imela slabih izkušenj z istospolno skupnostjo vendar je vseeno zapisala: »Mamino partnerko sem imela rada, toda še ena mama ne more nikoli nadomestiti očeta, ki sem ga izgubila« V Slovenski demokratski stranki se zavedamo pomembnosti slovenskih vrednot, kulture, jezika in smo odločno PROTI razvrednotenju družine. PROTI razvrednotenju vloge MAME in OČETA. Kot običajen volivec težko rešim migracijski problem Evrope, lahko pa z udeležbo na referendumu 20. 12. 2015 rešim vrednoto družine. Občinski odbor SDS Vrhnika SDS 1. Ukinja zakonske zveze moškega in ženske in ukinja pomen mame in očeta za otroka v temeljni družinski zakonodaji. Omogoča posvojitve otrok v homoseksualna razmerja. Omogoča šest brezplačnih oploditev zdravih žensk z biomedicinsko pomočjo na državne stroške (20.000 EUR). S pomočjo nadaljnjih ustavnih presoj omogoča uzakonitev sporne trgovine z nadomestnim materinstvom. Postavlja temelje za ustanavljanje Komisij za LGBT prevzgojo, kot je to že uvedla Mestna občina Ljubljana in uvedbo obveznih LGBT certifikatov za državljane in podjetja, ki hočejo poslovati z državnimi ustanovami. Uvaja nove državne ideologije v vrtce, osnovne in srednje šole ter univerze. Z zakonom bi uvedli posebne delavnice v šole in pripravili nove učbenike kot npr. Ljubezen je ljubezen. Umik pojmov "mama" in "oče" iz šolskih učbenikov. Starši v javnih in zasebnih šolah ne bodo mogli več vzgajati svojih otrok v skladu s svojim prepričanjem, kar se je že zgodilo na OŠ Bičevje v Ljubljani. Zasebne šole bodo morale izvajati javno veljaven program, v kolikor bodo hotele biti financirane. (Združena levica je na seji Odbora v Državnem zboru 10. 2. 2015 javno napovedala, da bodo morale zasebne šole učiti »novo državno družinsko ideologijo«, sicer bodo izgubile financiranje) Javni uslužbenci, ki se ne bodo strinjali z radikalno LGBT ideologijo, bodo odpuščeni. (V državah kjer so sprejeli podoben zakon odpuščajo matičarje, ki ne poročali homoseksualnih parov, zdravnike in zdravstveno osebje, ki nočejo oplojevati lezbijk, sodnike in socialne delavce, ki nočejo podpisovati odločb o posvojitvi otrok v homoseksualna razmerja.) 10. Neplodnim parom bo onemogočeno posvajanje iz Rusije, Ukrajine in Makedonije. Te države bodo v primeru sprejema zakona uvrstile Slovenijo na črno listo držav, kamor je prepovedano dajati otroke v posvojitev iz razloga, ker razumejo posvojitve otrok v homoseksualna razmerja kot grob poseg v pravice otrok. 11. Uveljavitev zakona še naprej omejuje pravice starih staršev do posvojitve svojih vnukov, omogoča pa posvojitev istospolnim partnerjem. 6. 7. 8. 9. IMAM PRAVICO DO MAME IN OČETA! i NSI NASPROTUJE SPREMENJENEMU ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH, KER: 1. Ukinja zakonsko zvezo med moškim in žensko, namesto tega pa uvaja zvezo dveh oseb poljubnega spola. 2. Postavlja osebne želje manjšine odraslih pred temeljne pravice in dobrobit otrok, kar je v nasprotju z Ustavo RS, ki določa, da »država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere«. 3. Uvaja možnost skupne posvojitve otrok s strani obeh homoseksualnih oseb, hkrati pa onemogoča starim staršem posvojitev vnukov. 4. Ne omogoča ugovora vesti tistim, ki se z zakonom ne strinjajo iz osebnih, filozofskih, verskih ali drugih razlogov (npr matičarji, učitelji, socialni delavci, ipd.). 5. Zakon posega v 70 drugih zakonov, zaradi česar se odpirajo neslutene možnosti, kot je umetna oploditev za homoseksualne pare in možnost zlorab ter izkoriščanje nadomestnega materinstva, t.i. »kupovanja otrok«. 8 L N Si NAS CASOPIS 431/26.1 O. 2015 CM K 188 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Ivan Malavašič, intervju » Nekoč je bilo pomanjkanje hrane, danes pa poštenja « Ivan Malavašič iz Podlipe je izredno ustvarjalen pisatelj, pesnik in slikar. Njegov pesniški opus obsega več kot 1800 pesmi, z eno njegovih je zaslovel tudi legendarni Lojze Slak. Je avtor petindvajsetih povesti in romanov, prav tako je šlo skozi njegove roke že ničkoliko slikarskih platen. Z njim smo se pogovarjali o njegovi mladosti, talentih, težkih časih med vojno in tudi o tem, kako težka je včasih domača kritika, saj človeka začnejo spoštovati šele, ko uspeš v tujini. Kot mi je znano, ste začeli risati že v osnovnošolskih letih oziroma so že tedaj opazili vaš talent. Učiteljica, ki očitno ni bila preveč vešča v risanju na tablo, mi je dejala: »Kar ti pojdi in nariši.« Tako sem pograbil barvne krede in če se prav spomnim, sem moral narisati jesensko pridelke ali pa nekaj podobnega. To je moj prvi spomin na moje risanje. Prve slike pa sem izdelal za vaško gostilno - za Vrtnarja, a so na žalost med vojno, ko so Podlipo požgali, zgorele. Pa je v vas kdajkoli tlela želja, da bi se vpisali v ljubljanske šole in se izučili, kot pravimo dandanes, za akademskega slikarja? Želje že, toda realnost je bila druga. To so bili težki časi, revščina je bila na vsakem koraku, zato si dobro vedel, kaj je mogoče in kaj ne. Sem pa kasneje, ko sem že odrasel, obiskoval nekaj tečajev za slikanje. Sicer pa menim, da sem talent podedoval po stari mami, ki prihaja z žirovskega konca. Tam je bilo kar nekaj slikarjev. Ste tudi izredno uspešen pisec pesmi in proznih besedil. Kako se je pa to začelo? Ne spomnim se prve pesmice, mi je pa zelo ostala v spominu pesem Domača vas, ki sem jo napisal za sestro. Hodila je v gimnazijo in je morala za domačo nalogo napisati pesem, pa je mene prosila. Res sem to storil, dvojnik pa položil v predal. Potem pa sem neko nedeljo po radiu zaslišal, da iščejo besedila za domače ansamble. Škodovati ne more, sem si dejal in pesem poslal na uredništvo. In glej g,a zlomka: pesem je bila zmagovalna, nakar jo je vzel oziroma uglas-bil zdaj že pokojni Lojze Slak. To je bil verjetno velik premik v vaši karieri? Seveda, čeprav je tudi res, da Slak takrat še ni bil tako zelo znan. Moja pesem je bila njegova prva z besedilom, ker je do tedaj preigraval samo melodije. In tako se je potem začelo. Urednik na radiu, Boris Kovačič, je nato ansamble pošiljal kar k meni: »Kar v Podlipo pojdite in vam bo Malavašič napisal,« je dejal. Uf, potem pa se ne čudim, da ste napisali na stotine pesmi. Mislim, da sem jih napisal okoli 1800. Spominjam se, da sem neko nedeljo napisal za ansamble kar sedem pesmi. To je moj rekord. Sedaj bo izšla zbirka, ki bo vsebovala okoli petdeset pesmi, tistih najboljših oziroma tiste, ki jih ljudje najbolj poznajo. Verjetno pa vseh 1800 pesmi le ni bilo objavljenih? Ne, seveda ne. Imam pa vse napisane v dvojnikih in skrbno shranjene. Ansambli še prihajajo k vam po pesmi? Zdaj ne več toliko, kajti časi so se malce spremenili. Ansambli poskušajo biti za vse sami. Še vedno pa sem ter tja napišem kaj po naročilu. Nekdo iz Kamnika me je našel, da mu vsako leto napišem posebno pesmico, ki jo nato ob novoletnih praznikih pošlje na stotine naslovov. Poleg pesmi vam gre zelo dobro od rok tudi pisanje proznih del: povesti, romanov, črtic. Začelo se je pred desetletji, ko sem se odzval pozivu Kmečkega glasa, da sprejemajo napisana dela. Poslal sem in je bila objavljena. To mi je dalo tako velik zagon, da potem nisem odnehal s pisanjem. Ko sem še hodil v službo, sem pisal krajše podlistke, v pokoju pa daljše povesti. Mislim, da imam izdanih petindvajset povesti, verjetno jih več tudi ne bo. (smeh) No, kaj se ve ... Težko je, sem že star. Pa tudi časi so drugi. Založbe imajo svoje pisce in njih uporabljajo. Menim pa tudi, da je tako, da Slovenec ne more uspeti v Sloveniji. Slovenec mora oditi v tujino, da tam uspe, potem pa ga priznajo tudi doma. Poglejte Avsenika: prej je veljala njegova glasba za kmečko in kravjo glasbo, sedaj pa so ga pokopali z državnimi častmi. Ste to počeli iz veselja ali potrebi po zaslužku? Kaj pa vem, v prvi vrsti je bilo veselje, če pa sem še kaj zaslužil po vrhu, pa še toliko bolje. Ne vem pa, kako je bilo tedaj s honorarji - težko bi jih primerjal z današnjimi. V spominu mi je samo ostalo, da sem pri Družini dobil za povest štiristo tisoč dinarjev - koliko denarja pa je to bilo v vsakdanjem življenju, pa ne vem več. Vidim, da za pisanje uporabljate računalnik, ne tipkalni stroj, kot bi mogoče pomislil glede na vaša leta. Res je, sem bil kar »primoran presedlati« na računalnik. Pisatelj Ivan Sivec mi je nekoč dejal: »Piši na računalnik, ker lahko na čisto enostaven način kaj izbrišeš ali vrineš.« Poslušal sem ga in se tako počasi priučil. V veliko pomoč mi je bil sin, ki se ukvarja z računalništvom, da mi je pomagal pri začetnih korakih in opravljal prve korekcije. Se vam zdi, da ste se mogoče z umetniškim ustvarjanjem odmikali od vsakdana - nenazadnje vam je žena že zelo hitro zbolela ... Ste mogoče v ustvarjanju našli svoj notranji mir? Ne vem, mogoče. Vem samo, da ko začnem pisati, da se popolnoma zatopim v vsebino in tako rekoč živim z liki, ki nastopajo v zgodbi. Pa so zgodbe, ki jih pišete, resnične? Vse sorta je: nekaj je resničnih, nekaj jih sloni na zgodovinskih dejstvih, nekaj pa je tudi izmišljenih. Najprej moram zanje dobiti zamisel, nato na kratko zapišem vsebino, da je ne pozabim. Kasneje jo razdelam po poglavjih in nato se lotim dela. Vi ste letnik 1927, torej ste dočakali drugo svetovno vojno v najstniških letih. Grozno je bilo, tega ne privoščim nikomur. Ena sama negotovost, strah in revščina. Oče je bil pri domobrancih, drugi smo ostali doma. V živo mi je ostala v spominu izkušnja, ko sem v gozdu nabiral gobe in je nekdo meril vame. Na srečo se je končalo dobro. Ni pa se dobro končalo za očeta, ki se ni nikoli vrnil iz vojne. Tam pri potoku, kjer smo zajemali vodo, sem mu še zadnjič pomahal v slovo, ko je odhajal proti Vrhniki. Nikoli več se ni vrnil. Kje trohnijo njegove kosti, nismo nikoli izvedeli. Kaj takega bi kmalu doletelo tudi vas, ko ste se po koncu vojne šli javit v Logatec? Tisti izpraševalec v Logatcu me je vprašal, če je bil brat pri domobrancih, pa sem dejal, da ne, ker je bil še premajhen. Na srečo za očeta ni povprašal, zato so mi prizanesli. Nato sem odslužil vojsko in šel v tovarno usnja na Vrhniko, kjer so mi do pokoja rezali kruh. Ampak tudi v IUV ste imeli opravka z barvami. V »fabrki« sem bil nianser, hkrati pa sem redno - mesečno - dopisoval še v tovarniški časopis. Lahko za naše bralce pojasnite, kdo je »nianser«? Izdeloval sem barvno mešanico za barvanje usnja. Pripravili so mi že obarvan vzorec, nato pa sem moral izdelati recepturo zanj. Ni bilo lahko in le redko si povsem točno ujel odtenek. Včasih tudi zato, ker barve že v štartu niso bile vedno »točne«. Bilo je natančno delo, a sem ga rad opravljal. Rekli so, naj to delo opravljam jaz, ker slikam in se zastopim na barve. Zdaj imamo poplavo slikarskih pripomočkov. Včasih temu ni bilo tako. Res je, vsak se je znašel po svoje. Tako sem veliko slik naslikal na po-brušen in grundiran lesonit. Ali pa kar na papir, kamor sem slikal akvarele. Koliko časa pa potrebujete za sliko? Težko rečem, ker skoraj nikoli ne delam ene od začetka do konca. Navadno delam po tri ali štiri hkrati, ker moram počakati, da se oljnate barve posušijo. Sicer pride vse zapacano. Drugače so mi pa pri srcu sveže barve. Motivno imam rad pokrajine, kozolce, cerkve - take, slovenske značilnosti. Kot multitalentirani ste, kot ste zapisali v svojih spominih, »obsedeli na klopci pri orglah«. Orglanje je bila še ena moja strast. Zgodilo pa se je zelo hipno in nenadoma: organist je umrl in rečeno je bilo: »Zdaj se pa ti usedi za orgle in začni.« Tako sem se moral že do prve nedelje po pokopu organista navaditi nekaj orglarskih osnov. Bil sem vržen v vodo in sem moral plavati. Pa še igrate? Seveda, še to nedeljo sem orglal. Nekaj metrov nad orglami pa je še ena vaša strast: zvonovi. Res je, z veseljem se spominjam starih časov, ko smo potrkavali. Vsi od fantov, s katerimi smo nekoč potrkavali, so že umrli. Redno smo hodili v »turm« in vsako nedeljo potrkavali. Začeli smo že okoli štirih zjutraj in to počeli kljub prepovedi Italijanov. Zaklenili smo vrata z notranje strani in ne meneč se za morebitno trkanje, potrkavali. Po vojni smo tudi potrkavali, a po tistem, ko sem začel z orglanjem, sem spoznal, da na dveh koncih ne morem biti hkrati. Izdali ste celo pesmarico o pritrkavanju. Da, uporabil sem posebne note -drugačne kot so za pesmi -, in pesmarica je bila dobro sprejeta. V njej je nekaj zapisov potrkavanj, ki so se prenašala iz roda v rod, nekaj pa povsem mojih. Ena največjih želja se mi je uresničila, ko smo v Podlipi dobili nove zvonove, tako da imamo sedaj vse tri bronaste. Pripadla mi je čast, da sem na njih zaigral prvi, pa tudi, da sem določil, v katerem tonu naj bodo - v D-molu. Nazadnje sem potrkaval pred kakima dvema letoma. Saj bi šel gor v »turm«, samo si nazaj ne upam - je težje, kot iti gor. Veliko talentov imate. Je bila tudi žena umetniške narave? Ne, ona ne. Umrla je leta 2000. Me je pa vedno podpirala pri mojem početju, za kar sem ji zelo hvaležen. Ste bili dejavni še na katerem drugem umetniškem področju poleg slikanja, pisanja in potrkavanja? Lahko omenim, da sem se aktivno sodeloval v dramski skupini, kjer smo igrali. Tega je bilo kar veliko, vsekakor več kot danes, ko se mi zdi, da je vse zamrlo. Včasih ni bilo veselic, nobene zabave. Bila je vojna, veliko skrbi, nisi vedel, kaj bo prineslo jutro. Zato je bila vsaka oblika zabave zelo cenjena in spoštovana - vsekakor veliko bolj kot danes. Na primer potrkavanje je bilo tedaj spoštovano, danes temu ni več tako. Res je, v preteklosti so ljudje znali bolj ceniti drobne stvari kot dandanes, ko smo navajeni na kitajsko hiperproduktivnost. Tako je. Pa še nakaj je. Slovenci bolehamo za »fovšijo.« Ta je tipična slovenska lastnost. Če kaj znaš, si že slab. Spomnite se, kaj sem prej povedal o Avseniku. No, kaj pa vem, mogoče se glede »fovšije« ne bi povsem strinjal z vami. Še nekaj bom povedal za konec: Slovencem nam manjka poštenja. Nekoč je bilo pomanjkanje hrane, danes pa poštenja. Če bi bili vsi pošteni, bi odlično živeli. S tem pa se zelo strinjam z vami. Ivan Malavašič, hvala za vaš čas, želim vam še veliko poslikanih slikarskih platen in popisanih listov ter seveda zdravja. Gašper Tominc 9 NAS ČASOPIS 432/30.11. 2015 CM K 10 10 MAŠ ČASOPIS Občina Za naše družine gre! Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Začenja se kampanja pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po do sedaj veljavni zakonodaji je zakonska zveza skupnost moža in žene, njen pomen pa je v zasnovanju družine. Po novem bi bila zakonska zveza skupnost dveh oseb kateregakoli spola, prav tako z enakim pomenom. Vse, kar je doslej veljalo za ženo in moža, bi odslej veljajo tudi za razmerje dveh oseb kateregakoli spola. Strinjamo se, da so medsebojne pravice in obveznosti ter socialne in ekonomske pravice med partnerjema kateregakoli spola enake. Za zveze med osebami istega spola je sicer večina področij že 10 let urejena z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ostalo pa naj se čim prej uredi v okviru že obstoječega zakona. Sprašujemo pa se, zakaj spreminjati zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, za katerega ustavno sodišče nikoli ni ugotovilo, da bi bil protiustaven? Omenjena novela zakona namreč ukinja zakonsko zvezo kot skupnost moža in žene. Nesprejemljivo pa je tudi, da novi zakon dvema osebama kateregakoli spola daje možnost posvojitve otroka in odločanja o rojstvu otrok. Takšna družba bo otroka obravnavala le še kot predmet trgovanja: omogočila bo umetno oploditev za zdrave ženske in nadomestno materinstvo, ki izkorišča socialno šibke matere, za moške homoseksualce. Sporni zakon tako jemlje otrokovo pravico do mame in očeta ter njegovo identiteto ter poznavanje prednikov, saj ga v primeru nezgode staršev ne bodo mogli posvojiti stari starši. V šolske programe pa uvaja ideologijo spola, po kateri bodo otroke spodbujali, naj si sami izberejo spol in eskperimentirajo s svojo spolno usmerjenostjo. Otrok v odraščanju je za takšne poskuse zelo dojemljiv in hitro je mogoče omajati njegovo identiteto. Tako se izvaja nad njim prikrito nasilje, ki ga zaznamuje za vse življenje. To se na veliko že dogaja v državah, kjer so takšno zakonodajo sprejeli. Poleg tega sporna novela zakona iz temeljnih določb družinske zakonodaje jemlje ženski in moški spol, iz obrazcev pa mamo in očeta ter ju nadomešča s staršem 1 in 2. Zakaj nam hočejo odvzeti ta dva tako vsebinsko pomenljiva izraza kot sta mož in oče ter žena in mati? Posebej strašljivo pa je, da novela zakona ne predvideva ugovora vesti za tiste, ki se z novo zakonodajo ne bi strinjali ter tako jemlje svobodo govora. Sporni zakon tudi jemlje denar iz proračuna in ga namenja nasprotnikom otrokovih pravic za širjenje sporne ideologije ter uvaja pritiske na javne uslužbence in kandidate za zaposlitev. Zavedamo se, da pri vprašanju družinskega referenduma ne gre za politično vprašanje, ampak za vprašanje družine in naše prihodnosti. Več o vsebini sporne družinske zakonodaje in razlogih zakaj na referendumu glasovati PROTI njej, bomo spregovorili na naslednjih okroglih mizah: VRHNIKA - Cankarjev dom Vrhnika četrtek, 3.12.2015 ob 19.00 uri Kulturni program: ansambel Prosen, otroški pevski zbor Podlipa Gostje: France Cukjati, Vesna Vilčnik, zakonca Sara in Bojan Doljak VELIKA LIGOJNA - KS (bivša šola) petek, 4.12.2015 ob 19.00 uri Kulturni program Gosta: zakonca Sara in Bojan Doljak DRENOV GRIČ - Gasilski dom Drenov Grič nedelja, 6. 12. 2015 ob 17.00 uri Kulturni program z gosti BEVKE - Kulturni dom Bevke sobota, 12.12.2015 ob 19.00 uri Kulturni program: skupina Oto & Rusi, otroški in mladinski pevski zbor Bevke Gosta: France Cukjati, zakonca Sara in Bojan Doljak PODLIPA - Gasilski dom Podlipa nedelja, 13.12.2015 ob 18.00 uri Kulturni program Gost: Igor Vojinovič Organizator prireditev je Vrhniški odbor koalicije »Za otroke gre« Se samo zdi ali res gori? Plamen luči oznanja veselo sporočilo miru, povezanosti med narodi, sprejemanje različnosti. Prav v zdajšnjem razburkanem svetu je to sporočilo pomembno ne samo prejeti, temveč ga tudi živeti. LUČ MIRU IZ BETLEHEMA je dobrodelna akcija, ki poteka že vrsto let. Letos jo bomo v Slovenijo iz Betlehema (preko mednarodnega sprejema na Dunaju) prinesli že petindvajsetič. Luč miru iz Betlehema bomo slovesno sprejeli tudi na Vrhniki, in sicer v so- boto, 19. 12. 2015, pri sveti maši ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Pavla. Od takrat pa vse do božiča bo plamen na voljo v župnijski cerkvi, da ga boste ponesli v svoje domove. V nedeljo, 20. 12. 2015, bomo skavti z Vrhnike plamen prinesli še v Veliko Ligojno, Podlipo, Zaplano in Borovnico. Kot že leta poprej bomo plamen delili tudi 23. 12. 2015 na stojnici Sodnijskem trgu od 14. do 19. ure. Živimo mir, ki ga prejemamo! Jesenski izhod vrhniških argonavtov V soboto, 14. novembra, smo se skavti z Vrhnike vseh starostnih skupin zbrali na Zaplani na skupnem stegovem jesenskem izhodu. Na srečanju smo bolje spoznali svetega Martina, ki je bil škof v Franciji in vojak v rimski vojski, v slovenski tradiciji pa ga praznujemo ob koncu rodovitne dobe v letu in ko mošt postane vino. Potem ko smo se razdelili v skupine, smo odšli proti Planini in na točkah spozna- vali svetnika, ki je poleg svetega Urha zavetnik cerkve na Zaplani. Na Planini smo naredili skupno fotografijo, potem pa se odpravili nazaj do zaplanske cerkve, kjer smo pojedli kosilo in se pripravili na sveto mašo, ki jo je v čast sv. Martinu daroval vrhniški kaplan Gašper. Z njo smo zaključili naše zanimivo srečanje. Komentatorski netopir Razstava gob Vrhnika, 26. september - Letošnja sezona gob je bila pičla kot že dolgo ne; visoke poletne temperature in posledice žleda (sprememba razmer za rast jurčkov, lisičk ...) so napovedovale, da razstave ne bo mogoče pripraviti. Toda v petek je deževalo in polna luna je iz tal izvabila dovolj gob, da sta jih gospa Jana Bavdek in Miro Majkič prinesla polne košare. Letošnjo razstavo smo preselili iz dosedanjega prostora v gasilskem domu na Vrhniki kar na tržnico. Tam se ob sobotah sprehodijo številni nakupovalci sadja, domače zelenjave, mlečnih in mesnih izdelkov .Tako so se ustavljali še na stojnici sveže nabranih gob. Lahko so si ogledali užitne, neužitne in pogojno užitne lepotice, ki jih je bilo kar okrog petdeset vrst. Stojnica je bila vabljivo okrašena z jesenskimi dobrotami - grozdjem, orehi, kostanjem. Obiskovalci pa so lahko brezplačno okušali mošt, vino ali žganje, domačo salamo in kruh, otro- kom pa smo ponudili piškote in bonbone. Vsi, ki smo razstavo pripravili, smo bili zadovoljni, da smo našo ljubezen do narave delili z mnogimi, ki se zavedajo, koliko nam narava poklanja, še posebno v jeseni. Je pa res, da niso vse letine tako obilne, kot je bila letošnja. Za konec pozivam vse, da bi čuvali naše okolje, da bomo še prihodnja leta pobirali darove narave. Metka Paškulin Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Lan od rasti do platna Predelava lanu v laneno platno izhaja iz Azije. Že dobrih tritisoč let pred našim štetjem so ga poznali tudi Rimljani, Grki in Egipčani. Tako se je pridelava lanu širila po Evropi od davnine pa tja do sredine 19. stoletja in nato zaradi hitrega razvoja strojne industrije začela usihati že konec stoletja. V naših krajih se je pridelava lanu ohranila dlje, saj so ga zlasti večji kmetje sejali za potrebe lastne oskrbe vse do sredine 20. stoletja. Lan je enoletna rastlina, občutljiva za vročino, sušo in mraz. Dobro uspeva v mokri peščeni zemlji. Rastlina zraste pol metra visoko, ima koničaste liste in svetlo modre cvetove, ki dozorijo v semena. Sejati ga je mogoče trikrat na leto; tako poznamo jari lan, jesenski in zimski lan. V naših krajih so ga navadno sejali spomladi in ga predelovali v platna. Jeseni so ga sejali redkeje. Narečno so ga imenovali ozimc, iz katerega so zaradi močnejših niti izdelovali predvsem vrvi. Lanišnica na Samiji Polj, poraščenih s cvetočim lanom, se še spominja prijetna 86-letna domačinka, ki je v Smrečju preživljala otroštvo in si pozneje le nekaj kilometrov od doma ustvarila družino. Tudi jesen življenja preživlja v Smrečju, nastanjena pri sinu, in je pripovedovala, kako se ona spominja tega. V času njenega otroštva in mladosti so pri vsaki večji kmetiji spomladi posejali lan. Skrbno so ga pleli, da ni imel primesi plevela. Ko pa je dozorel, so ga ročno populili, s stebel otresli zemljo in ga povili v snope, ki so jih zložili v kozolec med late, da se je osušil. Nato so s posebnim glavnikom, imenovanim »rifel«, osmukali, »riflali«, seme in ga z vejenkom očistili plev. Za kakovostno seme je veljalo le tisto, ki je bilo svetlo rjavo, gladko in prijetno dišeče. Uporabljali so ga za olja in tudi za priboljšek kravam ob telitvi. Lanena stebla so nato znosili na brežino in jih zlagali v vrste. Stebla med seboj niso smela biti pomešana, pač pa vsa zložena v isto smer. Na brežinah so ga pustili ležati do pozne jeseni, da ga je bičal dež, grelo sonce ter rosili jutranja in večerna rosa. Ko so se stebla toliko osušila, da se je pod prsti zdrobil zunanji ovoj in se je videla lanena nit, so ga prenesli v lanišnico. To je bila na prostem postavljena posebna peč, premera dobrih dveh metrov in obzidana s kamni. Ostanke take la-nišnice so še vidni pri kmetiji na Samiji. Na tleh je bilo zidano kurišče, po zemlji pa so bili speljani zračni kanali, iz katerih je vel vroč zrak in sušil lan, ki je bil zložen ob notranjih kamnitih stenah. Ob sušenju so zelo pazili, da ni nastal vžig, zato so to delo zaupali le izkušenim, po navadi gospodarju kmetije. Ob sušenju lanu je v kurišču gorel ogenj neprekinjeno podnevi in ponoči, dokler lan ni dosegel prave ostrine. Nato so terice, dekleta, ki so jih kmetje najeli za trenje, prinesla večjo plahto, vanjo zavila še vroča lanena stebla in jih začela mehčati s trli-co. Za potrebe ene kmetije so najeli pet ali šest deklet. Trle so v bližini lanišnice, po navadi ob poti. Za enkratno trenje so zajele po dve dlani stebel in jih trle, da je z njih odpadel pezdir. Dobro zmehčano predivo je bilo šele takrat, ko se je upogibalo in svetilo kot sveže umiti lasje, nato pa so ga povile v kodeljo. Ob delu so se dekleta znala tudi zabavati. Kar pogosto se je zgodilo, da je mimo teric prišel kakšen mladec. Če jim je bil všeč, so z njim razpoloženo poklepetale, če pa ne, so se znale iz njega ponorčevati. Iz repinca, to je rastlina, ki se zelo oprime tekstila, še posebno las, so že vnaprej pripravile »repke« in mu jih skrivoma pripele zadaj na hlače. Tak je šel naprej in bil v posmeh, kjer se je ustavil. Ko so končale z delom, je bil »likof«. Sledila je bogata malica, kjer ni manjkalo mesnih jedi, štrukljev in sladkih pogač. Tudi kakšen harmonikar se je našel med njimi in raztegnil meh, da so veselo zaplesali. Ko je napočil mraz, so začele z delom predice. Vso mrzlo zimo so na kolovratu predle prejo v nit in navijale štrene. Bolj kot je bila predica spretna in izkušena, enakomernejšo nit je predla. Nato so štrene mehčale s kuhanjem v lugu iz bukovega pepela. Iz vrelega kotla so jih zajemale s kolom in jih v zraku vrtele, da so se odcejale. Zlagale so jih v škafe in z vozom peljale v Zvirše pod Trčkom na kamnite perilnike splakovat. Kamniti perilniki so bili naravne skale, nekoliko dvignjene iz zajetja vode. Štrene so pomakale v vodo, polagale na perilnike in z gorjačami tolkle po njih, da se je lug odcejal v curkih. Splaknjene štrene so potem doma zložile na sonce in jih obračale, da so se belile. Dalj časa so bile na soncu, bolj bela je bila nit. Nato so jih navile na klobčiče in šele tedaj je bila lanena nit - preja pripravljena za tkanje. Za potrebe omenjenih krajev so največ tkali v Smrečju Pri Gavgarju in v Koči, nekaj tudi Pri Gojerju v Podlipi. Tkanina je bila groba, vendar zaradi naravnih lastnosti prijetna za nošenje. Iz nje so izdelovali rjuhe, prte, celo otroške plenice, pa tudi oblačila. Posebno lepe so bile ženske obleke brez rokavov, imenovane »ošpetel«, ki so bile včasih tudi barvane. Ker je bilo laneno tkanino težko prati, so posteljnino menjali le za praznike, preostalo perilo pa v večjih družinah enkrat na teden. Oprano perilo so samijske gospodinje in dekleta nosila splakovat v dober kilometer oddaljen potok Zvirše. Na glavo so si nadele svitek, nanj zavihtele lesen škaf, poln cunj, in pešačile k potoku. Lanenih polj že dolgo ni več. Tisti, ki smo dopolnili več desetletij, smo zanje slišali ali celo še kje videli posejano njivo. Prenekateri mladi pa morda še nikdar niso slišali, da je nekoč rastla rastlina, iz katere so delali platno za obleke, posteljnino ali prejo za mreže in vrvi. Nikdar tudi ne bodo vedeli, kako je v vetru vzvalovila vsa njiva in se je modrina cvetov pozibavala kot morje pod sinjim nebom ... Sogovornici se iskreno zahvaljujem za pripoved. Obe sva postali bogatejši: gospa za obujene spomine na morda že nekoliko pozabljene mladostne dni in jaz za nov kamenček v mozaiku zgodb minulega časa. Po pripovedi zapisala Sonja Malovrh. NAS CASOPIS 432/30.11. 2015 C M K 11 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Tudi vrhniški taborniki pomagamo v begunski krizi Taborniki rodu Enajsta šola z Vrhnike že od samega začetka pomagamo pri nastanitvi beguncev na v nastanitvenem centru za begunce na Vrhniki. Ko je prvič prišla vest, že konec septembra, da obstaja možnost, da bodo begunce pripeljali tudi na Vrhniko, smo skupaj se skupaj z drugimi taborniki iz Logatca, Ljubljane, Kranja in drugod odzvali ter vso nedeljo namenili postavljanju zasilnih ležišč za begunce. Dela je bilo veliko, predstavnik CZ pa je bil presenečen, da smo ga opravili v tako kratkem času, saj je bil zapuščen vojaški objekt na Stari Vrhniki v zelo neuglednem stanju. Zraven so sodelovali tudi katoliški skavti. Prejšnjo sredo, 21. 10., pa so se naši člani odzvali prošnji poveljnika vrhniške CZ, da zagotovimo prostovoljce za pomoč pri sprejemu beguncev, delitvi hrane in njihovi nastanitvi tudi iz naših vrst. Vsak dan je prisoten vsaj eden od nas, trudimo pa se, da bi zbrali še več prostovoljcev in tako m potrdili naš zakon: Tabornik je pripravljen pomagati. Res nas je malo, saj se taborništvo na Vrhniki prebuja šele v zadnjih letih, vendar se trudimo po najboljših močeh, da se odzovemo na vsak klic na pomoč ter se trudimo, da otroke vzgojimo v čim bolj odgovorne in družbeno angažirane posameznike naše skupnosti. Petra Jelovšek Izkazana hvaležnost pokojnim članom ZŠAM Vrhnika Prvi november je dan spomina na mrtve. Tudi člani ZŠAM Vrhnika se vsako leto na prav poseben način spomnimo pokojnih članov našega združenja. V četrtek, 29. oktobra 2015, smo jih obiskali na njihovih grobovih, se jih spominjali in jim poklonili nagelj v znamenje spoštovanja in ponos slovenstva. Tako smo letos obiskali pokopališče na Vrhniki, v Verdu, Borovnici, Sinji Gorici, na Logu, v Blatni Brezovici in na Stari Vrhniki. Tudi letos smo se poklonili našemu dolgoletnemu prijatelju in članu ZŠAM Dolomiti, gospodu Stanetu Žerov-niku, ki počiva na Viču. Tudi na vrhniške kulturnike nismo pozabili in se jim poklonili v znamenje spoštovanja. Pred Cankarjevim spomenikom smo obeležili tudi spomin na vse naše pokojne člane združenja, ki niso pokopani na omenjenih pokopališčih in so razkropljeni drugod po Sloveniji. Na dan mrtvih, 1. novembra, smo z društvenim praporom in poveljnikom, g. Slavkom Jerebom, sodelovali na komemoraciji pri spomeniku padlim na Drči. Pokojnim članom so se poklonili: gospa Marina Šraj, gospa Marija Zemljič, g. Slavko Jereb, g. Karol Jurjevčič, g. Janez Šuštaršič, g. Dušan Rodošek, g. Nace Jerina in Ignac Zemljič. v Delegacija ZSAM Vrhnika obeležila svetovni dan žrtev prometnih nesreč V soboto, 14. novembra 2015, ob 17. uri smo člani ZŠAM Vrhnika obeležili svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Prireditev je potekala v središču Vrhnike, pred spomenikom našega rojaka, Ivana Cankarja. Ob tem dogodku smo ozaveščali o pomenu svetovnega dneva spomina na žrtve v prometnih nesrečah. Kljub zmanjševanju žrtev na cestah je treba stremeti za še večjo varnost v prometu. S pomočjo ozaveščanja, opozarjanja, krepitve samozavedanja bomo lahko sami udeleženci počasi in z majhnimi koraki pripeljali do rezultatov. V opomin smo prižgali tudi svečke, ki vsaka opozarja na žrtev v prometu. Letošnji slogan ob svetovnem dnevu žrtev prometnih nesreč se glasi: Spomnimo se - Recimo NE zločinom na cesti! Zahvaljujem se uniformiranim članom ZŠAM Vrhnika in občinski svetnici za sodelovanje na spominski slovesnosti. Srečno vožnjo! Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Znam, zmorem -torej sem gasilec Znam, zmorem - torej sem gasilec, je bilo geslo, pod katerim je potekal tretji dan odprtih vrat PGD Bevke. Bilo je lepo oktobrsko nedeljsko popoldne. Vreme se nas je usmililo in nam po tednu padavin naklonilo veliko toplih sončnih žarkov. Na sprejemnem mestu sta obiskovalce pozdravila gasilca Milan in Franci, oblečena v svečani uniformi. Prva točka - »pijanec za volanom« - je bil prikaz gibanja pod vplivom alkohola oz. drugih prepovedanih substanc. Naš letošnji gost, tov. Franjo Čretnik iz PGD Verd, je zelo nazorno predstavil, zakaj ne smemo pijani za volan. Obiskovalci, ki so preizkusili njegova posebna očala, so presenečeni ugotovili, da nikakor ne uspejo hoditi v ravni liniji oz. obiti postavljenih stožcev, ne da bi podrli katerega od njih. Andrej, poveljnik društva, je prevzel vlogo »nerodnega kuharja«. Predstavil je, kaj se zgodi z oljem, če ostane predolgo in brez nadzora na štedilniku. Seveda nastane ogenj, ki pa ga nikakor ne smemo gasiti z vodo. Pravilna je uporaba mokre krpe ali pokrovke, s katero zadušimo nastali požar. Petra in Stane sta vodila delavnico »pomagam prvi«. Predstavila sta korake pristopa k ponesrečencu, postopke oživljanja, uporabo AED-apa-rata ... Točka je bila zelo všeč otrokom, ki so z navdušenjem pritiskali na lutko in se trudili, da bi oživela. Gašenje z različnimi gasilnimi sredstvi je bila točka »cur-komet«, ki sta jo predstavljala Blaž in Erik. Pokazala sta, kako ukrepamo ob začetem požaru jeklenke. Obiskovalce sta poučila kaj gasimo z ga-silnikom na prah in kje lahko uporabimo gasilnik na CO2. Najzanimivejše pa je bilo preizkušanje različnih ročnikov in opazovanje curka vode oz. vodne megle, ki iz priteče njih. Otroci so navdušeno Mladinci in pionirji so pod Nikim mentorstvom ves čas izvajali mladinsko gasilsko vajo CTIF in vajo z vedrovko. Bilo je veliko teka, smeha in vode. Najmlajši obiskovalci so dogajanje lahko opazovali iz varnega zavetja ob mizi, polni pobarvank z gasilsko tematiko. Največkrat pa so se opogumili in se pridružili tekmovalni enoti. spremljali nastanek gasilne pene. Za kar nekaj smeha je poskrbela »ženska desetina«, ki je izvajala vajo spajanje sesalnega voda. Od gledalcev so dobile kar nekaj napotkov, kako se stvari streže. Ni pa bilo junaka, ki bi dejansko pomagal prenesti cevi na pravo mesto. Jan in Miha sta poskrbela, da je bil del dvorane dobro zadi- mljen. Najbolj pogumni so se podali na pot skozi meglo in se kljub oviram uspeli varno prebiti do izhoda. Za lažjo predstavo sta vaščanom ponudila možnost, da se oblečejo v gasilsko uniformo, si namestijo izolirni dihalni aparat in čelado ter na lastni koži preizkusijo težo popolno opremljenega gasilca. Za teoretični del predstavitve - »evakuacija v sliki in besedi« - je poskrbel Matjaž. Pripravil je predavanje na temo letošnjega meseca požarne varnosti z naslovom Ko zagori, naj se ti ven mudi. Zelo prijetno pa so nas presenetila dekleta, ki so prevzela vlogo kuharice Barbare in pomagale pri pripravi slastnih palačink. Pokazale so veliko mero iznajdljivosti in vse ponesrečene palačinke spremenile v 'šmorn', ki so ga pošteno razdelile med vse prisotne. Otroški obrazi, zamazani s čokolado in marmelado, so bili dober pokazatelj kakovosti nastalih jedil. Na koncu dolgujem iskreno zahvalo vsem članom našega društva in tov. Čretniku za ideje, zagnanost, iznajdljivost in izvedbo celotnega dogodka. Hvala tudi obiskovalcem, ki ste s svojo prisotnostjo potrdili, da se ne trudimo zaman. Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke Gasilci iz Srbije so se mudili v PGD Sinja Gorica 2. 10. 2015 smo imeli v našem društvu PGD Sinja Gorica visok obisk gasilcev iz Republike Srbije. Obisk je povezan s podporo, ki jo Slovenija zagotavlja Srbiji pri razvoju prostovoljnega gasilstva in boljšega odzivanja v primeru naravnih in drugih nesreč. Srbsko delegacijo je obisk v Sloveniji zelo navdušil, še najbolj pa so bili veseli in očarani nad našim sprejemom, ki smo ga pripravili z našimi operativci. Naj naštejem nekaj visokih funkcionarjev: vodja delegacije Dorde Babič, namestnik načelnika Sektorja za izredne razmere (Sektor za vanre-dne situacije), Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbije in podpredsednica Gasilske zveze Srbije Ružica Belanovic. Fotografije si lahko ogledate tudi na strani fb PGD Sinja Gorica ali na spletni strani KS Sinja Gorica. Za PGD Sinja Gorica: organizatorka srečanja ter podporna članica društva in poveljnik društva Andreja Dolničar - Jeraj in Damjan Gutnik Veseli filmski december vsako nedeljo v Kinu Bevke! V decembru bodo filmi v Kinu Bevke na sporedu prav vsak konec tedna. Z njimi bomo razveselili gledalce vseh starosti, več pozornosti pa bomo namenili filmskim pustolovščinam za družine, otroke in mlade, ki so najzvestejše občinstvo našega kina. Vstopnina za odrasle je tri evre, za otroke pa dva evra. Veseli december začenjamo s povabilom na dan odprtih vrat v Kinu Bevke, ko bomo prikazali film Jimmyjev dom, resnično zgodbo, kako pomembna je vloga kulturnega doma v skupnosti. Tudi bevški kulturni dom je obenem gasilski dom, Kino Bevke, telovadnica in prostor številnih kulturnih in družabnih dogodkov, kjer merimo utrip naše skupnosti. Zato je brezplačna predstava filma tudi poklon domu-kinu-dvo-rani v Bevkah. Vabljeni v našo družbo! Nedelja, 6. decembra, ob 18. uri Dan odprtih vrat na Miklavževo -VSTOP PROST: Jimmyjev dom Drama, K. Loach, Velika Britanija, Francija, 2014, slovenski podnapisi Ken Loach, eden najbolj cenjenih angleških režiserjev, se v živahnem, poskočnem in upanja polnem Jimmyjevem domu poklanja svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem tridesetih let utelešal politični aktivist Jimmy Gralton, predvsem pa nas spomni, da v kriznih časih ne smemo pozabiti na ples, smeh in dobro voljo. Nedelja, 13. decembra, ob 18. uri Družinski film: Legenda o Sarili Sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, N.F. Savard, Kanada, 2013 Na daljnem severu se rod inuitskih nomadov spopada z lakoto. Dan za dnem se lovci vračajo domov praznih rok. Celo njihov priletni šaman Krulik ne najde rešitve. Modra starka Saja se spomni na legendo o Sarili, obljubljeni deželi, skriti nekje med ledeniki. Legenda pripoveduje, da smejo stopiti na njena sveta tla le ljudje čistega srca. Nedelja, 20. decembra, ob 18. uri Mladinski film: misija Arktika, Mladinski film, G. B?e-Waal, Norveška, 2014, slovenski podnapisi V želji, da bi ponovno videli očeta, ki je na misiji, se trije otroci splazijo v helikopter, ki naj bi letel v njegovo bazo. Ko helikopter pristane in se otroci skrivoma izkrcajo, pa se zavejo, da je nekaj narobe. Prepozno! Helikopter vzleti brez njih, sami ostanejo na neposeljenem arktičnem otoku! V ostri polarni zimi, z majhno zalogo hrane, v koči, obkoljeni z divjimi živalmi, morajo v svet poslati sporočilo, kje so, sicer ne bodo preživeli. Boj za preživetje in vrnitev domov postajata vsak dan težavnejša, vendar se otroci hitro učijo, kako se spopasti z izzivi. Nedelja, 27. decembra, ob 18. uri Božični film: Gašper in Petra - čudoviti Božič Sinhroniziran film za otroke, A.Lindtner Naess, Norveška, 2014 Tretji film o najboljših prijateljih, Gašperju in Petri, in o tem, kako pričarati božično vzdušje, ki bo povezalo vse družinske člane. NAS CASOPIS 432/30.11. 2015 CM K 12 12 MAŠ ČASOPIS Občina ¡¡¡«¡¡^ Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kojk je u Beukah fejst Zgodba o neki ljubezni Minilo je toplo poletje. Dopustov in počitnic je konec. Jesen se je odela v čudovite barve. Življenje se je zopet vrnilo v stare tirnice. Ostali so nam lepi in nepozabni trenutki na čudovito sončno poletje. Prav tako so nam ostali še lepši spomini na lanski oktober. Na mesec, ko v Bevkah pripravimo - letos že dvanajsto - prireditev Kojk je u Beukah fejst. Veseli in ponosni smo, da ste nas obiskali v tako velikem številu. V polni dvorani se je čutilo ljubezen, veselje, smeh, radost in še bi lahko naštevala, saj se je prireditev imenovala Zgodba o neki ljubezni. Rdeča nit zgodbe je bila ljubezen od pradavnine pa vse do sodobnosti, leta 2015. Med posameznimi obdobji ljubezni pa so z vmesnimi točkami popestrili: učenci POŠ Bevke s plesom in igrico, dramska skupina mlajših mladincev z malimi oglasi, Poroka bend z ljubezenskimi pesmimi, MCPZ Bevke z venčkom narodnih, skupina harmonikarjev z veselimi domačimi vižami. Zadnje dejanje te zgodbe smo skupaj z obiskovalci oziroma gledalci v dvorani zapeli najlepšo ljubezensko balado Dan ljubezni. Bilo je nepozabno in veselo. Naj ta zapis končam z mislijo, ki smo jo slišali tudi na sami prireditvi: Kakor koli je že bilo, je in še bo, je ljubezen večna. Ljubezen nikoli ne mine. Brez ljubezni tudi nas ne bi bilo. Ljubezen je lepa, a je tudi slepa. Predvsem pa ljubezen daje pečat življenju. Zgodba o ljubezni nima konca, saj je iz ljubezni vse nastalo. Beseda HVALA je premalo za vse, ki so pripravili prireditev, prav tako za zveste obiskovalce. Naj bo ljubezen tista, ki nas združuje, zato vam pošiljamo objem ljubezni in naj vas greje v teh hladnih jesenskih dneh. Za KUD Ivana Cankarja zapisala Emi Vinšek. Jesensko pisano dogajanje v župnijskem vrtcu V oktobru in novembru je bilo dogajanje med namlajšimi v sončkovi stavbi pri cerkvi sv. Pavla zopet pestro. Skupina Zvezdice je odšla na kmetijo, kjer so jahali konje, pekli kruh, osvajali vrhove in bežali pred dežjem. Polni čudovitih vtisov so otroci že naslednji dan spraševali, kdaj se bodo spet lahko vrnili tja. Starejši otroci so se odpravili tudi na zobozdravstveni pregled, kjer so pogumno odprli usta in niso prav nič spominjali na blede stene in kisle limone, o katerih pojejo Čuki v soji uspešnici. Otroci v skupini Plameni so se pogovarjali o poklicu poštarja in pošti na dobri stari način - s kuverto in znamko. Obiskali so poštarski muzej ter izdelali svoje nabiralnike in jih pridno polnili s pismi, v katerih so vadili znanje črk, kar jim bo drugo leto v šoli prišlo še kako prav. Nadstropje nižje so njihovi vrstniki iz skupine Iskre ugotavljali, kaj pomeni „Kjer osel leži, dlako pusti." in „Po toči zvoniti je prepozno" ter se seznanjali s še mnogimi drugimi zanimivimi in zabavnimi slovenskimi pregovori. Malo mlajši otroci v skupinah Lune, Zvezdice in Sončki so računali na deževen oktober in se skupaj stiskali Pod medvedovim dežnikom, čofo-tali po lužah, ustvarjali dežnike in se veselili vsakega sivega oblaka, ki je obetal kakšno kapljo dežja. Otroke pri Kapljicah in Angelčkih pa so zamenjali pravi pravcati škratje, saj smo lahko na hodnikih opazili male postave z velikimi rdečimi klobuki, ki so korakale na sprehod. In človeku se je ob tem kar samo zapelo: „Hejho, hejho, na delo zdaj gremo ..." Najmlajši prebivalci našega vrtca - otroci iz skupin Oblački, Zvončki in Mavrice - pa so se veselili čudovite in pisane jeseni. Narava je bila letos še posebno radodarna s pestro barvno paleto listja in sončnega vremena, da smo lahko uživali v njej. Otroci so spoznavali jesenske plodove: buče, orehe, lešnike, kostanj, storže, jabolka in hruške. Pobližje so spoznali ježka in veverico ter nabirali in se valjali v pisanem jesenskem listju. Ves oktober je skupine povezovalo srečevanje ob Marijini kapelici na igrišču vrtca. Tam smo ob spremljavi kitare peli, molili in prosili, da bi nad nami vedno bedela njen blagoslov in varstvo. Polni novih izkušenj in znanja korakamo strumno naprej in se veselimo presenečenj, ki jih za nas skriva (ne tako) sivi november. Anamarija in Katja Sestrični Mimi v slovo Mimi je imela rada ljudi, njeno dobroto so poznali vsi, da bi ustregla, je vse naredila, tudi če je bila utrujena, ni klonila. Ob njenem odhodu se je to potrdilo, veliko ljudi se je od nje poslovilo, koliko rož je prejela, vedeli so, kako rada jih je imela. Bog je ljubezen - to smisel življenja je, po ljubezni spoznaš prijatelje, ko zlomljen si in trpiš, spoznaš prijatelja, ki si ga želiš. Predno sem se rodila, sem v Jamnik prišla, v otroštvu se s tabo igrala, Mimi - kot sestra si mi bila. Kako radi sva se imeli, nikoli se nisva kregali, ko pomoč sem rabila, dobila sem jo. Z mojo sestro sta bili istih let, če ti je nekdo dal bonbon, si rekla: »Alka tud' nima!« Sama ga nisi hotela vzet'. V življenju veliko si trpela, tvoja duša se je zlomila, a sreča se je obrnila tebi v prid - saj Mirka si rodila. Ko si mi povedala, da raka imaš, si bila optimistična: »Kar dolgo mi je bilo dano živeti, če bo treba, sem pripravljena umreti.« Če v mladosti si dober do ljudi, ti na stara leta dobro je, to si izrekla v veliki hvaležnosti, domači zate storili so prav vse. Tvoje srce ni več vzdržalo, preveč trpljenja se je nabralo. Kljub ljubezni bližnjih je klonilo in za večno ugasnilo. Sedaj se končno boš spočila, v novi dom se preselila, kmalu za tabo bom prišla, kjer nas boš z veseljem čakala. Marinka Ta jesen je nagajiva, v vsakem dnevu nekaj skriva Jesen nam ponuja ogromno naravnega materiala. Delfini smo ob pomoči staršev in starih staršev v igralnici pripravili jesenske dejavnosti. Spoznavali smo naravni material. Izdelovali smo ropotulje iz koruze, ki so zvenele nežno, za močnejši »rompompom« pa smo v škatle dali divji kostanj in orehe. V slano testo smo polagali pravi kostanj in ustvarili vsak svoj izdelek. Pekli smo kostanj in jabolka ter ob sladkanju uživali ob zvokih kitare. Iz buče smo izdelali strahca Bučolina, bučne pečke pa dali sušit. Ko smo v strahcu Bučolinu prižgali svečko, nam je veselo posvetil in pomežiknil v zatemnjenem hodniku. Za konec pa smo si v igralnici postavili šotor iz koruznih stebel. V njem se skrivamo, lahko pa si v njem celo malo oddahnemo. Za delfine zapisala Lenka Trpin OS Antona Martina Slomška Vrhnika Ljubljanski maraton 24. oktober je bil dan, ki so se ga veselili vsi šolarji, saj je bil to prvi dan težko pričakovanih jesenskih počitnic. Nekateri učenci pa so se veselili še bolj, saj je bil 24. oktober tudi dan dvajsetega Ljubljanskega maratona, na katerem slomškova ekipa že tradicionalno nastopa. Za letošnji promocijski tek na 600 in 1600 m od 1. do 5. razreda se je prijavilo 56 učencev, teka pa se jih je udeležilo 42. Na osnovnošolski tekmovalni tek v dolžini 2000 m od 6. do 9. razreda se jih je prijavilo 26, s starta pa se je pognalo 18 najbolj zagretih atletov. Škoda, da na tek niso prišli vsi prijavljeni, saj je bila prireditev organizirana na vrhunskem nivoju, zato marsikomu ostane v lepem spominu, svoje je dodalo še idilično jesensko vreme. Medalje nismo osvojili, sta se ji pa s petim mestom zelo približala Tia Robida iz 9. b in Matevž Ogrin iz 7. a, saj ju je le nekaj sekund ločilo od zmagovalnega odra. Čestitke obema pa tudi vsem preostalim, ki so se potrudili in športno zastopali našo šolo. Velika hvala staršem, ki so pripeljali svoje otroke v Ljubljano in jim tako omogočili sodelovanje na največji slovenski športni prireditvi. Njihovi srečni in zadovoljni obrazi po končanem teku povedo veliko in so za vse največja nagrada. Hvala tudi učiteljski ekipi, ki je poskrbela, da so se naši učenci v nepregledni množici tekačev počutili varno in sproščeno. Matjaž Bajec, učitelj športa na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Happy Halloween! Sreda, 21. 10., se je začela malo drugače kot po navadi, in sicer smo jutro začeli kar s praznovanjem. Izvedeli smo, kaj pomeni angleška beseda »Halloween«, kdaj se praznik praznuje ter primerjali potek praznovanja noči čarovnic pri nas in v angleško govorečih državah. Z zanimanjem smo si ogledovali slike kostumov, v katere se oblečejo otroci na ta dan, in spoznavali novo besedišče. Poslušali smo rimo z naslovom In the dark, dark wood ter se prelevili v raziskovalce temačnega in grozljivega sveta, za konec pa izdelali še svoje »sca-ry pumpkins« ter z njimi popestrili našo učilnico. Juhej! Uživali smo prvošolčki in tudi njihova učiteljica! Učiteljica angleščine Petra Žitko Zobna ordinacija v našem kotičku Vrtec Vrhnika že nekaj let dobro sodeluje z Zdravstvenim domom Vrhnika. Posebno pozornost namenjamo zobni preventivi (zobni ambulanti dr. Leskošek in dr. Ogrin). Dvakrat na leto nas v oddelku obišče »zobna Zdenka«, ki otroke uči pravilnega umivanja zob in preostale ustne higiene. Enkrat na leto pa obiščemo zobozdravnika, ki otrokom pregleda zobe in tiste, ki potrebujejo dodaten obisk, naroči, strokovne delavke pa posredujejo datum staršem. Ker vsi otroci niso sproščeni in jim je neprijetno pri zobozdravniku, smo se v ta namen odločili in preuredili kotiček v naši igralnici v zobno ordinacijo. Kotiček je nastal s pomočjo ga. Zdenke Suhadolnik, medicinske sestre za zobno preventivo, in naših staršev. V naši ordinaciji vas sprejme prijazna medicinska sestra in vas prosi za kartico zdravstvenega zavarovanja, podeli pa vam tudi nasmešek. Zobozdravnica R. ali zobozdravnik A. pogledata zobe, popravljata pa jih na plastični protezi, ki jo otrok, ki sedi na zobozdravniškem stolu, drži na prsih. Deklica J. je imela kar nekaj težav pri obisku zobozdravnika in naši igri. Kasneje je ugotovila, da je naša igra zelo zanimiva. Kapljice in Kristalčki z Zdenko in Anito NAS ČASOPIS 432/30.11. 2015 C M K 13 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Delo Društva invalidov v jesenskih mesecih Naše dejavnosti potekajo po načrtih, čeprav ne docela. V prvem tednu novembra smo naše člane povabili na združen praznik: kostanjev piknik in martinovanje. V ta namen smo rezervirali Gostilno Pri Japu, kjer smo bili že večkrat, a se je žal prijavilo premlo članov. Tako smo ostali doma. Morda bo več zanimanja za ta praznik prihodnje leto. Šport Pikado je šport, ki se ga po krivici drži sloves gostilniškega športa, saj je zelo primeren za igro v relativno majhnih prostorih. Zanj tudi ne potrebujemo velike in drage opreme; tarča in puščice, to je vse, kar rabimo. Še tekmovalcem ni treba kupovati dragih dresov, kot jih navadno morajo imeti pri mnogih drugih športih. Zato je pikado zelo razširjena športna dejavnost v mnogih društvih invalidov v Sloveniji. V povezavi s tem so tudi organizirana meddruštvena tekmovanja. V soboto, 3. oktobra, je naše društvo organiziralo vsakoletno ekipno območno tekmovanje v pikadu. To je za naše društvo kar precejšen organizacijski zalogaj, kajti treba je razposlati obvestila, rezervirati prostore, poskrbeti za malico in kosilo za tekmovalce ter funkcionarje, pripeljati in namestiti tarče, poskrbeti za rezervne puščice itn. Pri pripravah in izvedbi je tudi tokrat imela v rokah vse niti naša tajnica Mira, ki to delo opravlja že nekako rutinsko, saj naše društvo tekmovanje organizira že vrsto let. Tudi letos nam je prostore velikodušno odstopila OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. To so tudi najprimernejši prostori za naše tekmovalce, med katerimi so nekateri tudi težko "pohodni". Prijavilo se je osemnajst ekip, moških in ženskih, žal pa je ena ženska izpadla že pri registraciji, ker ni zadostila predpisom. Ob odprtju prireditve nas je pozdravil in nam zaželel uspešno delo tudi župan Občine Borovnica, Bojan Čebela. Tekmovanje je potekalo nemoteno, saj je utečena ekipa funkcionarjev že vedela, kako se stvari streže. Rezultati pa so naslednji: med moškimi je prvo mesto zasedla ekipa MDI Radovljica in drugo DI Kočevje, ki sta se uvrstili na državno prvenstvo. Med ženskimi ekipa- mi sta bili uspešni DI Logatec na prvem mestu in DI Kočevje na drugem, ki sta prav tako odšli naprej na državno prvenstvo, ki je bilo 14. novembra v Muti. Vrhničani smo se izkazali kot popolni gostitelji, saj smo, kot je razvidno iz rezultatov, prva mesta prepustili našim gostom. Ob tej priložnosti naj se nadvse prisrčno zahvalimo vodstvu OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica za uporabo prostorov in vsem prostovoljcem, ki ste pomagali, da smo uspešno izpeljali prireditev. Športniki balinarji so konec septembra zaključili tekmovanje v medobčinski ligi v balinanju. 16. oktobra pa so z žensko in moško ekipo sodelovali na turnirju v Domžalah. Novembra so začeli s treningom kegljači, ki se morajo voziti v Ljubljano, saj niti na Vrhniki niti v njeni bližnji okolici ni nobene kegljaške steze. Pevski zbor je že vse od svoje ustanovitve včlanjen v Zvezo kulturnih društev Vrhnika, ki je 2. oktobra praznovala 60-letnico svojega obstoja s slovesno proslavo, na kateri je sodeloval tudi naš Mešani pevski zbor. Skupaj s preostalimi vrhniškimi zbori je zapel pod vodstvom našega dirigenta Jožeta Jesenovca. Pozabil pa ni svojega zvesteega občinstva, ki ga ima v domovih za ostarele. 17. oktobra je priredil koncert v Domu Marije in Marte v Logatcu. Intenzivno pa se pripravlja na osemnajsti letni koncert, ki bo 6. decembra 2015 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Društvo invalidov Vrhnika Vabilo Vse ljubitelje zborovske pesmi prisrčno vabimo na osemnajsti letni koncert, ki bo 6. decembra 2015 ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Nastopali bomo: Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vstop je prost. Društvo invalidov Vrhnika • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Proti koncu leta je po navadi največ dela. Tako je tudi letos. Komisija za izlete in družabna srečanja pripravlja osnutek programa za naslednje leto. Če imate kakšne posebne želje ali predloge, oglasite se v pisarni. Mogoče bo vaš predlog dobrodošel. Socialna komisija in prostovoljke so najprej razdelile jabolka, nato so pripravili trideset humanitarnih paketov z bogato vsebino in jih razvozile tistim, za katere so se strinjali, da jim bodo olajšali hude zimske čase. Sredstva za humanitarno dejavnost smo pridobili iz občinskih sredstev. Komisija za kulturno dejavnost je pripravila razstavo portretov, članice bodo sodelovale z ročnimi izdelki na razstavi v Logatcu. V okviru celoletne delavnice ročnih del so izdelale kar sto novoletnih voščilnic za prednovoletna darilca. V še eni delavnici pa so pridne roke pod mentorskim vodstvom izdelale še tristo voščilnic! Že na začetku decembra bodo z darilci in kulturnim programom razveselili naše članice in člane v Domu upokojencev Vrhnika. Nato bodo člani in članice socialne komisije ter prostovoljke obiskali še 350 domov in obdarili naše najstarejše. Koliko veselja in zahval doživijo! Zahvala vsem in pohvala za čas, ki ga namenjajo starejšim kot PROSTOVOLJCI! Sestal se je tudi upravni odbor in pregledal finančno poslovanje društva ter se seznanil z dejavnostmi do konca koledarskega leta. Potrdil je tudi višino članarine, ki bo ostala nespremenjena. Kaj napovedujemo? Poleg prej naštetega pripravljamo prednovoletno srečanje, izobraževanje o finančnem poslovanju in davčnih blagajnah, še en o sejo upravnega odbora v decembru ... Druge celoletne dejavnosti pa potekajo po programih in urniku. Vabljeni na predavanje z naslovom Živim zdravo?!, ki bo 7. 12. ob 9. uri v društvenih prostorih. Novembra 2015 so naši člani praznovali okrogle jubileje: Marta Markovič, Verd Vrhnika (1923) Marjan - Karol Drašler, Kotnikova c., Vrhnika (1923) Andrej Molk, Pot k Studencu, Vrhnika (1923) Elizabeta Molk, Petkovškova ul., Vrhnika (1924) Cecilija Oblak, Dom upokojencev Vrhnika (1925) Slavka Dolinar - Nučič, Sternenova, Vrhnika (1930) Elizabeta Telban, Verd, Vrhnika (1935) Ivan Gojdina, Cesta Krimskega odreda, Vrhnika (1935) Štefanija Lavrinc, Vrtnarija, Vrhnika (1935) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan. Bodite v dobri družbi, se večkrat nasmejte in izkoristite lepe dneve v naravi. Za UO Elica Brelih Barjani in popotni utrinki s Kraškega roba nad Sočergo Izhodišče našega pohoda je bilo pri cerkvici sv. Kvirika (410 m) v Slovenski Istri. Ubrali smo jo proti Velem Badinu (359 m) in slikovitim »ušesom Istre«. Pot po grebenu nas je vodila najprej do bunkerja iz druge svetovne vojne, potem pa po nezahtevni stezi rahlo navzdol. Našo skupino je vodnik zanesljivo in varno pripeljal na Kraški rob nad mednarodnim mejnim prehodom Sočerga in vasico Mlini. Najprej smo zagledali naravni skalni most, nato pa so naše poglede začarali bolj zanimivi spodmoli, tako imenovana »uha Istre«. Nazaj grede smo nad maloobmejnim prehodom med Slovenijo in Hrvaško videli še, kje je potekala »znana« tihotapska pot. Po njej je brez sledu za vedno izginil na jug marsikateri avto, ukraden iz naših mest. Dobro razpoloženi smo se vračali vzdolž lepe in na videz spokojne Movraške vale. Končno smo prikorakali do avtobusa nad vasjo, se posladkali z odličnimi kolački, popili borovnič-ke in zapeli rojstnodnevniku. Malo kasneje nas sta v gostilni v Gračišču že čakala okusna ričetova juha z mesom in vino iz domače kleti. Besedilo: Alenka Lavrih Barjani v Idriji »Že spet ta dež!« Tokrat ne bo šlo po načrtu naših pohodov. Naši vodniki so se zato odločili, da v dežju ne bomo šli na Lašček, ampak v Idrijo. V Podroteji smo izstopili in se dobro opremili za hojo v deževnem vremenu. Po nekaj minutah hoje smo prišli do Divjega jezera. Po visečem mostu smo prečkali Idrijco in pot nadaljevali ob vodnem kanalu Rake, ki je bil zgrajen pred štiristo leti za potrebe idrijskega rudnika živega srebra, predvsem pa za pogon vodnega kolesa, kamšti. Idrija se ponaša z rudnikom z najdaljšo tradicijo nepretrganega delovanja na slovenskem ozemlju, to je petsto let rudarjenja. V Antonijevem rovu, ki je urejen za turistični obisk, smo si najprej ogledali multivizijo o rudniku, nato pa še skriv- nostno podzemlje. Pod vodničinim vodstvom smo spoznali težko delo rudarjev, njihovo orodje, cinabaritno rudo, kapljice živega srebra, podzemno kapelo svete Trojice, zvedeli smo o boleznih rudarjev in srečali jamskega škrata Perkmandeljca. Po ogledu rudnika smo se sprehodili po trgu sv. Ahacija, zavetnika rudarjev, in si spotoma ogledali gledališče iz leta 1770. Videli smo stavbo, v kateri je kamšt, največje leseno vodno kolo v Evropi, s premerom 13,6 m, ki je iz globine 200 m izčrpalo vodo. Med našim pohodom so nas v času postankov slavljenci Milenka, Marija, Janko in Marjan razvajali z domačimi dobrotami. Našima požrtvovalnima vodnikoma velja zahvala za odlično izpeljan in premišljen pohod in pohodni-kom za prijetno razpoloženje kljub deževnemu vremenu. Metka Krašovec Vandrovke na poti Kajn Dol -Celarje - Vrzdenec Pravljično jesenski dan je bil torek, 3. novembra, ko smo se Vandrovke podale na potep po idilični jesenski naravi. Pot nas je vodila v Kajndol, kjer smo začeli s hojo. Triintrideset veselih Vandrovk in trije Vandrovčki smo zakorakali skozi Kajndol proti Celarjem. Pot je bila lahka, sproščujoča, vmes nam je Vika pripovedovala razne zanimivosti. Tudi vodnik Milan dobro pozna tamkajšnje kraje. Lepo so urejene kmetije in prijazni ljudje. Videti je, da so zelo delavni in živijo z naravo. Pot nas je pripeljala v vas Vrzdenec, ki leži na nadmorski višini 353 m. V njej prebiva 394 prebivalcev. Je območje z dobro ohranjenimi urbanističnimi in arhitekturnimi zasnovami. Na Vrzdencu se je rodila Cankarjeva mati in tisto hišo smo videli. Ogledali smo si tudi zunanjost cerkve sv. Kancijana. To je romarska cerkev iz 13.stoletja. Rebrasti obokan prezbiterij je v gotskem stilu. V ladji so odkrili dve plasti fresk in so najstarejše v Sloveniji. Trije prijazni mladi domačini v bifeju so nas lepo in prijazno postregli in imeli smo občutek, da smo bili dobrodošli. Naš pohod se je nadaljeval v prvi zasebni živalski vrt Rožman poleg Horjula. Lastnik, gospod Janez, nas je že pričakoval in nas z veseljem popeljal v svoje živalsko kraljestvo. Pogled na park, kjer je dom našlo več kot petdeset živali, je skoraj pravljičen. Slišali smo veliko lepega in poučnega. Ogled priporočam vsem, ki se boste potepali po teh krajih. NAS ČASOPIS 432/30.11. 2015 C M K 14 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Bogat jesenski dan se je iztekel in avtobus nas je odpeljal proti Vrhniki. Bili smo zadovoljni, saj smo doživeli veliko lepega. Zahvaljujemo se gospe Viki in vodniku Milanu, da sta si vzela čas za nas, in Andreju, ki je kot zadnji v vrsti spremljal vse pohodnice. HVALA! Zapisala: Fani Šurca Zimzeleni obiskali Dragov dom na Homu Vsak drugi torek v mesecu je rezerviran za pohod Zimzelenov. Že nekaj časa prej naši vodniki skrbno spremljajo vremensko napoved, ki pa za torek, 13. oktobra, ni bila najbolj obetavna. Zato je nastal predlog, da se bomo podali na vzhod, ker naj bi bil tam dež šele popoldan. Zbralo se nas je trideset. Krenili smo proti Štajerski, naš cilj je bil Dragov dom na Homu. Z nami sta bili tudi dve slavljenki, Marinka in Barbara, ki sta nam popestrili jutranje prebujanje z dobro kavico in piškoti. V Grižah sta se nam pridružila vodnika Štefka in Franc, člana Planinskega društva Zabukovica. Pot nas je vodila po prijetni, počasi vzpenjajoči se cesti. Spremljal nas je dež, da smo hodili zmerneje z dežniki proti vrhu, vedri in dobro razpoloženi. Na vrhu poleg planinskega doma stoji tudi cerkev sv. Magdalene, ki je zelo lepo poslikana. Dragov dom stoji na razglednem hribu Hom nad Savinjsko dolino. Prvotno je bila to planinska postojanka v nekdanji me-žnariji, ki jo je temeljito preuredilo PD Zabukovica. Prenovljen dom so odprli 17. septembra 1967 in ga poimenovali po Dragu Ocvirku, ki je bil eden najstarejših in najbolj požrtvovalnih članov, ki je opravil ogromno ur prostovoljnega dela. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem delu lokala nas je čakala okusna malica, ki nam jo je namenila Marinka za svoj okrogli jubilej. Čestitali smo obema in zapeli veselo napitnico. Res škoda, da tokrat nismo imeli sreče da bi si lahko ogledali vse okoliške hribe. Zato smo si obljubili, da se bomo v ta kraj še vrnili, ko bo sijalo sonce in bodo poplačani razgledi. Zahvaljujemo se vsem za prijetna doživetja, saj smo se kljub slabemu vremenu imeli lepo. Nežka Vihtelič Novembrski pohod Zimzelenov na Šebreljsko planoto Jutro ni bilo jasno kot že nekaj dni poprej, a vedeli smo, da sonce bo. Veselo razpoloženi smo krenili na pot. Ob reki Idrijci smo se peljali do Stopnika, kjer smo se odpravili po vijugasti in strmi cesti do Šebrelj. Tam smo se odpravili do cerkve sv. Ivana, ki velja za najmočnejšo primorsko energijsko točko in čudovit razglednik. Od tam smo se podali mimo lovske koče v Laščah in Lojnskega brda na travnati grič z imenom Vrho-vec ali Lokvarski vrh (1079 m), kjer se nam je odprl prečudovit razgled na bližnje in daljne hribe in gore. Z Vrhovca smo se spustili do Idrijskih Krnic, med potjo pa občudovali prelep pogled na urejene kmetije, posejane med hribčki in dolinicami. V Krnicah smo se ustavili na veliki kmetiji Pr Kendu, kjer so nas pričakali z dobrodošlico in sirom. Na kmetiji se ukvarjajo s pridobivanjem mleka in izdelavo mlečnih izdelkov. Nakupili smo nekaj domačih dobrot za domov. Posedli smo se v avtobus in se po ozki in vijugasti cesti odpeljali do Spodnje Kanomlje, kjer smo imeli kosilo-večerjo v menzi Tovarne Ko-lektor. Dali smo si duška, da smo lahko vzdržali do doma. Za konec - z eno besedo - preživeli smo prekrasen jesenski dan! Zapisal: Karli Mesarič Pot po Krasu V torek, 27. 10. 2015, smo se Zimzeleni odpeljali proti Krasu z namenom, da prehodimo zahodni niz vrhov Črnih hribov. Peljali smo se mimo Štanjela, Komna, Temnic do sedla med Vrtovko in Renškim hribom, kjer smo izstopili. Najprej smo se povzpeli na Renški vrh, nato pa pot nadaljevali čez Veliki vrh, Fajtji vrh in Veliko Medvejšče do Cerja, kjer stoji trdnjavi podobna zgradba, posvečena braniteljem slovenske zemlje. silu in ob dobri kapljici. Bil je skoraj že mrak, ko smo prispeli domov. Marta Popit Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Sončki na Vošci nad Kranjsko Goro Z minibusoma smo se odpeljali do Gozda Martuljka in v centru zavili desno navzgor do Srednjega Vrha. Za kmetijo Hlebanja smo krenili desno in se ustavili na prvem razgledi-šču, saj so nas kakor pahljača pozdravljali vrhovi Špikove skupine. Vstopili smo v macesnove in smrekove gozdove in ob šumenju potoka Jerman s pritoki, ki so polzeli po grapah v strugo, premagovali klance. Mimo Hudih hlevov čez predel Železnica smo prišli na Blekovo planino. Z njenega roba smo zagledali avstrijsko dolino Drave ter vrhove vzhodnih Karnijskih in Ziljskih Alp ter Visokih Tur v daljavi. Steza proti jugovzhodu je vodila na Trupejevo poldne, mi pa smo se obrnili v nasprotno smer. V sneženju macesno-vih iglic, ujetih v sonce, smo čez suhe trave, liste telohov in grmičke sleča osvojili Zajčnik in med zajetnimi macesni zagledali Mangart ter Višarje s Kamnitim lovcem. Sledil je sestop v gozdove iglavcev, premagali smo še zadnji vzpon in se zastrmeli v travno območje Vošce z razvalinami nekdanje karavle, kjer smo malicali. Na vrhu smo še enkrat pogledali v sosednjo državo, na Dobrač in številne vrhove v daljavi, nato pa zapustili trave Vošce, se čez Tamarčo dvignili na Grpišco in navzdol do Nizke Bavhe ter v objemu smrek po lepi stezi v ključih sestopili do lovske koče na Brvogih in na Tatjanini "gasilski" dokumentirano vzeli s sabo nepozaben pogled na naše vrhove. Imela sem občutek, da je dolina že blizu, vendar je bil pred nami še en blažji spust do koče pod Srnjakom, od koder sta nas minibusa varno pripeljala do Kranjske Gore in tudi domov. Sedemnadstropni spomenik povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. Izpred stavbe je veličasten razgled do Jadranskega morja, Dolomitov, Julijskih Alp, Vipavske doline in na soško ravan. Iz Cerja smo odšli proti Lokvicam. Smerokaz nam je pokazal pot do kamnitega prestola, poimenovanega po armadnemu poveljniku avstro-ogrske vojske, generalu Boroevicu. Poleg stoji spomenik, posvečen nadvojvodi Jožefu, poveljniku avstro-ogrskega VII. korpusa. Na spomeniku so granate, ki predstavljajo strani neba. Po vrnitvi na pot, ki vodi do Lokvic, smo skrenili s prave poti. Vendar smo bili nagrajeni, saj smo videli še jamo Pečinko, ki sta jo obe vojski uporabljali za zaklonišče, ter se povzpeli na razgledni vrh Pečino, od koder so vojaki imeli pregled čez ves predel fronte tamkajšnjega dela Krasa. V lepem vremenu in toplem soncu nam ni bilo odveč, da smo podaljšali pohod, ki smo ga zaključili v Lokvicah. Avtobus nas je zapeljal do turistične kmetije Grča, kjer je družba oživela po obilnem ko- Redkokdaj so pozni jesenski dnevi tako zelo sončni in topli kot so bili letos. Ko sem tak jasen dan doživela na Vošci, se mi je zdelo, da me je ogrel in "nafilal" za vso zimo, ki bo morda prišla. Marija Dolinar Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 7. seji 5. 11. 2015 sprejel Odredbo o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika. 1. člen V 3. členu Odredbe se spremeni besedilo "od 7.00 do 18.00 in ob sobotah od 7.00 do 13.00" v '' od 8.00 do 18.00 in ob sobotah od 8.00 do 13.00.'' 2. člen V 4. členu Odredbe se spremeni bese- ■ dilo "od 6.00 do 19.00 in v soboto od 6.00 do 13.00." v '' od 8.00 do 19.00 ure in v soboto od 8.00 do 13.00.'' 3. člen 5. člen se spremeni in se glasi: ''Javne parkirne površine, kjer je parkiranje časovno omejeno, so ustrezno označene parkirne površine na nasle- ■ dnjih lokacijah: - parkirišče pri Črnem orlu (delno), - parkirišče pri Cankarjevem hramu, ■ - parkirišče pri avtobusni postaji na- sproti OŠ Ivana Cankarja, Tržaška cesta 2 na Vrhniki, . - parkirišče na trgu Karla Grabeljška (delno), - parkirišča na Vrtnariji - jugozahodni del. Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 in v soboto od 8.00 do 12.00 na dve uri.'' 4. člen Za 5. členom Odredbe se doda nov 6. člen, ki se glasi: ''Na parkirišču pri Športnem parku na Vrhniki se parkiranje časovno omeji od ponedeljka do petka od 6.00 do 17.00 in v soboto od 6.00 do 12.00 na dve uri.'' 5. člen V 7. členu Odredbe se spremeni besedilo ''od 7.00 do 21.00 ure.'' v '' od 8.00 do 21.00 ure.'' 6. člen Vse preostale določbe odredbe ostajajo še naprej v veljavi. 7. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 371-10/2015 (6-08) Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 81. in 82. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 - ZGO-1C, 80/10 - ZUPUDPP) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji 5. 11. 2015 sprejel O D L O K o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico. 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje območja urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico (Naš časopis, št. 430/15; v nadaljnjem besedilu: začasni ukrepi). 2. člen (namen odloka) Ta odlok se izda, ker obstaja utemeljena nevarnost: - da bo izvedba prostorske ureditve onemogočena ali zelo otežena, - da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe, - da bodo za njeno izvedbo potrebni precej večji posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. 3. člen (zavarovano območje) Območje obsega zemljišča ali del zemljišč s parcelnimi št. 967/8, 1865/1, 1108/3, 1757/2, *84/3, vse k.o. Verd, in 2887/3, 2742/6, 2748/26, 2718/2, 2718/23, 2718/24, 2716/2, 2740/6, 2740/8, 2715/16, 2715/13, 2715/17, 2719/8, 2719/5, 2719/3, 2719/7, 2894/1, 2719/6, 2722/6, 2939, 2715/6, 2715/7, 2715/11, 2715/12, 2715/18, 2715/9, 2715/4, 2895, vse k.o. Vrhnika, in je prikazano v grafični Prilogi št. 1 tega odloka. Priloga št. 1: Grafični prikaz območja odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanjaprostora na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico NAS CASOPIS 432/30.11. 2015 CM K 15 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4. člen (sprememba območje) (1) Območje se bo natančno definiralo na podlagi strokovne podlage za ustrezne prometno tehnične rešitve s komunalno ureditvijo za povezovalno cesto in mostu čez Ljubljanico. (2) V primeru, da se bo moralo območje OPPN za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico na podlagi strokovne podlage iz 1. točke tega člena spremeniti, se ustrezno dopolni Sklep o začetku priprave OPPN za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico. Posledično se smiselno spremeni in dopolni tudi ta odlok. 5. člen (vrste začasnih ukrepov) (1) Na zavarovanem območju je prepovedano: - parcelacija zemljišč in promet z njimi; - urejanje trajnih nasadov; - izvajanje gradenj, če zanje gradbeno dovoljenje še ni dokončno oziroma če ne gre za gradnje, s katerimi se izboljšujeta komunalna ali energetska infrastruktura. (2) Upravna enota, ki v nasprotju s prepovedmi iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje, nosi stroške, ki bi lahko nastali imetniku dovoljenja. 6. člen (čas veljavnosti začasnih ukrepov) (1) Začasni ukrepi, določeni v prejšnjem členu, veljajo štiri leta od uveljavitve tega odloka. (2) Začasni ukrepi veljajo še eno leto po uveljavitvi Odloka o OPPN za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico. (3) Začasni ukrepi ne veljajo za investitorja OPPN za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico. 7. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 007-8/2015 (5-01) Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji 5. 11. 2015 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ. 1. člen V Pravilniku o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: Pravico do sofinanciranja imajo: - društva in organizacije, namenjene skrbi za invalide, reševanju socialne stiske prebivalcev ali članov, dobrodelnosti in samopomoči, ki izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika, - mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti, - stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. 2. člen V 9. členu se na koncu drugega odstavka pred ločilom doda naslednje besedilo: ali prej 3. člen V 16. členu se vse besede 'sklep', v ustreznih sklonih, zamenja z besedo 'odločba', v ustreznih sklonih. 4. člen 22. člen se črta. 5. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da delujejo in so registrirani najmanj eno leto, • da izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, s katero se prijavljajo na razpis oziroma imajo to opredeljeno v svojih aktih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, Občina Vrhnika • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • društva na področju mladinskih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti na Vrhniki podružnico oziroma lokalno enoto, namenjeno občanom Vrhnike, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo dokumentacijo v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da imajo poravnane vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Vrhnika, • da se ne sofinancirajo direktno iz drugih postavk proračuna, • da delujejo kot prostovoljska in neprofitna organizacija. 6. člen 24. člen se črta. 7. člen 28. člen se črta. 8. člen V Pogojih in merilih se obstoječe alineje I. poglavja, točke b), nadomestijo z naslednjima alinejama: - Mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. - Stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. 9. člen V Pogojih in merilih se II. poglavje, točka b), spremeni tako, da se glasi: b) S področja mladinskih dejavnosti, dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij • sofinanciranje programov neprofitnih prostovoljskih društev in organizacij, ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in inovativnost, prostovoljstvo, solidarnost in medgene-racijsko sodelovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti, neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in drugih aktivnosti za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja za člane in občane Vrhnike, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. inter-netne strani. 10. člen V Pogojih in merilih se III. poglavje, točka b), spremeni tako, da se glasi: b) MLADINSKE DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ REDNA DEJAVNOST 1.1. društvo ali organizacija, ki ima status delovanja v 100 društvo ali organizacija brez statusa društva v javnem 50 1.2. članstvo - točkuje se največ 100 članov do 50 članov - za vsakega člana 1 od 51 do 100 članov - za vsakega člana 0,5 1.3 izvedba programa v preteklem letu društvo je bilo sofinancirano po tem pravilniku že v preteklem letu in je realiziralo vsaj 90% vrednosti pogodbenega programa 20 PROGRAMI: 2.1. organizacija prireditev za otroke in mladostnike 5 2.2. organizacija prireditev za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami 15 2.3. organizacija večdnevnih aktivnosti izven občine (zimovanje, letovanje, tabori,...) 30 2.4. organizacija večjih prireditev (glasbene, kulturne,.) 10 2.5. organizacija tečajev oz. tematskih delavnic za otroke in mladino 10 2.6. organizacija celoletnega krožka pod strokovnim vodstvom - v obsegu 90 ur 30 - v obsegu 180 ur 50 2.7. organizacija aktivnosti za otroke s posebnimi potrebami 20 udeležba na usposabljanju za vodenje programa (velja samo za mladinske dejavnosti) - za člana 5 2.8. organizacija tekmovanja v občini 10 2.9. organizacija tekmovanja izven občine 15 2.10. udeležba na tekmovanju državnega ali mednarodnega ranga - za člana tekmovalca 2 2.11. udeležba na tekmovanju mednarodnega ranga, ki vključuje potovanje v tujino - za člana tekmovalca 5 2.12. sodelovanje na prireditvi državnega ranga - za člana 1 MAŠ ČASOPIS 15 " 2.13. sodelovanje na prireditvi mednarodnega ranga - za člana 3 2.14. sodelovanje na prireditvi občinskega pomena 5 2.15. organizacija strokovnega predavanja za člane s kvalificiranimi izvajalci- priznanih največ 10 predavanj v obsegu 90 min 5 2.16. organizacija strokovnega predavanja ali ekskurzije za občane Vrhnike 10 2.17. izdaja tiskane brošure, glasila, biltena, internetna stran 10 Pri postavkah od 2.10 do 2.14 se točkuje največ do 10 dogodkov posamezne vrste. MERILA ZA KAKOVOST IN NAČIN MLADINSKEGA DELA " PRI PROGRAMIH (velja samo za mladinske dejavnosti): Ne velja Velja delno Velja v celoti 3.1. participacija mladih - iz vloge je razvidno, da večina udeležencev aktivno sodeluje pri oblikovanju programov 0 25 50 3.2. razvoj kompetenc mladih - v vlogi so dobro opisane kompetence, ki jih mladi pridobijo pri programih, možnosti neformalnega učenja 0 25 50 3.3. iz vloge je razvidno, da programi spodbujajo zdrav način življenja in preprečujejo različne oblike odvisnosti 0 25 50 3.4 iz vloge je razvidno, da programi spodbujajo prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje 0 25 50 3.5 iz vloge je razvidno, da programi vključujejo aktivnosti, ki razvijajo podjetnost mladih in izboljšujejo dostop mladih do trga delovne sile 0 25 50 Točke za kakovost in način mladinskega dela se prištejejo točkam za programe. 11. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 007-6/2015 (3-01) Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 7. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08), 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 - uradno prečiščeno besedilo) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sta Občinski svet Občine Logatec na 8. redni seji 29. 10. 2015 in Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji 5. 11. 2015 sprejela O D L O K o spremembi meje med naselji Lavrovec, Hlevni Vrh, Praprotno Brdo, Rovte, Petkovec, Zaplana - del, Logatec, Laze (vse Občina Logatec) in Smrečje, Podlipa, Trčkov Grič, Mizni Dol, Zaplana, Marinčev Grič, Prezid, Jerinov Grič, Strmica, Vrhnika, Zavrh pri Borovnici (vse Občina Vrhnika) ter ureditev meje med občinama 1. člen S tem odlokom se spremeni meja med naselji: - Lavrovec, Hlevni Vrh, Praprotno Brdo, Rovte, Petkovec, Zaplana - del, Logatec, Laze (vse Občina Logatec) in - Smrečje, Podlipa, Trčkov Grič, Mizni Dol, Zaplana, Marinčev Grič, Prezid, Jerinov Grič, Strmica, Vrhnika, Zavrh pri Borovnici (vse Občina Vrhnika) ter uredi meja med občinama. 2. člen Spremenjena meja med naselji oziroma meja med občinama poteka po prostorski enoti zemljiško-katastrskega prikaza (ZKP). 3. člen Natančni prikaz naselij, meja naselij in meje med občinama je razvidno iz grafičnega prikaza registra območij prostorskih enot in je sestavni del tega odloka. Hrani se pri Geodetski upravi Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana. 4. člen Spremembo območij evidentira Geodetska uprava Republike Slovenije v registru prostorskih enot, skladno z zakonodajo. 5. člen Stroški zamenjave osebnih dokumentov, hišnih tablic s hišno številko in drugi morebitni stroški, ki bi nastali kot posledica tega odloka, bremenijo lastnika stavbe znotraj spremenjenega območja naselja. 6. člen Ta odlok se objavi v uradnem glasilu, ko ga v identičnem besedilu sprejmeta Občinski svet Občine Logatec in Ob- NAS CASOPIS 432/30.11. 2015 CM K 16 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si činski svet Občine Vrhnika. Odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Občine Logatec in Občine Vrhnika. Številka: 353-8/2015-10 Datum: 29. 10. 2015 ZUPAN OBČINE LOGATEC Berto Menard, l. r. Številka: 353-6/2015 (5-01) Datum: 5. 11. 2015 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l. r. Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK - UPB 1, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji 5. 11. 2015 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2016. 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2016 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V letu 2016 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področij: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdiovizualne kulture, drugih programov v kulturi. 3. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva: postavka18012, ljubiteljska kultura, v predvideni višini 78.209 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: O 41200010, delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (53.557 EUR), O 41200011, sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (8.520 EUR), O 41200012, tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.269 EUR), O 41200015, tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.863 EUR). Če bo višina postavk v sprejetem proračunu drugačna, se navedeni zneski avtomatsko spremenijo in veljajo v proračunu določeni zneski. 4. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinanciralo redno dejavnost in projekte. 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: ^ glasbena dejavnost ^ gledališka dejavnost ^ plesna dejavnost ^ arheološka, muzejska dejavnost ^ drugo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 32 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 7,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 9 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, sredstva, namenjena sofinanciranju druge dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 3 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 5. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2016. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvideno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika. Če se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2016, na javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-4/2015 (3-01) Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 34. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430 z dne 28. 9. 2015) in Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 387, z dne 24. 10. 2011 - UPB2, Naš časopis, št. 404/13, z dne 26. 4. 2013) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 7. seji 5. 11. 2015 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PLAČAH IN PLAČILIH ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE OBČINSKEGA FUNKCIONARJA TER O SEJNINAH ZUNANJIH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV. 1. člen V sedmem členu pravilnika se v celoti črta tretji odstavek. Spremeni se četrti odstavek sedmega člena pravilnika, ki sedaj postane tretji odstavek in se po novem glasi: »Plača podžupana se določi s sklepom, ki ga sprejme župan ob upoštevanju obsega podžu-panovih pooblastil.« 2. člen V celoti se črta drugi odstavek devetega člena pravilnika. 3. člen 10. člen pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »O udeležbi na sejah vodi občinska uprava evidenco z listo prisotnosti, na katero se podpišejo prisotni člani delovnega telesa.« 4. člen V drugem odstavku 11. člena pravilnika se na koncu stavka doda Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Četrti odstavek 11. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Občasno delovno telo je: - Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj. Spremeni se sedmi odstavek 11. člena pravilnika tako, da se glasi: »Za udeležbo na nadaljevanju seje Občinskega sveta, Nadzornega odbora, štaba Civilne zaščite, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, stalnega ali občasnega delovnega telesa udeležencu pripada 70 % sejnine določene v prejšnjem odstavku.« Osmi odstavek 11. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Vsakemu svetniku, predsedniku ali članu stalnega ali občasnega delovnega telesa pripada sejnina za tisto sejo ali nadaljevanje seje, katere se udeleži v celoti ali najmanj v sedemdesetih odstotkih.« 5. člen Trinajsti člen pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Sejnine se izplačujejo na podlagi podpisanih list prisotnosti udeleženih članov delovnih teles na seji.« 6. člen Spremeni se 17. člen pravilnika tako, da se glasi: »Plača, sejnine in druga plačila se izplačujejo po zasedanju delovnega telesa skladno z roki, določenimi v vsakokrat veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna RS.« 7. člen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah začne veljati 15 dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka:103-1/2003 (2-01) Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 7. redni seji 5. 11. 2015 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA. I. Pri nepremičninah, parc. št. 1876/12, 1877/14 in 1877/16, vse k.o. Velika Ligojna (1998), se ukine status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1876/12, 1877/14 in 1877/16, vse k.o. Velika Ligojna (1998), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-99/2012 Datum: 5. 11. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. NAS CASOPIS 432/30.11.2015 CM K 17 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 Anvina, nova borovniška trgovina Po usodni odločitvi Mercatorja, da se tik pred poletjem odreče edini borovniški tehnični trgovini, Izbiri, je v občini zazevala nekakšna praznina. Občani so se morali po najnujnejše elektroinstalacijske, gradbene in druge materiale odpraviti vsaj osem kilometrov proč na Vrhniko ali v prav toliko oddaljeno Podpeč, za vrsto potrebščin celo v Ljubljano. S tem se jasno nikakor nista mogla sprijazniti bivša zaposlena, ki sta pričela zavzeto iskati podjetje, ki bi trgovino znova oživilo, pri tem pa se je angažiral tudi borovniški župan. Resnega sogovornika so našli v direktorju vrhniške An-vine Vinku Trčku, ki se je nazadnje odločil za drzen korak in odprl trgovino s konkretno drugačnim programom. Mercator naj bi ponudil razumno najemnino, prenove prostorov pa sta se lotila kar zdaj že bivša brezposelna delavca Izbire. Slavnostno odprtje je bilo resda na kaj nenavaden datum, petek trinajstega, a Kupci so že navsezgodaj čakali v vrsti. Bogata ponudba male trgovinice vraževernih med kupci, ki so že zjutraj v vrsti stali pred vrati, očitno ni bilo. Hiter pregled ponudbe je razkril, da na policah nove trgovinice ni prostora za balast, temveč zgolj za material in orodje, ki se redno uporablja pri delu okrog hiše, v delavnici, obrti ali v gozdu. Namesto prašnih pralnih strojev, svetil in druge krame v oči najprej pade postavitev ugodne gozdarske opreme: motornih žag, sekir, čelad in rokavic, vrtalnih strojev, kotnih brusilk in nastavkov, pa lopat in krampov, v ozadju se bohotijo električni podaljški, barve, laki, lepila, svedri, za prodajalčevim hrbtom merila, baterije, potrebščine za avtomobile, manjka ne niti raznih vijakov, matic, žebljev, vodovodne opreme itd. Na dvorišču pa kot nekoč: cement, strešniki, opeka ... program, ki se bo sčasoma še razširil. Tako vsaj zatrjujejo fantje za prodajnim pultom: »Če česa nimamo, bomo naročili in bo v najkrajšem času tu.« Skratka, fleksibilnost ponudbe in prijazna postrežba. Med tednom vrata odprejo ob 7.00, zaprejo ob 18.00, v soboto že ob 12.00, ob nedeljah in praznikih pa imajo zaprto. Damjan Debevec Foto: DD Ob dnevu suverenosti v zadnji vojašnici, ki jo je zapustila JLA Skupina vojnih veteranov OO ZVVS Vrhnika - Borovnica je 25.oktobra, ob 24. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz bivše kasarne Ivana Cankarja, položila venec ob spominski plošči, ki obeležuje zadnje dejanje vojne za samostojno Slovenijo. V spomin na ta prelomni dogodek, ki se je zgodil 26. oktobra leta 1991, vojašnica na Stari Vrhniki nosi ime, saj je dan pred tem kot zadnjo to vojašnico in vso oklepno tehniko zapustilo moštvo najmočnejše enote JLA v Sloveniji. Letošnji poklon Dnevu suverenosti je sicer potekal v senci aktualne begunske krize. Vojašnico sta zapustila tako JLA kot Slovenska vojska, v času tega skromnega dogodka pa je bila v kasarni »vojska« beguncev, ki je takrat štela približno 300 ljudi. To je prisotnim veteranom seveda dalo misliti, kako globalni dogodki lahko še vedno na različne načine ogrozijo našo državo. To je treba vedno braniti - bodisi z orožjem, bodisi s človekoljubnimi dejanji, a vedno s srčnostjo. OO ZVVS Vrhnika - Borovnica Raste nova tržnica Borovniška sobotna tržnica naj bi se z novim letom preselila na Molkov trg. Po predčasni prekinitvi najemne pogodbe za Zalarjevo dvorišče letos poleti, se je občina nemudoma pričela ozirati po drugih primernih lokacijah. Da je nazadnje padla odločitev za Molkov trg, pravzaprav ni kakšno veliko presenečenje, saj se je Vrtnarjenje z veliko žlico. le ta omenjal že pred kakšnim letom kot daleč najbolj obiskan del vasi. Ker naj bi na stari lokaciji tržnica smela gostovati najdlje do konca leta, je občina v začetku novembra stopila v akcijo. Tako je Turšič pod nadzorom predsednika sadjarskega društva Rudija Cerka poskrbel za strokoven izkop drevja in grmovja izpred pošte ter njegovo presaditev na igrišče brežanske enote vrtca, kjer bo malčkom v bodoče nudilo prepotrebno senco ob poletni pripeki. Omenjenemu rastju so bila skladno z OPPN Mer-cator tako ali tako šteta leta, a jih vsaj ni pokončala motorna žaga, kot je nemila usoda lani doletela preostalo drevje v bližnji okolici. Zatem je rovokopač odstranil že skoraj pozabljene zastavne drogove in železne količke ter pripravil teren za nadaljnja dela. Po informacijah z občinske ravni naj bi tu sedaj zrasel ličen leseni objekt oziroma pokrita tržnica, ki bo tudi v slabem vremenu in bolj neprijaznih letnih obdobjih nudila zavetje prodajalcem ter seveda številnim kupcem. Damjan Debevec, Foto: DD Pod grmovjem je ležalo za dve malhi smeti. Pobral jih je vestni hišnik Marko. Obvestilo o evidencah nepremičnega premoženja Občina Borovnica je pristopila k celovitemu urejanju evidence nepremičnega premoženja občine. Ob tem smo ugotovili, da del zemljišč v lasti oz. upravljanju občine uporabljajo lastniki parcel, ki mejijo na nepremično premoženje občine. Del teh zemljišč Občina Borovnica za uresničevanje javnega interesa ne potrebuje, zato ga v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in76/15) in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) namerava prodati oz. zamenjati z drugimi ustreznimi zemljišči. S tem obvestilom vas pozivamo, da čimprej izkažete svoj interes za odkup oz. zamenjavo občinskih zemljišč oz. nas obvestite o lokacijah, kjer so možne spremembe. Občina Borovnica bo v nadaljevanju sklenila dogovor z geodetskim podjetjem, ki bo urejalo evidence nepremičnega premoženja občine. ŽUPAN Bojan Čebela l. r. Vabilo na proslavo ob dnevu samostojnosti Vabilo Učenci in učitelji OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in Občina Borovnica vas vabijo na prireditev ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, ki bo v torek, 22. decembra 2015 ob 18. uri v prostorih šole. Gostje: Folklorna skupina Šumnik TURISTJČNO DRUŠTVO BOROVNICA Srečanje na Pokojišču OZVVS VRHNIKA-BOROVNICA TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA PLANINSKO DRUŠTVO BOROVNICA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER PRAZNIKU SV. ŠTEFANA 26. DECEMBRA 2015 SREČANJE NA POKOJIŠČU 8.30: START POHODNIKOV IZPOD KOLONCE NA POKOJIŠČE 9.00-12.00: POGOSTITEV V BRUNARICI Društvo upokojencev Borovnica Vabimo vas na Veseli december Člane Društva upokojencev Borovnica vabimo v petek, 11. decembra 2015, ob 17.00 v večnamensko dvorano šole Borovnica. Za dobro voljo in smeh bomo poskrbeli s krajšim kulturnim programom. Sledilo bo družabno srečanje, da nam bo čas hitro minil. Želimo si, da bi se VESELEGA DECEMBRA udeležili v čim večjem številu, da bi se imeli lepo, veselo in prijetno. Vstopnine ne bo! Se vidimo! Društvo upokojencev Borovnica Občina # B orovnica URADNE URE ponedeljek-petek: 8.00 - 12.00 sreda: 8.00-12.00, 13.00-16.30 KONTAKTI tel.: 01 7507 460 e-mail: obcina@borovnica.si NAS CASOPIS 432/30.11.201 5 CM K 18 18 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Pesem ob soju sveč Ob dnevu spomina na mrtve oziroma prazniku vseh svetih so borovniško pokopališče in številna spominska obeležja znova dočakali ozaljšanje svoje vsakodnevne podobe. Svežemu cvetju in številnim svečam so se v popoldanskem času pridružile pražnje odete množice občanov, ki so se na grobovih spominjali svojcev in prednikov. Marsikdo se je tudi tokrat raje kot za nakup dodatne nagrobne sveče odločil za dobro delo in daroval v Karitasov Nabiralnik dobrote. Dopoldanskim svetim mašam je sledila popoldanska molitev na pokopališču ter blagoslov grobov. Ko pa je noč odela borovniško dolino in je božja njiva za sveto Marjeto zažarela v soju tisočerih malih lučk, se je tod ponovno razlegel otožni slovenski Doberdob in kar je drugih globokih pesmi iz nabora Štinglcov. Med pesmimi pa so obiskovalci prisluhnili še verzom recita-torjev Kulturnega društva Borovnica. Damjan Debevec / Foto: DD Predstavitev tradicionalnega slovenskega verovanja in znanja o rastlinskem svetu 7. decembra 2015 bo ob 19.00 v Galeriji Barje na Rimski cesti 28 v Borovnici, kjer domuje HUD Karel Barjanski, avtorica Vlasta Mlakar predstavila knjigo Rastlina je sveta - od korenin do cveta, ki govori o tradicionalnem verovanju in znanju o rastlinskem svetu v Sloveniji. Avtorica je po izobrazbi etnologinja in kulturna antropologinja ter se že več kot dve desetletji ukvarja z dediščino naših prednikov, njihovim poznavanjem in uporabo zdravilnih učinkovin rastlin ter s tem povezanimi modrostmi, verovanji, šegami in navadami. Poljudno strokovno monografijo o slovenskem etnobotaničnem izročilu, ki jo dopolnjuje prek 80 fotografij iz fototeke Slovenskega etnografskega muzeja, boste lahko po prednaroč-niški ceni 29 evrov kupili po predstavitvi. HUD Karel Barjanski KONCERT FANTJE Z VSEH VETROV PREDSTAVITEV NOVE CD PLOŠČE sobota - 12. 12.2015 OB I 9.30 URI - OŠ BOROVNICA PREDPRODAj A VSTOPNIC (CENA: 10 EUR) OD 7. I 2. 20 I 5 NAPREJ V GASILSKEM DOMU PGD BOROVNICA OD I 8. DO 20. URE BOROVNICA SILVESTRSKA KOMEDIJA 2015 V B O R O V N I C I ČETRTEK, 31. december 2015, ob 20.30 Osnovna šola Borovnica VZRADOŠČENO POROČENA (Ali bo zakon na preizkušnji ob pomoči prijateljev in sorodnikov PREŽIVEL?) Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 17. decembra 2015, naprej v Trgovini KOCKA v Borovnici in na Vrhniki. Nastopajoči si želimo preživeti z Vami lep večer ob slovesu od leta 2015. Vljudno vabljeni, veselimo se Vašega obiska! KD Borovnica Gledališka Foto: Janez Šilar Pestro jubilejno leto za PGD Borovnica Pogled na koledar pove, da smo tik pred zadnjim, najbolj prazničnim mesecem v letu, nam pa misli še vedno uhajajo na prireditve, posvečene visokemu jubileju, ki smo ga borovniški gasilci - oz. ga še vedno - praznujemo v letošnjem letu. O slavnostni seji našega društva in osrednji prireditvi tega jubileja na Prazniku borovnic je bilo že veliko napisanega, nekaj posebnega izmed vseh prireditev pa je bila zagotovo zahvalna maša, ki jo je 26. julija ob 130-letnici gasilstva v borovniški kotlini daroval nadškof Stanislav Zore. Poseben je bil ta dogodek zato, ker je bil takrat ta nadškof prvič v naši fari, pa tudi zato, ker smo takrat združili moči gasilci, pevci, župnijska karitas in mnogi drugi farani, ki so poskrbeli, da je obred potekal res lepo in slovesno. Maše se je udeležilo več kot 60 gasilcev iz osmih gasilskih društev, župan in mnogo faranov, vsi skupaj pa smo se nato družili ob sladkem prigrizku in pijači v lepem prijateljskem vzdušju. Ob tej priložnosti naj se za sodelovanje še enkrat zahvalim domačemu župniku Janezu Šilarju, ki ima največjo zaslugo, da smo lahko tako slove- sno praznovali. G. Šilar je namreč takoj podprl našo idejo o zahvalni maši in organiziral vse potrebno za prihod nadškofa. Po maši sta se oba dolgo zadržala na prijetnem druženju. Ta dogodek nam bo res še dolgo ostal v našem spominu, zapisan pa bo seveda tudi v kroniko našega društva in Gasilske zveze Vrhnika. Gasilci PGD Borovnica smo sicer medtem že aktivno štartali v jesen - veterani in veteranke so tako na občinskem kot regijskem tekmovanju pometli z vso konkurenco in se tako uvrstili na državno tekmovanje. 24. oktobra smo pripravili že tradicionalni dan odprtih vrat, da so si obiskovalci lahko ogledali naša vozila, opremo ter prostore, na voljo pa sta bila tudi servis in prodaja gasilnih aparatov. Zopet smo bili pozitivno presenečeni nad odzivom občanov, ki so si prišli ogledat naše prostore in opremo, pridobili pa smo tudi nekaj novih mladih članov. V oktobru in novembru v sodelovanju z ZD Vrhnika pripravljamo delavnice za zdravo življenje - v enournem programu zdravstveni delavci namenijo čas aktualnim temam, kot so zdrav način življenja, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, demenca itd. Na voljo so bile tudi meritve krvnega tlaka in nivoja sladkorja v krvi. Odziv na te delavnice pa ni bil najboljši, zato upamo, da bo prihodnjič več obiska. V novembru nas po dolgem času čaka še društveni izlet, katerega se vsi že zelo veselimo, 12. decembra pa organiziramo koncert Fantov z vseh vetrov, na katerega vas že sedaj prav lepo vabimo. V decembru nas boste lahko poiskali tudi ob tradicionalni miklavževi in božični stojnici, obiskali pa vas bomo tudi z gasilskim koledarjem in z njim sklenili naše pestro praznično leto. Saša Mevec Pušnik, PGD Borovnica Zgodbe poštnih znamk Krajinski park Ljubljansko barje, Pošta Slovenije in HUD Karel Barjanski so pripravili predstavitev poštnih znamk na temo Ljubljanskega barja. Maša Bratina je borovniški publiki predstavila znamke, povezane z Ljubljanskim barjem, in njihove zgodbe. Predstavitev znamk se je zgodila 5. novembra 2015 v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, vodila pa jo je sodelavka Krajinskega parka Ljubljansko barje Maša Bratina. To ni bila običajna filatelistična predstavitev, temveč predvsem pripovedovanje zgodb, ki se skrivajo za predstavljenimi znamkami. Zgodbe o kopanju šote, vlogi Ljubljanice, človekovem delu, ki je spreminjalo Barje, zgodbe, ki danes tvorijo našo snovno in nesnovno dediščino. Na razstavi smo si lahko ogledali znamke iz nekdanjih in sedanje države ter ilustracije znamk z motivi Ljubljanskega barja, ki so jih ustvarili učenci 5. razreda OŠ Log-Dragomer. Razstava je bila na ogled v osnovni šoli še v petek, 6. novembra, potem se je pa pridružila razstavi o ljudeh z Ljubljanskega barja v galeriji na stari pošti, kjer je bila na ogled do vključno 16. novembra 2015. HUD Karel Barjanski NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 19 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Pristen primorski temperament Cveta v laseh Cvet v jeseni Po odmevnem nastopu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so sezono nastopov z letnim koncertom v drugi polovici oktobra sklenile pevke Ženskega pevskega zbora Barjanke. S cvetoberom pesmi so obdarile svoje zveste poslušalce in ljubitelje zborovskega petja. Nabor narodnih pesmi, ki so jih delile ta večer, je segal od Najlepša je mladost do Pojdmo na Štajersko, Nocoj pa oh nocoj, pa Ena ptička priletela ter Gor čez izaro. Najlepši cvet pa so našle na Primorskem. Iz Izole so v goste namreč prispele pevke skupine Cvet v laseh, ki jih vodi energična Marjetka Popovski. Skupinica prijateljic je imela v štirih letih že 124 nastopov doma in v zamejstvu. Zapele so splet primorskih in drugih slovenskih pesmi od Belle Istriane, Moja mati čuha kafe, Na gori je moj dom, Zrejlo je žito, pa vse do Oblačka mojega milega. Vse ob spremljavi kitare, da so nekatere poslušalce prav pošteno zasrbeli podplati. Skratka, Barjanke so zopet dobro izbrale, o čemer je najlepše pričal gromki aplavz. Damjan Debevec / Foto: DD VABILO NA KONCERT ANSAMBEL LIVADA OS BOROVNICA | NEDELJA 6. DECEMBER | OB I 7. URI GOSTI: VESELI DOLENJCI | ANS, PETAN | AN5.JUHETA ZAJCA AN S. NAMIG ! AN S. NAVEZA ANE. KRIMSKI LISJAKI IN ŠE KAKŠNO PRESENEČENJE :) Vabljeni ste na javno vajo v klasičnem stilu Veliko je koncertov, tudi v naši Borovnici. Samo eden pa je v tako veliki, simfonični zasedbi. Z Orkestrom Simfonika in dirigentom Markom Fabianijem bosta tudi letos nastopila vrhniški pevski zbor Mavrica z Darinko Fabi-ani in pevski zbor dr. Frančišek Lampe s Črnega Vrha s Katjo Bajec Felc. Večina vas, drage obiskovalke in obiskovalci, pa bo v živo prvič videla in slišala peti kontratenorista Žiga La-knerja, finalista TV oddaje Slovenija ima talent. Program bo nov, zelo zanimiv, virtuozen in zabaven, kot se za novoletni čas spodobi. Poslušali boste znane klasičnih skladatelje - Bizet, Offenbach, Puccini, Verdi, Sibellius - pa tudi novejše in slovenske - Sepe, Velka-verh, Avsenik. Javna vaja bo v soboto, 26. decembra 2015, ob 19. uri v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Prisrčno vabljeni! Lanski nastop orkestra Simfonika ter pevskih zborov Mavrica z Vrhnike in dr. Frančišek Lampe s Črnega Vrha Orkester Simfonika bo s tem programom nastopal v Cankarjevem domu na Vrhniki 9. januarja ob 17. in 20. uri ter v Slovenski filharmoniji v Ljubljani 16. januarja, prav tako ob 17. in 20. uri. Iz Knjižnice dr. Marje Boršnik Borovnica V Prešernovem letu 2000, ko smo se spominjali 200-letnice rojstva našega največjega pesnika, je ministrstvo za kulturo začelo s pobudo za dan odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek ter veselo praznovanje ob 3. decembru, Prešernovem rojstnem dnevu. Ime je izpeljano iz dela naslova priljubljene Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Tudi letos bodo v četrtek, 3. decembra, svoja vrata odprli številni kulturni zavodi, zvrstile se bodo brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja, delavnice ... Na ta dan se najlepše združujeta dostopnost in želja ljudi po doživetju kulture. Če še niste član Knjižnice dr. Marje Boršnik Borovnica ali Cankarjeve knjižnice Vrhnika, vas vabimo, da nas 3. decembra 2015 obiščete in se vpišete. Prvi vpis in članarina sta za nove člane prvo leto brezplačna. Poleg drugih dejavnosti vas pričakuje več kot 30.000 enot gradiva oz. več kot 26.000 naslovov. Obveščamo vas tudi, da bo na predpraznična decembrska dneva knjižnica odprta drugače kot običajno. Oba pred-praznična četrtka, 24. in 31. decembra 2015, bo odprta dopoldne. Obiskali nas boste lahko od 8.15 do 13.00. Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica Vabilo na otroško predstavo GLEDALIŠKA SKUPINA SOTKI KULTURNEGA DRUŠTVA BOROVNICA VABI v Osnovno šolo Borovnica na igrico za najmlajše in mlajše ... ... babice in dedke ... ZAJČEK V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI V NEDELJO, 20. decembra 2015, ob 16. uri. Pridite, čaka vas presenečenje! y O Marji Boršnik v Borovnici in iz »prve roke« Borovnica je dala kar nekaj izrednih posameznikov in posameznic, katerih delo je obogatilo slovenski narod, zaznamovalo generacije Slovenk in Slovencev. Posebno mesto med njimi ima literarna zgodovinarka dr. Marja Boršnik, ki je po njenih zapisih sodeč preživela v Borovnici najlepša leta svojega življenja. V svojem bogatem življenju je napisala več kot sto člankov, monografijo o Antonu Aškercu (1939, 1981), Franu Celestini (1951), Ivanu Tavčarju (1973), knjigo Pogovori s pesnikom Gradnikom (1954), Prežihov zbornik (1957) ter Študije in fragmente (1962). Poleg znanstvenega dela je bila strokovno ter javno angažirana, sodelovala je pri povojni organizaciji pouka literarne zgodovine (Klasje), urejala in sourejala zbornike, slavistične časopise (Slavistična revija, Jezik in slovstvo) ter vrsto (i)zbranih del slovenskih pisateljic in pisateljev. Bila je predsednica Slavističnega društva Slovenije, predstojnica Katedre za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dopisna članica SAZU in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejela nagrado Svetega Save, red dela z rdečo zastavo, orden zasluge za narod III. reda, red republike s srebrnim ven- cem, odlikovanje Združenja borcev NOV in Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Letos spomladi je izšla monografija o njenem življenju in delu. Avtorici sta njena hči Dr. Francka Premk, dvojna doktorica na področju humanistike, slavistka, filologinja, historična in primerjalna jezikoslovka, ter vnukinja dr. Eva Premk Bogataj, doktorica literarnih ved, znanstvenica, literarna kritičarka, projektna menedžerka, Bogati zbirki del o dr. Marji Boršnik (levi del slike) se je pridružila Ustvarjalke monografije o dr. Marji Boršnik: (z leve nova monografija, ki predstavlja dosedaj najbolj popoln pregled proti desni) vnukinja dr. Eva Premk Bogataj, hči življenja in njenega življenja in dela. dr. Francka Premk in bibliografinja Anka Sollner Perdih. ukvarja pa se tudi z odnosi z javnostmi. V knjigi so prvič objavljena leposlovna dela, radiodrame, odlomki iz dnevnikov in korespondence, številne fotografije in izpopolnjena bibliografija, ki jo je uredila in dopolnila Borovničanka Anka Sollner Perdih. Vedoč, kakšno posebno mesto ima Borovnica v življenju dr. Marje Bor-šnik (in seveda tudi obratno), sta avtorici predstavili monografijo borovniški javnosti 10. novembra 2015 v večnamenskem prostoru osnovne šole. Na predstavitvi sta se potomki osredotočili predvsem na predstavitev dr. Marje Boršnik kot osebe, predstavili sta njen intimni svet, odnos do sveta in burnih dogodkov 20. stoletja, ki so usodno zaznamovali tudi življenje in delo ugledne znanstvenice. Predstavili sta tudi nastajanje knjige, njeno zasnovo ter probleme in rešitve, ki so se porajali med urejanjem tako popolnega dela o osebi, ki je zapustila mnogo neobjavljenih zapisov - dnevnikov, literarnih poskusov in člankov, ki po mnenju avtorice »niso bili dovolj do- bri za objavo«. Predstavitev je po uvodnem nagovoru bibliotekarke Simone Stražišar popestrilo branje zapisov dr. Marje Bor-šnik, kar so pripravili učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica z mentorico Metko Pristavec Repar, ter mlada harmonikarica Tinkara Zupan (profesor Dejan Mesec) iz Glasbene šole Vrhnika. Ob zaključku je borovniški župan Bojan Čebela nagovoril avtorice in publiko. Na kratko je opisal, kako duh dr. Marje Boršnik vpliva na Borovnico in kakšne napore občina vlaga v ohranitev njene dediščine terv spomina nanjo - ne samo v imenu ohranjanja zgodovine, temveč tudi v imenu zagotavljanja prihodnosti Borovnice. Po predstavitvi je sledilo še neformalno druženje z avtoricami knjige, ki se je kar malo zavleklo. Med obiskovalci je bilo namreč kar nekaj takih, ki so osebno poznali dr. Marjo Boršnik in obujanje ter izmenjava spominov nanjo so bila rdeča nit tega druženja. Ciril Hrovatin Ljubljana in Borovnica - pekel in nebesa. Anči in mama sta Borovnico mrzili, midva z očetom pa nisva mogla živeti brez nje. Ljubljana - izkrivljajoč mehanizem na tračnicah, Borovnica - svoboda sama. Tu je sonce, tu so rože, drevesa, živali. (Dr. Marja Boršnik, 1942) NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 20 20 MAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Nova vadba v Borovnici ... spoznajte in preizkusite Nia Tecnique Nia Technique izhaja iz Amerike in se je po 30 letih delovanja razvila že v več kot 45 državah. Neprestano se izpolnjuje in dopolnjuje ter nam nudi ogromno znanja s področja zaznavanja našega fizičnega telesa (zaznavanje mišic, kosti, veznega tkiva, bokov, zapestja ...) pa tudi naših čustev in občutkov. NIA Technique je čudovita plesna tehnika, ki združuje elemente plesa, borilnih veščin in tehnik samozdravljenja v koreografiji in glasbi. PREDZNANJE NI POTREBNO! Nia je primerna za vsakogar! Z Nia Technique pridobimo veselje do gibanja in življenja nasploh, izboljšata se nam koncentracija in kondicija, pomaga nam pri hujšanju in ohranjanju optimalne telesne teže, krepi mišice in mišični tonus, pomiri um in lajša posledice stresa, razvija gracio-znost in gibčnost, uravnoveša živčni sistem, izboljša držo in delovanje organov, predvsem srca in pljuč, vzpostavlja optimalno cirkulacijo krvi, krepi imunski sistem. VABIM VAS NA VADBO NIA TECNIQUE V BOROVNICO, OŠ. DR. IVANA KOROŠCA, VSAK TOREK OB 19.45 (MALA TELOVADNICA)! Vadba v novembru je BREZPLAČNA! Prvi obisk vadbe je VEDNO BREZPLAČEN! Toplo vabljeni! Mojca Dolenc, učiteljica Nia Tecnique Več si lahko preberete na www.nia-slovenija. si in na Facebook strani Nia Tecnique Mojca Dolenc. Dragi starši, stari starši, tete, strici in krajani! Šolski sklad vas tudi letos vabi na že tradicionalni dobrodelni NOVOLETNI SEJEM s prižigom prazničnih lučk v Borovnici, ki bo 3. decembra 2015, na Paplerjevi ulici ter pred osnovno šolo. Za vas smo skupaj z Občino Borovnica pripravili pester program: - NOVOLETNI SEJEM z izdelki, ki so jih izdelali otroci, vzgojiteljice, učitelji in starši - ob 17. uri, - predstavo za otroke - IMPRO LIGA - ob 18. uri, - glasbeno obarvan večer: TROKADEROS & WARMUP - po 19. uri. Celotno dogajanje bo povezala ga. Sanja Rejc. Vljudno vabljeni! Šolski sklad Za družino gre! ZA DRUŽINO SI JE POTREBNO VZETI ČAS! OO NSi Borovnica vas prisrčno vabi, da se 20. decembra 2015 udeležite referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in glasujete PROTI, saj gre za pravice otrok! ZA NAŠE DRUŽINE GRE! Prizadevamo si za pravico vseh otrok do mame in očeta. Želimo si, da bi stari starši dobili pravico do posvojitve vnukov. Vztrajamo pri definiciji zakonske zveze, ki pravi, da je zakon zveza med možem in ženo. Pričakujemo, da bo šola staršem pomagala učiti in vzgajati otroke v skladu s prepričanjem staršev. Prizadevanje za naše vrednote je naša pravi- Bolj podrobno bomo o vsebini sporne družinske zakonodaje in razlogih, zakaj na referendumu glasovati proti njej, spregovorili na osrednji prireditvi za občino Borovnica s kulturnim programom v dvorani gasilskega doma Borovnica v četrtek, 9. decembra ob 19. uri. Koalicija Za otroke gre http://24kul.si N.Si Mladinski odsek pri Domu na Zelenici Pa smo končno z nestrpnostjo dočakali lepo sončno soboto in novo priložnost za obisk gora. Bilo je hladno in sveže jutro 17. oktobra, Doma na Zelenici. Pot je potekala ob stari sedežnici, katere ostanki so vidni še danes. Ko smo hodili po tej poti, nas je pritegnila tabla zato smo se toplo oblekli. Mraz nas ni ustavil in z nasmeškom na obrazih smo se odpravili novim gorskim dogodivščinam naproti. Tokrat smo se odpravili do z opozorilom, da se po tem območju sprehajajo medvedi. Če jih nismo želeli srečati, smo morali biti glasni. Pred vrhom pa so se otroci še posebej razveselili snega. Ni ga bilo veliko, a dovolj, da smo se z njim lahko poigrali. Prav kmalu smo zagledali kočo in se hitro povzpeli do nje. V koči smo se pogreli, okrepčali in odpočili. Ker pa smo do koče prispeli dovolj hitro, sta se Primož in Kristina odločila, da obiščemo še Dom pri izviru Završnice in sam izvir. Na poti, ki je vodila do koče, se nam je odprl prekrasen pogled na Blejsko jezero. Pred kočo smo si odpočili in se odpravili v dolino. Odličen gorski zrak in energija ob premaganem vrhu sta nam dala moči, da smo pot navzdol hitro prehodili. Izlet je bil tako lep, da že komaj čakamo naslednjega. Za PD Borovnica Klara Zrimšek Foto: Primož Pečlin Jesenski živ-žav Lepo, ampak že nekoliko hladno torkovo popoldne smo preživeli na jesensko obarvanem živ-žavu, ki je potekal 20. oktobra na vrtčevskem igrišču enote Mavrica. Kostanjev piknik je eden izmed tistih dogodkov, na katerem si lahko privoščimo jesenske dobrote, med katere sodita pečen kostanj in krompir. Topel čaj nam je ogrel roke in ročice ter nas spomnil, da so zdaj dnevi že bolj mrzli. Poleg druženja je potekal tudi bazar rabljenih igrač. Otroci so od doma prinesli svoje igrače in jih zamenjali za nove. Kdor je želel, je lahko prispeval denar za šolski sklad, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Otroci so se poveselili tudi ob otroški glasbi in z igro na vrtčevskih igralih. Strokovne delavke se zahvaljujemo vsem staršem in starim staršem, da so pripeljali svoje otroke in vnuke na jesenski živ-žav, kjer smo se prijetno družili. Zahvala gre tudi hišniku za peko kostanja in osebju v kuhinji za odličen krompir in topel čaj. Hvala vsem za veselo jesensko druženje! Natalija Strmšek Kačani skrbimo za pripravljenost naših operativnih članov Kačani smo oktobra, ki je tudi mesec požarne varnosti, organizirali vajo občinskega poveljstva Borovnica in na ta način poskrbeli za osvežitev znanja ter izpopolnitev izkušenj operativnih članov v Borovniški kotlini. Vaja je potekala 17. oktobra, sodelovali pa so člani vseh treh občinskih društev (PGD Borovnica, PGD Breg Pako, PGD Brezovica pri Borovnici) ter gasilci PGD Padež - Pokojišče - Zavrh. Vaja je potekala istočasno na dveh lokacijah Slovenske vojske (SV) v dolini Podstrmec. Ob 9. uri smo bili o požaru v naravi v okolici tehničnega skladišča SV obveščeni prek sporočil SMS. Predpostavka vaje je bila, da se travniško-gozdni požar že nevarno približuje objektom. Požar smo uspešno omejili in zavarovali objekte v bližini. Gasilci bolničarji so oskrbeli dva ponesrečenca; enega z opeklinami in enega s psihofizičnimi motnjami. Kasneje je vodja intervencije od ljubljanskega regijskega centra za obveščanje dobil informacijo o požaru v garažnih prostorih SV ter pogrešani osebi. Del enot se je nemudoma preusmeril na drugo lokacijo in pogasil domnevni požar v garažnih objektih. Ponesrečenca so gasilci našli in ga predali v oskrbo gasilcem bolničarjem, ki so poskrbeli za ustrezno oskrbo. Slovenski vojski se zahvaljujemo za sodelovanje in možnost izvedbe vaje v njihovih prostorih. Takšnega sodelovanja bi moralo biti še več, saj je usklajenost različnih služb pomoči v primeru nesreč ključnega pomena. Operativni člani PGD Brezovica pri Borovnici so v preteklem mesecu svoje znanje in veščine preizkusili tudi pri pravem požaru; zagorelo je namreč v enostanovanjski hiši v Borovnici. Ogenj se je iz peči razširil po sobi. Zaradi izurjenosti in hitrega posredovanja PGD Borovnica in PGD Brezovica pri Borovnici se ogenj ni razširil na ostrešje in druge prostore. Naj bo takšnih preizkušenj pripravljenosti gasilcev v prihodnje čim manj. Ker pa brez uvajanja mladih v gasilske vrste ne gre, smo novembra pripravili tudi društveno vajo, na kateri so operativni člani preizkusili gasilsko tehniko, svoje znanje in izkušnje ter vajo izkoristili za mentorstvo pripravnikom. V preteklem mesecu sta dva člana opravila tudi tečaj za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, dva pa sta opravila usposabljanje za gašenje notranjih požarov - modul A. Z gasilskim pozdravom na pomoč! PGD Brezovica pri Borovnici Martinov koncert v Borovnici V soboto, 14.novembra 2015, smo v Osnovni šoli Dr. Ivana Korošca uživali na Martinovem koncertu, ki so ga v okviru KD Borovnica priredili pevci MPZ Štinglc, ki so nastopili pod vodstvom novega zborovodje prof. Aleksandra Mullerja. Kot gostje so nastopili pevci MePZ Bilka iz Bilčovsa na Koroškem (Avstrija) in plesalci domače folklorne skupine Šumnik s spletom plesov. Za prijetno vzdušje je zopet poskrbela tudi nepogrešljiva Slava Marta Ošaben, ki nas vedno znova preseneča s svojo hudomušnostjo, ki je v teh časih še posebej dobrodošla. Svoj tekst je zaupala odličnima povezovalcema Mileni in Tomiju. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 21 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul V J MAŠ ČASOPIS 21 - [ Občinske novice • Občinske novice Odslej nam bodo nudili f^f • Zbranih skoraj 30 ton odpadkov Pri Športnem parku Horjul se je v oktobrski akciji zbiranja odpadkov zbralo 23.440 kg kosovnih odpadkov in 4.508 kg gum. Zbiranje je potekalo brez večjih težav, za kar velja pohvala vsem, ki ste upoštevali navodila pristojnih. Naslednja akcija bo predvidoma aprila prihodnje leto. • Miklavž prihaja na obisk Vse prijavljene otroke vabimo na prireditev ob obisku Miklavža, ki bo v nedeljo, 6. decembra 2015, ob 16. uri v Prosvetnem domu v Horjulu. Program se bo pričel s kratko igro, kateri bo sledil obisk Miklavža. Otrokom bo prinesel darila, ki jih bo podarila občina. Občina Horjul 17. tradicionalni spominski pohod Po poti Cankarjeve matere Sobota, 26. 12. 2015 Ob prijetnemu druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod zaključimo z udeležbo na proslavi in s toplo malico. Pohod je ob vsakem vremenu in na lastno odgovornost. Program 7.30-8:00 Zbor pohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika, Jelovškova 3 (avtobus bo samo v eno smer). 8.30-8.45 Zbor pri Sv. Kancijanu na Vrzdencu 14.00 Udeležitev proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti (Sodnijski trg, Vrhnika). 14.30 Topla malica in druženje v Gasilskem domu na Vrhniki. Prijavnina: 5,00 €. Prijave na zbirnem mestu. Informacije: Informacije TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. (01 755 10 54, 051 661 063) tic@zavod-cankar.si, www.visitvrhnika.si Organizatorji: Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, Turistično društvo Horjul, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, OZVVS Vrhnika-Borovnica, PDV Sever Ljubljana - odbor Vrhnika, Občina Vrhnika, Občina Horjul, KS Ligojna, KS Stara Vrhnika ter Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. tudi ekološko pridelana jabolka Sadjarska kmetija Janša iz Lesnega Brda bo v naslednjem letu pričela z vzgojo in pridelavo ekoloških sort jabolk. Tako bodo nadomestili jablane, ki so dvajset let rojevale okusna in zdrava jabolka ter zalagala gospodinjstva in podjetja od blizu in daleč. Začetki sadjarske dejavnosti pri Janševih, po domače Pr' B?lkc, segajo dobrih dvajset let nazaj. Takrat so na parceli ob glavni cesti namensko začeli s sajenjem jablan. Z dobrega hektara se je z leti sadovnjak razširil na tri in pol hektare. Ker pa domači sledijo trendom, povpraševanju, predvsem pa skrbi za kakovosten in zdrav pridelek, ob vsem tem pa je k odločitvi prispevala tudi nuja, so se odločili za konkretno spremembo. Ravno dobro se je zaključila sezona obiranja jabolk, ki je bila po zagotovilu sadjarja Janeza Jaše letos obilna in okusna, že se je pričela akcija ruvanja dreves. Ta je bila zelo očitna, saj je bilo na območju hektara in pol potrebno odstraniti okrog 7000 jablan. Sorodniki in prijatelji so zavihali rokave ter s strojno mehaniza- Z rokami in strojno mehanizacijo so ruvali jablane. cijo in na roke v le dveh dneh uspeli izprazniti sadovnjak. Nekateri mimoidoči so bili v skrbeh, da bodo ostali brez odličnih »briskih« jabolk, drugi pa so se spraševali, ali pri Janševih zaključujejo s sadjarsko dejavnostjo. A strah je odveč. »Jablane so bile stare dvajset let in potrebno jih je bilo zamenjati, saj so se izrodile,« pojasni lastnik Janez in pove, da bodo na tem območju že naslednjo pomlad posadili nove sorte jablan. »Odločili smo se za ekološke sorte, ki so odpornejše, a hkrati zahtevnejše za pridelavo,« nadaljuje ter obrazloži, da ekološke vrste zahtevajo posebno gnojenje ter škropljenje z ekološkimi škropivi, ki so sicer dražja, a človeku in okolju prijaznejša. Topaz, sansa, crimson in lonjon so ene najbolj prepoznavnih ekoloških sort jabolk in prav te bo morda že naslednjo sezono, prav gotovo pa leto kasneje, mogoče dobiti na sadjarski kmetiji na Lesnem Brdu. »Sorte so različne, kot smo različni ljudje, in pri nas se trudimo najti za vsakogar nekaj - za tiste, ki imajo radi kiselkaste okuse, in tiste, ki prisegajo na sladka jabolka,« prijazno pove žena Mojca, ki skrbi za razvoz jabolk in nas navadno pozdravi ter opremi z zabojem ali več, ko na kmetiji povprašamo po sadežih. Po novih sortah bo mogoče povprašati že naslednjo jesen, če bodo nove jablane obrodile. 5300 sadik, ki so bile naročene že pred dvema letoma, sedaj pa že pridno poganjajo in rastejo v za to primernem okolju in čakajo na pomlad, ko dobijo svoje pravo mesto tudi v naravi, zagotovo obeta vsaj nekaj kilogramov. Sicer pa se bomo zadovoljili s katero drugo vrsto. Dejstvo je, da so zadnje leto vsa jabolka ne glede na sorto škropljena z ekološkimi preparati, in temu primerno so ta lokalno pridelana jabolka okusnejša, z mnogo več ohranjenimi vitamini in minerali. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Na Ljubgojni so z deli pri koncu Prebivalci Ljubgojne lahko že odštevajo dneve do zaključka projekta izgradnje kanalizacije, v sklopu katerega je bilo opravljenih mnogo del. Oktobra je izbrani izvajalec del, Komunalne gradnje iz Grosuplja s svojimi podizvajalci poskrbel za preostanek s pogodbo določenih del, in sicer za ureditev fekalnega kanala, delno ureditev vodotoka, izgradnjo novega propusta, ki omogoča prehod težjih vozil, ureditev meteorne kanalizacije; postavitev novih javnih luči ter ureditev cestišča z asfaltom in robniki na celotnem območju urejanja. Del je bilo veliko, zato vaščanom ne moremo zameriti, če so se kdaj pritoževali nad nenehnimi obvestili o zaporah cest ali prekinitvi dobave električne energije ali obveznem prekuhavanju vode. Vse to morajo vzeti v zakup, da bo Ljubgojna postala sodobna vas. Nadja Prosen Verbič Prenovili so del Ljubljanske ceste Postavljene so nove javne luči. Vozniki in pešci, ki smo se konec oktobra vozili po glavni cesti ali sprehajali po pločniku, smo bili priče delu na Ljubljanski cesti, kjer se je Občina Horjul lotila vzdrževalnih del. Podjetje Marolt Janez, s. p., je tam na150 metrih uredilo od-vodnjavanje meteorne vode, postavilo in zamenjalo potrebne jaške ter obnovilo oziroma na novo asfaltiralo cestišče. Poleg tega je na tem območju podjetje Matjaž Nagode, s. p., poskrbelo za elektrifikacijo po ceveh. Investicija, vredna okrog 24.000 evrov, je vključevala tudi zamenjavo javne razsvetljave. Tako je bila odstranjena stara vrvična luč, postavljene pa so bile tri nove enajstmetrske luči. Tako je del Ljubljanske ceste postal nekoliko varnejši, vendar s predpostavko, da bomo varnostne prometne predpise upoštevali tudi sami. Nadja Prosen Verbič V Žažarju so obnovili staro kapelico Žažar, 8. november - Dobrih dvesto let staro kapelico, ki stoji nasproti starega gasilskega doma na robu vasi, je zob časa že tako močno načel, da so jo morali domačini obnoviti. Kot je pojasnil Janko Mole, ki je vodil dela, so opravili potrebna zidarska dela, uredili drenažo in prenovili ostrešje, Maša Bersan Mašuk pa je poslikala notranjost in zunanjost kapelice. Blagoslov obnovljene kapelice je v nedeljo, 8. novembra, opravil duhovni pomočnik Janko Novak, domačini pa so priložnost izkoristili za druženje ob dobri kapljici in dobrotah lokalnih gospodinj. O kapelici ni veliko znanega, je za Naš časopis povedal Janko Mole: »Prvič jo zasledimo na starem vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja, torej bi morala biti stara dobrih dvesto let. Kasnejših zapisov nismo našli. Pri prenovi smo zgolj odkrili letnico 1873, kar verjetno pomeni, da je bila tedaj prenovljena. Prenavljal naj bi jo domačin, kot zanimivost pa naj povem, da naj bi naslikal samega sebe na lestvi, upodobljeni na freski sv. Helene.« Kapelica je nekakšen posnetek žažarske cerkve, kajti freske v njeni notranjosti in na zunanjih stenah upodabljajo iste svetnike ter svetnice, kot so na glavnem (sv. Ana in Jaoahim z Marijo, sv. Helena in sv. Izidor) in stranskih oltarjih cerkve (sv. Florjan in Neža). Sredi vasi stoji še ena kapelica, ki pa je »novejšega« datuma: postavljena je bila v spomin na med prvo svetovno vojno umrle domačine. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 22 22 MAŠ ČASOPIS Občina B 1 Horjul 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Drage mame in očetje, drage babice in dedki, dragi vsi! Za NAŠE OTROKE GRE in ZA NAŠO PRIHODNOST, zato prijazno povabljeni, da 20. novembra odidete na referendum in glasujete PROTI uveljavitvi novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki: • osebne želje odraslih postavlja pred temeljne pravice in dobrobit otrok; • ukinja zakonsko zvezo med moškim in žensko ter uvaja zvezo dveh oseb poljubnega spola; • želi razvrednotiti družino in staršem jemlje pravico do materinstva in očetovstva, s tem pa nasprotuje 53. členu Ustave RS, ki pravi, da »država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere«; • krši pravice vseh, posebej javnih uslužbencev in delodajalcev, saj ne omogoča ugovora vesti, kar pomeni, da vsi, ki se z rešitvami zakona ne strinjajo iz osebnih, filozofskih, verskih ali drugih razlogov ne bodo imeli pravice učiti, vzgajati, zaposlovati po svoji vesti, pač pa kot naroča zakon; • ne omogoča posvojitve vnukov s strani starih staršev, uvaja pa sporno možnost skupne posvojitve otrok s strani obeh istospolnih partnerjev. To je le droben izsek sprememb, ki jih bo uvedla sprejeta novela. V kolikor vas zanima več, si argumente, članke, mnenja in pričevanja lahko preberete na novi spletni strani www.druzina.rkc. si. Prepričajte se sami in ne nasedajte popularnim floskulam. Tu velja dodati, da Nova Slovenija oziroma krščanski demokrati spoštujemo vsakega posameznika, pa čeprav ima istospolna nagnjenja, dokaz tega je Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki je bil sprejet pod ministrovanjem našega ministra, mag. Janeza Drobniča in ureja popolnoma vse pravice za istospolne pare, razen sklenitve zakonske zveze in možnosti posvojitve. Feliks in Janez Marolt odpravljata težave s hidrantom pri Mer-catorju. Gasilci so pregledali hidrante V oktobru, mesecu požarne varnosti, se gasilci lotevajo tudi preventivnih akcij. Tako so pregledali tudi hidrante oziroma hidrantno omrežja na svojem območju. Na podlagi ugotovljenega stanja so napisali poročilo in ga poslali občini, ki mora poskrbeti za vse poškodovane in dotrajane hidrante ter jih zamenjati oziroma popraviti. Letošnje poročilo je bilo na srečo, kot so nam sporočili občinski delavci, zelo skopo, saj je bilo zabeleženih izredno malo okvar. Vse navedene težave so bile zato hitro odpravljene. Nadja Prosen Verbič Živalski vrt z dušo se širi Vrzdenec - Ena izmed najbolje poznanih in priljubljenih turističnih atrakcij v horjulski dolini - ZOO Rožman je v letošnjem letu dom ponudil šestim novim živalskim vrstam, v naslednjem letu pa načrtujejo vrt še razširiti in povečati. Poseben dogodek pa bodo tudi letos žive jaslice, o katerih že snujejo ideje in načrte. Živalski vrt Rožman iz Vrz-denca, ki se že več kot desetletje polni izključno z zavrženimi, ubogimi in poškodovanimi živalmi, je v letošnjem letu poskrbel še za trideset novih. Načelo, ki se ga lastnik Jože Rožmanec drži vseskozi, je pomagati živalim. Prav zato se tu znajdejo živali z namenom, da preživijo. Ne- katere so bile sem pripeljane poškodovane in zavržene, mnoge pa, posebej v zadnjih letih, ko si je vrt po dolgoletnih naporih uspel pridobiti status živalskega vrta ter si tako olajšal pot do živali iz živalskih vrtov po tujini, sem pridejo preživeti in skleniti svoj življenjski krog. »Resnica je, da živali v klasičnih žival- skih vrtovih živijo le zaradi ljudi. Njihova življenjska doba je od pomladi do jeseni. Jeseni pa se večino teh živali uspava, saj predstavljajo višek in so čez zimo v napoto, pomladi pa jih zamenjajo že novi mladički, ki so tudi sicer glavna atrakcija za obiskovalce,« pove Rožmanec, ki se mu takšno ravnanje upira, zato se po svojih močeh trudi, da vsaj delček teh pride k njim ter tako odživi svojo normalno življenjsko dobo. Letos so na Vrzdencu tako našli zatočišče južnoameriški pekari - živali podobne divjim prašičem iz pragozda, mongolski konj - izredno redka vrsta, živahni surikati, črni labod, sne- žna sova in sveti ibisi, nosati medvedi pa so dobili celo nov prostor. »Letos je, kar se tiče novih živali, za nas izredno uspešno leto. Spomladi pa bo živalski vrt postal zares zanimiv, saj ga bomo pošteno povečali in v enem delu preuredili,« veselo pove lastnik vrta in nadaljuje, »tako park raste in v nekaj letih bo zares postal pravi živalski vrt in kar je najpomembnejše - to je živalski vrt z dušo.« Načrtov in idej imajo pri Rožmančevih še veliko, volje pa jim kot kaže tudi ne zmanjka, prav nasprotno - vsaka pohvala, dobra beseda in zadovoljni obrazi obiskovalcev jim vlijejo še dodatnega zagona. Še predno pa bomo na Vrzdenec odšli občudovat ribnik ter labode in druge vodne živali, nas bodo povabili med praznične barve s sveto družino. Ker bodo v ZOO Rožman letos obeležili 5. obletnico živih jaslic, se bodo še posebej potrudili, obljublja Jože Rožmanec. Kako - pa naj ostane skrivnost. Nadja Prosen Verbič Foto: npv (-I V V* t t m« Sreča v nesreči za medveda Tima Vrzdenec - O streljanju na eno najbolj priljubljenih in markantnih živali v ZOO Rožman v noči na praznično soboto, 15. avgusta letos, na Vrzdencu smo že poročali. Tokrat smo ponovno obiskali tarčo strelskega napada - medveda Tima in se prepričali o njegovem počutju ter poskušali izvedeti, kaj se s postopkom ugotavljanja identitete storilca dogaja. Medved Tim, ki je v ZOO Rožman prišel pred trinajstimi leti ter tako prvič ubežal smrti, je tudi tokrat na nek način imel srečo, saj se je le za nekaj milimetrov izognil svojemu koncu. Storilec zaenkrat ostaja neznan, ker preiskava, ki jo vodi Policijska uprava Ljubljana, še poteka - v tem času so med drugim že pridobili mnenja veterinarske stroke, na določena pojasnila pa še čakajo. O dosedanjih ugotovitvah so policisti obvestili tudi pristojno tožilstvo in jih seznanili s poročilom, to pa bo ukrepalo v okviru svojih pristojnosti. O zaključku preiskave je še prerano govoriti, a ta bo prej ali slej končana in storilec znan. O tem je prepričan tudi vodja zasebnega živalskega vrta Jože Rožmanec, ki tisto sobotno jutro opisuje kot eno najgrozljivejših v svojem življenju. »Jutranji prizor, ko smo medveda Tima zagledali v mlaki krvi, je bil vse drugo kot prijeten. Medved je ležal ves krvav na hrbtu, kar se je kasneje izkazalo kot sreča. A prva stvar, ko sem prizor zagledal, je bila misel, da je kdo ponoči prišel v park in ga je medved potegnil k sebi ter razmesaril,« je opisal. Minute nevednosti in negotovosti so bile izredno dolge. Najprej je do medveda napeljal vodo iz hidranta ter ga začel spirati. S curkom je dvignil dlako in tako uspel videti, da kri teče iz medveda. »Videlo se je luknjo, kamor je šla krogla, in luknjo na drugi strani, kjer je ta šla ven,« pojasni. V tistem trenutku mu je bilo jasno, da je šlo za strel, in to tik nad Medved Tim, ki je bil poleti tarča streljanja, počasi okreva. hrbtenico. Takoj je sprožil akcijo. Na prizorišču dogodka so se zbrali veterinarji, bioenergetik, policija in drugi ter modrovali, kako bi bilo medvedu najbolje pomagati. Težave so imeli, ker je medved izgubil veliko krvi, zato ga niso mogli uspavati, saj bi se lahko zgodilo, da se nikoli več ne bi zbudil. Ker je bil Tim tako besen, da bi raztrgal in pojedel vse, kar bi mu prišlo pred zobe, niso imeli problemov z vnašanjem zdravil. Vse je pojedel na mah. Toda kri se ni hotela ustaviti, zato je bil medved proti večeru že tako izčrpan, da se je opotekal in padal ter se skoraj zadušil. Po pripovedovanju lastnika vrta je bilo čakanje na izboljšanje stanja za vse družinske člane prava mora. In končno je prišlo nedeljsko jutro, ki je Timu dalo novih moči. Kri se je ustavila in zdravila so opravila svoje. »Tim je imel srečo v nesreči. Kamorkoli drugam bi bil ustreljen, bi lahko bilo po njem,« pove Jože, ki že nestrpno pričakuje rezultat policijske preiskave in pohvali, da se je policija tokrat močno zavzela za primer, saj ni šlo le za strel v žival, pač pa za uporabo strelnega orožja in dušilca, in to v neposredni bližini hiše. »Dejstva izkazujejo, da je bil medved Tim izbran, storilec je prišel z namenom in ne iz objestnosti, kajti v tem primeru bi se znesel nad prvo živaljo v parku,« pojasni lastnik in doda, »resnično se želim soočiti s storilcem, ki je zame navaden strahopetec, saj je dejanje izvedel ponoči. Ko se bo srečal z mano bo potreboval več poguma.« Jože ne skriva, da ima živali izredno rad, zato ga vsaka takšna tragedija močno potre in zaznamuje. Medvedu Timu se je rana sicer zacelila, ostale pa so posledice, ki se vsake toliko časa izkažejo kot motnje in prebliski v obnašanju. Tudi do ljudi je še vedno nezaupljiv in brez predsodkov, kar pomeni, da se ne obnaša kot medved v naravi, ki se ob srečanju s človekom navadno umakne, pač pa kot obstreljeni medved, ki bi danes uporabil ušesa in nos, da bi nekoga našel in z njim storil kdove kaj. Tudi zato je bolje, da Tim, pred katerim je lahko še nekaj deset lepih življenjskih let, ostane na varnem v kletki, kot zanimivost za otroke in odrasle obiskovalce ZOO parka Rožman. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 23 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina LisJ Horjul MAŠ ČASOPIS 23 Koncert Mance Izmajlov v PD Horjul V soboto, 14. novembra, smo v Prosvetnem domu priredili koncert v sodelovanju z Zavodom Mednarodne akademije Giuseppe Tarti-ni. V okviru projekta 100 srčnih koncertov sta si mednarodno uveljavljena glasbena zakonca Izmajlov, sicer redna gostujoča solista Moskovske filharmonije, zamislila turnejo po Sloveniji in zamejstvu. Njuna želja je bila, da priredita koncerte predvsem v manjših krajih in za ljudi, ki si ogleda dragih koncertov ne morejo privoščiti. S turnejo koncertov sta začela jeseni 2012 in jo bosta končala v letošnjem letu, ko bo zadnji 100. koncert 31. decembra pred Mestno hišo v Ljubljani. Njun 94. koncert pa se je odvijal prav na odru našega doma Po treh uvodnih skladbah članov MePZ PD Horjul sta oder preplavila glas pevke Man-ce Izmajlov, melodije, ki so jih pričarali prsti Benjamina Izmajlova na violini, ter glasba ruskega simfoničnega orkestra kinematografije. V približno eni uri smo prisluhnili narodnim, filmskim, Avsenikovim in popularnim pesmim iz Slovenije in nekaterih drugih slovanskih dežel. Koncert sta lahkotno in sproščeno povezovala izvajalca sama. Kot vse lepe stvari se je tudi ta koncert enkrat končal. Ob zaključku so se na oder ponovno vrnili člani MePZ Horjul in skupaj z gostoma odpeli pesem Dan ljubezni. Navdušen aplaz je prepričal gosta, da sta ljudem podarila še eno pesem za slovo. Vrata doma so se potem odprla in iz njega so prihajali veseli ljudje, vsak s svojimi mislimi, z nasmehom na obrazu. Glasba je našla pot do njihovih src in prepričana sem, da si je vsak v svojih mislih prepeval svojo najljubšo melodijo. Glede na vzdušje v dvorani in povezanost med gostoma ter poslušalci sem prepričana, da koncert ni nikogar pustil ravnodušnega. Upamo, da se bo na našem odru zvrstilo še veliko takšnih glasbenikov, ki nam bodo še dolgo ostali v lepem spominu. Barbara Čepon Madagaskar skozi oči prostovoljca odprave POTA Urbana Čepona 17. december ob 19.00 v Knjižnici Horjul Besede in fotografije o značilnostih in vsakdanu na Madagaskarju, kot ga je doživel udeleženec enomesečne prostovoljne odprave POTA Madagaskar 2015, so pripravljene. Odpravili se bomo na južni del otoka Madagaskar, kjer je odprava opravljala prostovoljno delo v treh slovenskih misijonih, in sicer pri misijonarjih Tonetu Kerinu, Janezu Mescu in Janezu Krme-lju. V vsakem misijonu so izvedli večdnevni program za lokalne otroke. Pridružite se nam na potovanju v svet, ki nas spodbudi k razmišljanju. Horjulski upokojenci pri slapovih Krke Z jesenskim dvodnevnim izletom po severni Dalmaciji smo imeli horjulski upokojenci veliko srečo. Že odhod v zgodnjih jutranjih urah ni nikogar motil, kajti obetal se je nadvse lep dan. V Ljubljani se nam je pridružil vodič, ki je potnikom na avtobusu takoj znižal povprečno starost. Zaradi prijetnega in strokovnega vodenja smo ga nemudoma sprejeli za svojega. Naš prvi cilj je bil Šibenik. To lepo mestece leži nedaleč od izliva reke Krke v Šibeniškem zalivu. Mesto je vredno ogleda. Pohvali se lahko z najlepšim trgom v državi in tu ima obiskovalec kaj videti. Od mogočnih palač, kot je Foscola, škofovske palače in mestne lože do spomenika stavbeniku Juriju Dalmatincu in še bi lahko naštevali. Pri tem najbolj izstopa katedrala Sv. Jakova, ki je vpisana v Unescov seznam kulturne dediščine in smo jo tudi obiskali. Po kratki vožnji smo prispeli na najbližji otok šibeniškega področja - Murter. Največja znamenitost kraja Tisno je premični most, dolg 12 metrov, ki povezuje otok s kopnim. oblikovala reka Krka. Pot nas je vodila proti slapovom Krke in kmalu smo zagledali veličasten Skadarski buk, največji slap v sklopu ostalih. Okolica je sicer polna številnih razstavljenih znamenitosti iz preteklosti. Ko smo že mislili, da smo doživeli višek, nam je vodič pripravil novo presenečenje, ki je bilo strogo varovana skrivnost. Obiskali smo Etno selo Dalmati v nacionalnem parku Krka, ki ga vodita zakonca in lastnika Ana ter Jožko. Sprejela nas je lastnica v opravi, ki so jo nekoč nosile Dalmatinke, in nas peljala do mesta, kjer so muzejsko ohranjene hiše z opremo iz nekdanjega obdobja. Na hudomušen in izviren način nam je predstavila življenje nekoč in ga primerjala z današnjim ter nas s svojim izvirnim nastopom spravljala v smeh. Za nagrado nas je pogostila še z nepozabnim domačim pršutom in temnim vinom. Temu je sledilo še obilno in okusno kosilo »izpod peke«. Dobre volje, razigrani in prijetno utrujeni smo se usedli v avtobus in se odpeljali proti domu. Izlet je bil nepozaben. Moje osebno, zagotovo Prespali smo v prvem oz. najstarejšem hotelu Borovnik, ki stoji tik ob mostu. Vreme je bilo tako privlačno, da je dopuščalo sončenje in najpogumnejšim tudi kopanje v morju. Naslednjega jutra smo se z avtobusom odipe-ljali v Skradin, se tam vkrcali na ladjico in po polurni vožnji prispeli v kanjon, ki ga je iz- pa ne osamljeno mnenje je, da je bil izlet po Dalmaciji edinstveno organiziran in nadvse uspešno izbran. Vse čestitke organizatorjem. Če pa je kdo vendarle zabeležil kakšne pomanjkljivosti, pa jzagotovo niso bile del organizacije. Olga Gabrovšek, foto: Barbara Ogrinec Mesto bere ... ameriške romane 2015-16 Bralni projekt Mestne knjižnice Ljubljana Po prebiranju sodobnih evropskih zgodb v lanski sezoni letos v ospredje programa Mesto bere postavljamo sodobno literaturo severnoameriškega kontinenta. Literarna obzorja bomo letos raziskovali s pomočjo zgodb ameriških in kanadskih avtorjev in avtoric: Capota, Millerja, Bukowskega, Hemingwaya, Plathove, Jongove, Atwoodove in drugih. Iskali smo zgodbe, ki so jih spisali avtorji s tega področja sveta in ki zrcalijo življenje na severnoameriškem kontinentu ter so jih avtorji napisali po letu 1950. V končni seznam branj smo uvrstili 60 izbranih romanov. Izbor vsebinsko zajema tako intimne zgodbe posameznikov kot družbeno prelomne dogodke, ki so zaznamovali severnoameriški prostor v tem obdobju. V času trajanja projekta Mesto bere bo v knjižnicah Mestne knjižnice Ljubljana potekal tudi literarni spremljevalni program. Pri projektu sodelujemo z Mladinsko knjigo, knjigarno Konzorcij, kjer bomo nekaj knjig s seznama Mesto bere ... severnoameriške romane predstavili tudi obiskovalcem knjigarne. Ljubitelji literature, vabljeni k branju in sodelovanju: in nikoli ne podcenjujmo moči knjig, kot bi rekel Paul Auster, še eden med odličnimi avtorji z našega letošnjega seznama knjig. Več informacij o projektu lahko dobite na naslovu mesto.bere@mklj.si. KOLEDAR DECEMBRSKIH PRIREDITEV V DVORANI PROSVETNEGA DOMA HORJUL DATUM URA PRIREDITEV 6.12. 2015 16:00 MIKLAVŽEVANJE 12. 12. 2015 19:00 koncert STANETA VIDMARJA 20. 12. 2015 18:00 koncert BI G BANDA Z VRHNIKE 26. 12. 2015 18:00 prireditev PRI DEDKU ZA PRAZNIKE Člani Prosvetnega društva Horjul sem vam zahvaljujemo za vas obisk na prireditvah, ki ste se jih udeleželi v letošnjem letu in upamo, da se tudi v prihodnjem letu čimvečkrat srečamo. fifcg?* mm ram^i' Želimo vam lepe praznike ter srečno, zdravo in nasmejano leto 2016! Horjulski upokojenci na jesenski ekskurziji po Koroški Naš zadnji letošnji upokojenski potep je imel cilj na Koroškem. Izbrali smo si soboto, 17. oktobra, in pri tem imeli veliko srečo z vremenom glede na prejšnje dni. Po jutranji kavici ^v Termah To -polščica pri Šoštanju smo si pod vodstvom animatorke tranja oprema, razno orodje in fotografije. V samem centru Črne na Koroškem je pred opuščenim rudniškim rovom pri Javorskem potoku izrisan Rudarski muzej na prostem. Razstavljeni so lokomotiva, vagon za delavce in rudo ter rudniško ogledali terme in dobili pisne ter ustne informacije. Naslednja postojanka je bila Črna na Koroškem. Tu smo se razdelili v dve skupini in si ogledali Etnografski muzej ter spominsko sobo slovenskih športnikov. Spominska soba se ponaša s prikazom kar sedmih športnikov, udeležencev olimpijskih iger. Posebnost med njimi je seveda Tina Maze. Sicer pa so vsi lepo predstavljeni s fotografijami in predmeti. Etnografski muzej pa hrani zbirko 230 eksponatov iz 19. in 20. stoletja. Razstavljeni so predmeti za vsakodnevno uporabo, no- opremo. Črna ima na svojem trgu še neko posebnost, pred katero je nastala tudi naša fotografija. V ogromni skali z vdolbino je razstavljen beli medved, ki ima v svojih »mladih« letih pravi videz rjavega medveda. To belino so mu, tako kot večini nam, upokojencem, prinesla leta. Ostala mu je zgolj ena temna lisa v obliki srca med spodnjima šapama. Iz videnega in povedanega ni bilo težko ugotoviti, da je ta odročni in v zimskih mesecih s snegom pretirano obdarjen kraj močno povezan med seboj. Prebivalci so kot velika družina, že od zgodnje mladosti se urijo v smučanju ter se nesebično veselijo sijajnih uspehov svojih športnikov. Zato prav nič ne preseneča podatek, da sodi njihov kraj v sam svetovni vrh po številu vodilnih športnikov. Z veseljem bi se še nekoliko po-mudili v njihovi sredini, toda naš »vozni plan« je zahteval nadaljevanje poti proti Mežici in Kotelj. Tu smo najprej obiskali Prežihovino in naš Matko nas je seznanil s podrobnostmi iz življenja tega velikana. Odpeljali smo se še do bližnjega Ivarčkega jezera, ki se nahaja v neokrnjenem gozdu pod Uršljo goro v bližini Kotelj. Tu izvajajo razne kulturne in športne prireditve ter koncerte. Dan je kar prehitro mineval in čas je bil za zasluženo kosilo. Na poti proti Slovenj Gradcu smo se ustavili v posebnem »salonu«, opremljenem v kav-bojskem stilu in obdanem s slikami znanih filmskih igralcev iz naše mladosti. Prijetno utrujeni in okrepčani smo se odpravili na avtobus na »skupinsko spanje«. Toda ne tako trdno, da ne bi občasno še nekoliko navijali za naše rokometaše ob njihovi sijajni tekmi. To pa pomeni, da smo tudi upokojenci lahko še vsestransko aktivni. Zabeležila: Olga Gabrovšek Foto: Anton Čepon NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 24 24 MAŠ ČASOPIS Občina Horjul 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@horjul.si Bučijada 2015 Vrhunec v jesenskem času v našem vrtcu že nekaj let dosegamo z bučijado. Otroci so tudi letos v vrtec prinesli buče. Bile so zelo različne in so nam nudile pestro paleto možnosti za izpeljavo dejavnosti na vseh področjih dela z otroki. Rdeča nit prireditve je bila priprava jedi in izdelovanje različnih izdelkov iz buč. Izdelke smo razstavili na zelenici pred vrtcem ter jih v večernem in jutranjem času osvetlili s svečkami. Otroci so si razstavo ogledali skupaj s starši. Zelo smo se razveselili izdelkov, ki so jih nekatere družine izdelale doma in z njimi dopolnile ter popestrile našo razstavo. Na prireditvi smo tudi delili semena buč. Starši so semena lahko shranili za saditev v pomladanskem času ali pa so jih pojedli skupaj z otroki. Bučijado smo zaključili s predstavo Razbita buča v izvedbi vzgojiteljic. M. B. Jesenski izlet do Pečovja Tokrat smo se vrtičkarji podali na izlet do Pečovja. Bogdan Seliger se je spet prijazno odzval na naše vabilo in nas vodil po poteh, na katere smo mnogi že pozabili. Novembrsko dopoldne bi bolj sodilo v mesec september, vsaj po temperaturah. Jutranja megla se je skrila pred soncem, ki nas je pričakalo, ko smo se odpravili iz vrtca. Sonce se ni skrilo vse dopoldne, zato je bil naš izlet še lepši. Del poti smo hodili ob cesti, prijetnejši del je potekal skozi gozd. Listi so šumeli pod našimi nogami, med listjem se je skrivalo še nekaj želoda. Na nekaterih mestih je čez pot žled položil veje. Otroke pa je vseeno najbolj zanimalo, kdaj bomo pomalicali. Na poti skozi Zaklanec smo se ustavili pred Pečenikovo kmetijo, kjer smo končno iz nahrbtnikov povlekli dobrote, katerih smo se tako veselili. Počitek na soncu je prijal vsem. Skozi gozd smo se vrnili v Horjul in nazaj v vrtec. Veseli smo, da gospod Seliger in planinsko društvo sodelujeta z nami, tokrat pa so nam pri spremljanju otrok pomagale tudi mamice in babica. Hvala Bogdanu Seligerju ter spremljevalkam, Mateji Slovša, Poloni Zdešar in Stanki Rebolj. M. R. Folklorna skupina Klas iz Horjula je nastopila na državnem srečanju folklornih skupin v Sežani »Še enkrat,« bi lahko bilo novo geslo Folklorne skupine Klas iz Horjula, saj gre za zagotovo največkrat ponovljene besede na vajah v zadnjem mesecu dni. Še enkrat štajeriš, še enkrat obrat, še enkrat petje ... in na koncu - še enkrat zlato priznanje s pohvalo na državnem srečanju folklornih skupin! Tako se je lanskemu priznanju za domišljeno pripoved letos pridružilo še priznanje za izvirno uprizoritev. Potem ko smo lani prvič nastopili na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih, smo novo sezono začeli z novo energijo, voljo in željo, da nam ponovno uspe. Ker smo lani videli, kaj lahko dosežemo, smo začeli verjeti vase. Najprej je bilo potrebno sestaviti dobro zgodbo, za kar gre zahvala mentorici Mariji Čipic Rehar in našemu (so)plesal-cu Nejcu Čeponu. Da pa je zgodba oži- občutek, ko je vse tako, kot mora biti, in se lahko prepustiš ter uživaš; ko ni več treba razmišljati o nasmešku, ampak ta pride sam od sebe, in ko cela skupina diha, živi, pleše eno zgodbo; ta občutek poplača ves trud. Da poleg tega prideš še do državnega srečanja Le plesat me pelji, pa je pika na i. Nastop tam ni mačji kašelj, saj v Sloveniji deluje okrog 500 folklornih skupin. vela, je bilo potrebno veliko strpnosti in energije celotne skupine, saj je znova in znova, dokler ni bilo vse dodelano, na vajah odmeval stavek: »Še enkrat!« Ampak V spomladanskem delu izbora 10. aprila smo se najprej na območnem srečanju, kjer se zberejo folklorne skupine iz okolice Ljubljane, uvrstili na regijsko srečanje skupin osrednje Slovenije, ki je potekalo maja v Šmartnem pri Litiji. Junija je prispela pošta, da smo ponovno vabljeni na državno srečanje. To je kot vedno potekalo v dveh delih. Prva, nam že dobro znana prireditev, je potekala poleti v Beltincih, druga pa se je odvila 17. oktobra v Sežani. Čez dan smo imeli folklorni seminar z delavnicami petja, glasbe in delovanja v skupinah. Državno srečanje pa se je začelo v avli z revijo folklornih kostumov, ki so jih predstavljale nastopajoče skupine. Naša skupina se je predstavila z belokranjsko obleko in delovno obleko iz začetka 20. stoletja. Na prireditvi je zaplesalo šest najboljših folklornih skupin: Minerali iz Rogaške Slatine, Tine Rožanc iz Ljubljane, Karla Štreklja Komen, Gartrož iz Nove Gorice, France Marolt iz Ljubljane in mi. Plesali smo pod strogim očesom tričlanske strokovne žirije, ki je opazila našo ljubezen do plesa, energijo, trud in trdo delo ter nas nagradila z zlatim priznanjem s pohvalo za izvirno uprizoritev. To je nagrada za vsak večer, ki smo ga preživeli na vajah, za vse napore naše mentorice Marije Čipic Re-har in za požrtvovalno delo prav vsakega člana skupine. Je dokaz, da smo na pravi poti ... Še enkrat! Eva Grmek Jesenski sadovnjaki in vrtovi so bogati s sadjem in zelenjavo, ponujajo nam veliko možnosti za okušanje. Vsi vemo, da redno uživanje sadja in zelenjave pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Eden od načinov seznanjanja in navajanja otrok na zdravo prehrano so tudi dnevi sadja in zelenjave, ki jih v vrtcu tradicionalno prirejamo septembra. Nekateri smo pripravili presni jabolčni zavitek in pri tem ugotovili, da ga ni potrebno peči. Z veseljem smo se urili v rezanju zelenjave, ki smo jo potrebovali za pripravo zelenjavne pice, zavitka in bureka. Nekaj krožnikov smo obarvali s korenčkovimi kolački, še prej pa spoznavali zdravilne učinke korenja.Tudi sadje smo narezali in ga z veseljem pojedli, ko smo dodali še malo smetane. Najbolj okusni in poleg tega tudi zelo zdravi so bili napitki, ki smo jih pripravljali iz različnega svežega sadja. Z obiskom sadjarja so najstarejši otroci spoznali, kako lahko v kratkem času nastane veliko jabolčnega soka. Kako pomembno je vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave, je kazal tudi semafor zdrave prehrane, na to temo smo se naučili tudi različne izštevanke. Otroci so bili ponosni, ko so aktivno sodelovali pri pripravi jedi in bili zadovoljni ob pridobivanju novih spoznanj in izkušenj. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki ste nam s košaricami sadja in zelenjave pomagali pri izvedbi dejavnosti. Tjaša Janša NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 25 30. november 2015, NC_št. 432. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 25 Obnova v Petačevem grabnu po lanskem neurju Polhov Gradec, 18. november - Na najbolj prizadetem območju Občine Dobrova - Polhov Gradec - pri novem mostu v Petačevem grabnu - je potekalo simbolno odprtje obnovljene infrastrukture v občini po odpravi posledic lanskoletnih naravnih nesreč, kar je državo in občino stala blizu 2,5 milijona evrov. Občina Dobrova - Polhov Gradec je ena izmed najbolj prizadetih slovenskih občin, ki so jo v lanskem letu na nekaterih območjih močno preobrazile kar tri naravne ujme - sneg in žledolom v januarju in februarju, neurja in poplave v avgustu in oktobru. Občina je po neprijetnih dogodkih začela nemudoma ukrepati ter poskrbela za vzpostavitev začasnega stanja. Vseskozi pa se je skupaj z državnimi organi in izvajalci lotevala celovito odpravljati posledice. Državni proračun je za sanacijska dela na območju občine prispeval 570.000 evrov, Občina Dobrova - Polhov Gradec pa 830.000 evrov, vrednost intervencijskih del na vodotokih je medtem Agencijo RS za okolje stalo 750.000 evrov. Še vedno obstajajo področja, ki jih bo na območju občine Dobrova - Polhov Gradec potrebno sanirati, vendar je uspešno zaključena že večina projektov, zato je tokrat »pri novem mostu« potekalo slavnostno odprtje, ki je bilo simbol za celovito prenovo v občini. Dogodka se je udeležilo lepo število izvajalcev, ki so pri obnovitvenih delih na različnih področjih sodelovali, ter krajanov, ki so se današnjih razmer in stanja najbolj veseli. Kajti, kot je v nagovoru med drugim dejal župan Franc Se-tnikar, si danes ob pogledu na dolino izredno težko predstavljamo razdejanje in popolnoma Uradnega zaključka sanacijskih del po lanskoletnih naravnih ujmah se je udeležilo veliko ljudi. popačeno podobo kraja pred meseci. Zahvalil se je vsem, ki so pri odpravi posledic kakorkoli sodelovali, ter zaključil z željo, da se kaj takega nikoli več ne bi ponovilo. Za njim je spregovoril direktor Agencije RS za okolje Joško Knez, ki je pohvalil izjemno dobro in korektno sodelovanje države in občine, katerega rezultat je tudi visok znesek vložka države, saj občina Dobrova - Polhov Gradec velja za območje, kamor je bilo za odpravo posledic naravnih nesreč vložene- ga največ državnega denarja. Sledil je simbolni prerez traku in blagoslov župnika v Črnem Vrhu Petra Nastrana. S puščavskim pregovorom, na težavnih poteh najdeš dobre ljudi, se je uradni del slovesnosti zaključil. Po njem so se zbrani odpravili v Polhograjsko graščino, kjer so imeli priložnost spoznati eno od turističnih ponudb Polhograjske graščine - čaj z grofom Blagajem. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Poslovilna vežica v Polhovem Gradcu predana svojemu namenu Polhov Gradec, 23. oktober - Pred novozgrajenim poslopjem je potekala slovesnost ob uradnem odprtju poslovilne vežice v Polhovem Gradcu, ki jo je pripravila Krajevna skupnost Polhov Gradec v sodelovanju z Občino Dobrova-Polhov Gradec. Na slovesnosti ob uradni predaji objekta, ki ima za seboj že izredno dolgo in pestro pot načrtovanja, projektiranja in iskanja rešitev za umestitev v prostor, so se zbrali občinski in lokalni predstavniki, člani župnijskih odborov, nekateri izvajalci, drugi gostje in krajani, ki so s svojo prisotnostjo izkazali zadovoljstvo nad novo krajevno pridobitvijo, s katero je Polhov Gradec podjetje Magg, d. o. o., s partnerjem Obnova -Gradnje, d. o. o. Župan se je zahvalil vsem, ki so pri pripravi, umestitvi in izvedbi sodelovali ter znali prisluhniti kraju in ljudem. Sledil je slavnostni prerez traku, za kar sta poskrbela župan ter predstavnik krajevne skupnosti Simon Malovrh. Zatem pa je polhograjski župnik Bogdan Oražem opravil še blagoslov vežice in se je tako zaključil. Celotna investicija, ki vključuje tako idejno zasnovo kot pripravo projekta, arheološka izkopavanja, izgradnjo mrliške vežice, zunanjo ureditev ter notranjo in pogrebno opremo, je lanski ter letošnji občinski proračun razbremenila za 368.087 evrov. S slovesnostjo pa je bila poslovilna vežica, ki ima 141,45 m2 neto tlorisne površine in je zasnovana enostavno in S prerezom traku sta župan in predstavnik KS Polhov Gradec slovesno odprla objekt. stopil še korak bliže svojim prebivalcem in njihovim potrebam. Da gre za objekt, ki je lahko kraju v ponos, in prostor, ki naj postane kraj mirnega slovesa ter številnih srečevanj, saj je tak pač človekov način življenja, je v govoru dejal župan Franc Setni-kar. Na kratko je povzel dolgoletno pot snovanja, načrtovanja in izvedbenih del projekta, katerega idejni načrt je na koncu zasnoval arhitekt Andrej Briški, uni. dipl. inž. arh, projekt je vodil Igor Jurkovnik, uni. dipl. inž. arh., gradilo pa je njenih prostorov ter spomnil na pomen napisa na oboku vhoda - QUO VADIS - kam greš, ki odpira vprašanje posmrtnega življenja in hkrati ponuja odgovor. Program, ki so ga priložnosti primerno pripravili predstavniki Krajevne skupnosti Polhov Gradec, so oblikovali pihalni trio Glasbene šole Emil Adamič, Moški pevski zbor Turističnega društva Briše ter mlada krajana v narodnih nošah. Projekt, ki je zahteval veliko močne volje, vztrajnosti, energije, pogovorov in usklajevanj, da je od ideje le prišlo do realizacije, okolici primerno - v svetlih tonih, z uporabo sodobnih materialov in stekla, tudi uradno predana v uporabo. Dogodek, ki mu je povezovalka Ana Oblak nadela povsem primeren predznak - krajevni praznik, se je zaključil z ogledom notranjosti nove poslovilne vežice, ki vključuje predprostor, toaletne prostore ter kuhinjo. Sledilo je še prijetno druženje na parkirišču, ki razpolaga z desetimi parkirnimi mesti, od tega je eno namenjeno invalidom. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Sprejet je Odlok o rebalansu proračuna za leto 2015 Občinski svet je na zadnji seji potrdil tudi Odlok o rebalansu proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2015 in predlog dopolnitve Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2015. Rebalans proračuna je med svetniki sprožil kar nekaj vprašanj in mnenj, saj se odhodki zmanjšujejo za približno 3,300.000 evrov, kar je po mnenju nekaterih rezultat slabe realizacije in nižanja postavk pri določenih investicijah, medtem ^ko postavka tekočih odhodkov ostaja podobna kot pri načrtovanju. Župan je na vsa vprašanja odgovoril in pojasnil, da gre pri rebalansu za uskladitev proračuna z dejanskim stanjem, in sicer tako na prihodkovni kot odhodkovni ravni, ter da se skupni prihodki ravno tako znižujejo za več kot 1,800.000 evrov. Kot glavni razlog za spremembe je navedel spremenjena zakonska določila, na podlagi katerih bo občina v letu 2015 prejela 531.260 evrov manj z naslova do- hodnine, manj bo tudi državnega denarja z naslova odprave posledic neurij v lanskem letu, čeprav je občina že poskrbela za nujna dela in obsežna popravila infrastrukture. Poleg tega je župan izpostavil še nižjo vrednost pri prenosu komunalne infrastrukture pri izvajanju OPPN na Selu, kot jo je pričakoval. Tako prihaja posledično tudi do prestavitve izvedbe nekaterih investicijskih projektov v naslednje proračunsko leto, in sicer vseh skupno načrtovanih objektov, predvidenih v sklopu izgradnje centra na Dobrovi (knjižnice, lekarne, kulturne dvorane idr.), mrliških vežic v Črnem Vrhu ter Šentjoštu, dokončanje del pri mostu v Zalogu in še nekaterih manjših. Nadja Prosen Verbič Petačev graben v novi podobi, vredni skoraj 350.000 evrov Eno izmed najbolj prizadetih območij, ki so ga v lanskem letu popolnoma preobrazile naravne nesreče - žled in neurja, je tekom letošnjega leta počasi in vztrajno dobivalo nazaj svojo pravo podobo. Konec preteklega oktobra so bile odpravljene še zadnje večje posledice škode na cesti in komunalni infrastrukturi na območju lokalne ceste 401091 Škofja Loka-Petačev graben, ki so jih povzročile lanskoletne naravne ujme - sneg in žledolom med 30. januarjem in 27. februarjem ter poplave med 21. in 24. oktobrom. Takrat smo poročali o popolni preobrazbi naravne krajine, izgubi stika prizadetega območja in tamkaj stanujočih prebivalcev s civilizacijo ter se spraševali, koliko časa in denarja bo potrebnega, da se bo kraju in ljudem vrnilo, kar so nekoč imeli. V kolikor so nam podobni postopki, v katere so vpleteni državnimi organi, dobro poznani, lahko rečemo, da se je tokrat sanacija odvila nepričakovano hitro. Ključno vlogo pri tem pa lahko pripišemo Občini Do-brova-Polhov Gradec, ki se je zadeve lotila pravočasno in pravilno. Po izbruhu naravne nesreče je nemudoma popisala situacijo, pripravila projekte in predvidela potrebna sanacijska dela ter poročila naslovila na pristojne organe. Tako je od ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) razmeroma hitro dobila zeleno luč za pripravo razpisov in izbor izvajalcev, saj so bila sredstva za sanacijo treh odsekov odobrena. Sprva so se v poletnih mesecih začela izvajati sanacijska dela po februarskem žle-dolomu, ki so vključevala ureditev odseka lokalne ceste Škofja Loka-Petačev graben v dolžini 480 metrov ter kamnitih zidov ob vodotoku Božne v dolžini 380 metrov. Izbrani izvajalec za prvi sklop izvedbenih del, ki so bila v celoti zaključena v začetku septembra, je bilo podjetje HIP Plus, d. o. o., vrednost teh pa je znašala 154.579,38 evrov (od tega je MOP dal 126.307,99, občina pa 28.271,39 evrov). Sledil je drugi sklop sanacijskih del po neurju, ki je zajemal ureditev odseka ceste v dolžini 580 metrov, izgradnjo kamnitih zidov ob vodotoku v dolžini 150 metrov ter izgradnjo novega mostu čez Bo-žno. Ta dela je izvedlo podjetje UB Projekt, d. o. o., zaključena vrednost pa je znašala 229.308,87evrov, od tega je MOP sofinanciralo 185.578,08 evrov, delež občine pa je bil 43.730,79 evra. Zadnji sklop so predstavljala dela, povezana z odpravo posledic oktobrskega neurja. Projekt je tokrat vključeval sanacijo treh plazov, in sicer na cesti Zagrab-nar-Božnar-Kopač. Izbrani izvajalec, Trobec Andrej s.p., je izvedel dela v višini 48.524,35 evov, od tega je MOP sofinanciralo 37.975,82 evra, delež občine pa je bil 10.548,53 evra. Ministrstvo za okolje in prostor bo za vsa sanacijska dela na območju Petačevega grabna iz državnega proračuna tako prispevalo 349.861,89 evra, občinski proračun pa bo moral pokriti stroške DDV za vse tri projekte ter drugih storitev, ki obsegajo gradbeni in geomehanski nadzor ter izdelavo projektov. Kljub dokaj visokemu vložku države bi bilo po mnenju župana Franca Setnikarja edino pravilno, da bi država pokrila stroške vseh opravljenih nujnih del in obsežnih popravil infrastrukture. Toda trentne razmere tega ne dopuščajo, zato dodaja, da moramo biti nad pridobljeno vsoto zadovoljni, saj ta izstopa v primerjavi z drugimi prizadetimi konci Slovenije. Nadja Prosen Verbič NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 26 26 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 432., 30. november 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Povabilo na tradicionalno prednovoletno srečanje V prednovoletnem času vabim vse občane, ki so dopolnili 75 let ali več, da se ob kulturnem programu skupaj poveselimo in si ob prijetnem druženju izrečemo nekaj toplih besed. Pričakujem vas v torek, 8. decembra 2015, ob 17. uri v kulturni dvorani na Dobrovi. Franc Setnikar Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec J Davčne blagajne v društvih Z 2. januarjem 2016 bodo morali vsi, ki poslujejo z gotovino, kar pomeni, da sprejemajo plačila za prodano blago in opravljene storitve v bankovcih in kovancih, čekih ali preko kreditnih in plačilnih kartic, izdane račune potrjevati pri Finančni upravi RS (FURS). Med njimi ste tudi društva. Verjetno vas uvedba davčnih blagajn skrbi, saj ne veste, kako bi vse skupaj izpeljali, ne da bi kršili zakonodajo in plačevali kazni. Porajajo se vprašanja, kako pravilno izpeljati izlet, kako članom dati društvene majice, kako prodajati pijačo na veselici ... zato vas V A B I M O v sredo, 2. decembra 2015, ob 17. uri v plesno dvorano Športne dvorane Dobrova na seminar DAVČNE BLAGAJNE V DRUŠTVIH. Obseg: 3 šolske ure. Seminar je za udeležence brezplačen. Za kakršnekoli predhodne informacije smo vam na razpolago na telefonski številki 01 3601 800 ali elektronskem naslovu info@ dobrova-polhovgradec.si. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni! Občina Dobrova-Polhov Gradec Blagoslovitev obnovljene podružnične cerkve v Gabrju Gabrje, 25. oktober - Zadnjo nedeljo v oktobru je bilo v Gabrju slovesno in veselo. Župnik Alojzij Golob se je spomladi zopet lotil obnavljanja naše kulturne dediščine - tokrat gabrske cerkve. Cerkev je posvečena Janezu Krstniku in je ena od štirih podružnic dobro -vske fare. Na mestu, kjer stoji danes, je verjetno stala že zelo zgodaj, saj so Janeza Krstnika častili že Franki, pri Slovanih pa spominja na Kresnika. Prvi zapisi o cerkvi so iz sredine 16. stoletja, sedanja pa je bila zgrajena leta 1772. Vaščani vedo povedati, da je doživela že marsikaj. Sv. Janez Krstnik goduje 24. junija. Ker je to ravno pred dnevom državnosti, od osamosvojitve naprej domačini na travniku pri cerkvi ta dan kurijo kres iz dveh razlogov; v čast vaškemu zavetniku in samostojni Sloveniji. Tokratna obnovitvena dela so obsegala obnovo konstrukcije za obešanje zvonov, ureditev nove elektrifikacije za zvonjenje in bitje ure, nove podometne električne napeljave in nove razsvetljave v cerkvi, menjavo vseh oken, postavitev ograje na koru in klopi v zakristiji, ureditev zunanje drenaže pri cerkvenih temeljih, ki so doslej vpijali vlago, obnovo ter pleskanje fasade, ureditev popolnoma nove strehe (nove letve, kritje z bobrovcem, bakreni zaključki in odkapi), odstranitev vlažnega in nanos sušilnega ometa, pleskanje celotne notranjosti cerkve, zamenjavo lesenega tlaka v zakristiji z armirano betonsko ploščo in keramičnimi ploščicami ter restavracijo (novo marmoracijo in zlatenje) obeh stranskih oltarjev. Delali so številni zunanji strokovnjaki in domačini, ki čutijo pripadnost tej bogati vaški kulturni dediščini. Vsem dobrotnikom, ki so in še bodo prispevali za obnovo, Bog lonaj! Slovesnosti ob blagoslovu obnovljene cerkve so se udeležili provincial p. Marjan Cuden, upokojeni bolnišnični duhovnik Miro Šlibar in župnik Alojzij Golob. Gospod provincial je v pridigi poudaril pomen Janeza Krstnika in zatekanja k njemu, gospod župnik pa se je ob blagoslovu vsem izvajalcem del in dobrotnikom iz srca zahvalil. Pri maši je še posebej ubrano zapel Mešani pevski zbor Dobrova pod vodstvom Boruta Dolinarja, ki mu v prsih že od nekdaj bije zavedno gabrsko srce. Ključar Jože Cemažar je domačemu župniku v zahvalo za pobudo in vodenje vseh del podaril sliko gabrske cerkve, delo dobrovskega umetnika Janeza Bir-tiča. Besede podpore pa je izrekel tudi predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc. Za številne obiskovalce je bila gabrska cerkev tokrat premajhna. Do konca slovesnosti je lepo pripravljen prostor pred cerkvijo obsvetilo toplo jesensko sonce in tam je bilo dovolj prostora za vse. Domačini so pripravili prav prijetno druženje Gabrcev, Šujičanov in ostalih ljubiteljev teh krajev. Zaigrali so nam godba Dobrova-Polhov Gradec, ansambel Bitenc in Ivan Hudnik, tako da so nekatere kmalu zasrbele pete. Domačini so pripravili bogato pogostitev z golažem, sladicami, pečenim kostanjem, kuhanim vinom in čajem. Popoldne se je ob prijetni glasbi, druženju in kramljanju hitro prevesilo v večer. Dan pa bo ostal vsem udeleženim v lepem spominu. Magdalena Tehovnik, foto: Peter Grabner Nekaj drobcev iz zgodovine gabrske cerkve Predhodnica: - Prva znana pisna omemba cerkve je iz 1526, ko se omenja na seznamu kranjskih cerkva, ki so dale svoje dragocenosti za financiranje boja proti Turkom. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Gabrju, takrat še podružnica šentviške župnije, je morala oddati en mali kelih z bakrenim stojalom in nekaj denarja. - Sredi 16. stoletja je cerkev dobila nov glavni oltar (in verjetno tudi prezbite-rij) - ohranjeno je namreč poročilo, da so pri rušenju stare cerkve v oltarnem grobku odkrili pečat škofa Urbana Textorja, ki je posvetil oltar - ljubljanski škof je bil med letoma 1543 in 1558. - Iz vizitacij 17. stoletja je znano, da je imela prejšnja cerkev en sam oltar, njen prezbiterij je bil temačen, imela je že zvonik z lopo in streho krito s skodlami. Predpisanih je bilo sedem maš na leto. Janez Vajkard Valvasor piše, da so imeli žegnanje na drugo nedeljo po sv. Mihaelu. Današnja stavba: - Gradnja današnje cerkve se je začela leta 1762, o čemer priča tudi napis - kro-nogram na zunanjščini; cerkev je bila posvečena šele deset let kasneje 1772. - Načrt za cerkev je delo arhitekta Lovrenca Pragerja (ok. 1728-1791), rojenega Dunajčana - tam obiskuje akademijo in dela kot dvorni risar. Leta 1761 ga prvič srečamo v Ljubljani, kjer se poroči poroči z vdovo kranjskega deželnega stavbarja. Leta 1764 tudi sam postane kranjski deželni stavbar. Med njegovimi dokumentiranimi deli na Kranjskem sta med prvimi romarska cerkev sv. Ane v Tunjicah (1761-66) ter p. c. sv. Janeza Krstnika v Gabrju. - Avtorstvo glavnega oltarja, posvečenega zavetniku cerkve, ni potrjeno. Slogovno je podoben oltarju ižanske župnijske cerkve, umetnostni zgodovinarji ga postavljajo v bližino Vrbnikove delavnice. Dela kiparjev Valentina in Janeza Vrbnika iz Kranja najdemo, poleg Gorenjske, še na južnem obrobju Ljubljanskega barja in na Polhograjskem. Maja Zupančič Ozaveščevalni dogodek Kako živeti s poplavami? Ljubljana, 5. november - V prostorih Mestne občine Ljubljana je potekal ozaveščevalni dogodek z naslovom Kako živeti s poplavami? Pripravili so ga strokovnjaki z Inštituta za vode Republike Slovenije v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Upravo RS za zaščito in reševanje in to po naročilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Zainteresirano javnost in predstavnike lokalnih skupnosti so seznanili z aktivnostmi na področju poplavne ogroženosti. Ozaveščevalni dogodek je bil le eden izmed dogodkov, ki jih ministrstvo za okolje in prostor organizira po Sloveniji. Tokrat so se v prostoru Mestne občine Ljubljana zbrali predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarskih in poslovnih subjektov ter zainteresirani občani z območij: Ljubljana - jug, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec. Dr. Aleš Bizjak z inštituta za vode je sprva predstavil namen dogodka, ki je v prvi vrsti dvig ozaveščenosti javnosti. Dejal je, da Slovenija sledi smernicam in zakonodaji Evropske unije na tem področju, in sicer direktivi o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, ki je stopila v veljavo leta 2007 ter vključuje tako gradbene kot negradbene ukrepe, njen cilj pa je zmanjšati ogroženost in škodljive posledice poplav v Evropski uniji. V duhu le te so v okviru MOP pripravili načrt poplavne ogroženosti, ki zajema 61 poplavnih območij in naj bi bil javno objavljen do konca letošnjega leta. Za njim je njegov sodelavec Blaž Durovic pojasnil, na kakšen način in kako, s kakšno metodologijo, so bila določena območja poplavne ogroženosti. Povedal je, da je na določitev območij vplivala predvsem konkretizacija, in sicer statistika o poplavnih dogodkih preteklih let. Navedel je podatek, da je bilo v zadnjih 25 letih 6 večjih škodnih dogodkov oziroma da z naslova poplav na leto nastane za okrog 75 milijonov evrov škode. Strokovna skupina je izdelala šest kart, ki razvrščajo poplavno ogrožena območja in služijo za izboljšanje preglednosti vodne politike ter kot podlaga državnemu prostorskemu načrtu, ki na teh poplavnih območjih že vse od leta 2008 prepoveduje gradnjo. Janez Polajnar iz ARSO je nato predstavil, kje na spletu lahko prisotni in vsi državljani spremljajo hidrološka obvestila, druge meteorološke podatke in radarske slike. Opomnil je, da zgodnja opozorila hidrološke prognostične službe lahko pomagajo pri zmanjševanju škode na ogroženih območjih, če le je njihova ugotovitev pravilna, saj se padavinskega pasu natančno ne da ugotoviti. Zaradi odsotnosti predstavnice Uprave RS za zaščito in reševanje je njen del prevzel dr. Bizjak ter spregovoril še o samozaščitnem ukrepanju pred, ob in po poplavah. Navedel je nekaj konkretnih navodil in nasvetov ter udeležence seznanil s promocijskim materialom, ki ga je URSZR izdala v ta namen. Predavanju je sledila razprava, v kateri so prisotni sicer po- hvalili vsebinski del dogodka, a izrazili veliko nezadovoljstvo nad ignoranco ministrstva za okolje in prostor, ki se kot organizator dogodka ni udeležilo. Izvajalec je zagotovil, da bodo vsa navedena vprašanja, pobude in pripombe prišle do odgovornih oseb, zato so udeleženci nadaljevali z razpravo. Spraševali so se, kakšni so konkretni ukrepi, da se zgodbe iz lanskega leta ne bi več ponovile; kaj je MOP po lanskoletnih poplavah kot lastnik že naredil na vodotokih in kaj še bo ter kakšen je načrt sanacijskih del, če ta sploh obstaja. Izpostavili so tudi vprašanje o dejanskih finančnih zmožnostih vladnih organov, čemur je sledil predlog o poenostavitvi postopka, ki prostovoljcem ali iniciativam dovoljuje, da na določenem območju, po potrebi tudi v prisotnosti nadzornika, čistijo in urejajo struge vodotokov sami. Oglasil se je tudi župan Franc Setnikar, ki je med drugim dejal, da je vodo potrebno začet zadrževat tam kjer ta nastaja in nadaljevati dolvodno, nato pa izrazil razočaranje nad slabo udeležbo, posebej tistih, ki kljub opozorilom še vedno gradijo na poplavnih območjih in jih tudi minuli dogodki niso prepričali, da je narava neusmiljena in jo človek s svojimi posegi ne more spremeniti. Kljub mnogim kritikam pa so bili udeleženci soglasni glede mnenja, da v kolikor ne bi v državi tako odgovorno dela opravljali gasilci, civilna zaščita in drugi prostovoljci, državljani ne bi imeli nikogar, na katerega se lahko zanesejo. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 27 30. november 2015, NC_št. 432. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova Vabilo - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 27 Spoštovani, ob dnevu samostojnosti in enotnosti vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 18. decembra 2015, ob 18. uri v Kulturni dvorani Dobrova. Slavnostni govornik bo župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar. Kulturni program bodo oblikovala društva iz občine Dobrova-Polhov Gradec. Po prireditvi bo novoletni sprejem s pogostitvijo. Občina Dobrova-Polhov Gradec J 15., 17. in 29. decembra bomo izvajali vitaminsko -mineralni test. Za naročilo na termin lahko pokličete v lekarno l Polhograjska cesta 37 1356 Dobrova telefon: 01 364 21 40 odpiralni čas: pon. - pet. 7:30 - 19:00 sob. 7.30 - 12.00 nedelja in prazniki zaprto Parkirišče je zagotovljeno pred lekarno. Lekarna ima v svoji ponudbi zdravila na zelen in bel recept, zdravila, ki se dobijo brez recepta, homeopatska zdravila, Bachove kapljice, medicinske pripomočke v prosti prodaji in na naročilnico ZZZS, živila za posebne zdravstvene namene, prehranska dopolnila, sanitetni materijal, izdelke za osebno nego in nego bolnika, kontaktne leče, lekarniško kozmetiko in mazila. Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Kar se Markec nauči ... Predstavljajte si, da bi se vlada namenila dodatno varčevati pri plačah javnih uslužbencev. Za ta namen bi najela zunanjega strokovnjaka, ki bi ji pomagal pri pogajanjih in prepričevanju sindikatov javnega sektorja. Koga najeti? Vladni možje bi tuhtali, premišljevali, se samospraševali in po tehtnem premisleku izbrali - recimo Marjana Kramarja. Obrazložitev? Z milijonom evrov v žepu on najbolje ve, da denar ni vse. Ali pa bi minister Klemenčič za reformo sodstva najel zunanjega strokovnega sodelavca - zaradi podkupnin obsojenega sodnika Milka Sko-berneta. Skupaj bi ugotovila, da so sodniki premalo plačani, zato so podvrženi korupcijskim tveganjem. Rezultat tovrstnega reformnega navdiha? Sodnikom naj se zvišajo plače ... Bi verjeli iskrenim nameram takšne vlade? Verjetno ne. Kaj pa, če začnemo govoriti o 13.000.000.000 evrov vrednem gospodarskem premoženju, tako imenovani državni srebrnini, s katero upravlja Slovenski državni holding (SDH)? O znesku, ki je tako visok, da si ga posameznik težko živo predstavlja. Za lažje razumevanje ga za 100-krat zmanjšamo in predstavimo takole: če bi samo en odstotek tega premoženja izginilo v temačnih hodnikih podkupljene paradržave, bi bilo to (še vedno) sedemkrat več, kot bo znašala januarska uskladitev pokojnin. Tale »akcija« s prevzemanjem SDH se ravnokar odvija. Pred našimi očmi. Naj na kratko ponovim. Vlada Mira Cerar- SDS ja je v začetku julija pohitela z imenovanjem novega nadzornega sveta SDH. Opozicija je vseskozi opozarjala na spornost in konflikt interesov posameznih članov, a koalicije to ni upočasnilo. Že dva tedna zatem je na izredni (!) seji vladajoča koalicija potrdila izbrana imena v parlamentu. Potem so se nadzorniki za štiri mesece potuhnili v anonimnost, nato pa v začetku novembra na nočni seji bliskovito razrešili dosedanjo upravo SDH. Obrazložitev? Dosedanja uprava je delala strokovno in dobro. Prepričljivo. Samo ne za zamenjavo . In tako so na čelo SDH postavili Marka Jazbeca, nekdanjega direktorja zadolženih hotelov Bernardin in nekdanjega izvršnega direktorja NLB. Verjetno gre za naključje, da je bil Jazbec predsednik kreditnega odbora NLB v med letoma 2009 in 2012 - tistega odbora, ki odloča o tem, kdo bo dobil kredit in kdo ne. Naključje je tudi, da je NLB v navedenem obdobju pridelala za dve milijardi evrov slabitev oziroma 40 odstotkov bančne luknje. Njegov nadzornik je bil še en Marko, Marko Simoneti, ki ga je ta vlada postavila na čelo slabe banke. Torej je vodilna ekipa NLB 20092012 danes vodilna ekipa upravljanja z državnim premoženjem (DUTB in SDH). Če poenostavimo: Marko 2., ki je nadziral Marka 1. pri nastajanju slabih kreditov, danes nadzira slabe kredite. Marko 1., ki je slabe kredite blagoslavljal, pa danes vodi kar je še ostalo zdravega od državnega premoženja. Kar pravšnja situacija, v kateri se človek mora strinjati z besedami znanega Slovenca, ki je v začetku 2012 dejal: »Zadnjič mi je nekdo rekel, zelo lepo, da naša družba več ne pozna sramu. Seveda to na splošno ne velja, ampak dejansko ta mentaliteta prihaja v ospredje. Nobenega ni več ničesar sram.« Brezsramna mentalite-ta prihaja v ospredje? Po tej epizodi s SDH se lahko strinjam z avtorjem teh besed, pa čeprav prihaja iz druge stranke. Ime mu je Miro Cerar ml. ... Uspešen pričetek delavnic Zdravje na vsakem koraku V oktobru je Občina Dobrova-Polhov Gradec pričela izvajati niz dvanajstih delavnic Zdravje na vsakem koraku, ki potekajo v prostorih osnovnih šol Dobrova in Polhov Gradec. S predavanjem Plesni, prah in alergije predavateljice Ide Lah se je v četrtek, 15. oktobra, začelo prvo srečanje. Predavateljica je spregovorila o naštetih treh neprijetnostih, ki so v našem okolju še posebej prisotne v jesenskem in zimskem času. Udeležence je poučila in opozorila, kje vse se lahko pojavljajo, zakaj in kako nastajajo, kako se širijo, ter opomnila, da je pri vsem bistveno prezračevanje prostorov, zmerno čiščenje odej, jogi-jev ipd., redno pregledovanje hrane ter drugih reči, ki so pravi raj za nastajanje in širjenje nepridipravov. Predavateljica, sicer izkušena bioresonančna terapevtka, je po končanem predavanju nekatere obiskovalce pregledala še z aparaturo, ki ugotavlja prisotnost nekaterih toksinov v telesu. V soboto, 23. oktobra, je potekala 2. delavnica, ki jo je vodi -la Marjetka Ferlan. Opozorila je, da je treba biti pri nabiranju tako imenovanih divjih rastlin pazljiv in pozoren, da jih lahko prepoznamo in ločimo od strupenih rastlin. V prvem delu so udeleženci spoznali zdravilne učinke regrata, kopriv, rmana, dežana, navadne regačice, navadne smrdljivke, rogovilčka, trpotca, peruše, čemaža, marjetice, zajčje deteljice, navadne zvezdice, kislice, šipka, jerebike, ognji-ča, kapucinke in drugih zdravilnih zelišč, ki jih najdemo v naši okolici. Po končanem prvem delu, predavateljica koksovega olja. Drugi del delavnice je potekal na terenu, kjer so udeleženci delavnice skupaj z mentorico raziskovali in odkrivali divje rastline - zelišča in začimbe v okolici pol-hograjske osnovne šole. Mateja in Tomaž s kmetije pri Tonijevih iz Škofljice sta na tretji delavnici 5. novembra spregovorila na temo Učinkovita uporaba industrijske konoplje za izboljšanje počutja. Uvodoma sta predstavila kmetijo, na kateri 1,5 hektara površine namenijo gojenju industrijske konoplje, ki jo pridelujejo zadnja štiri leta. Vršički se lahko uporabljajo za čaje, semena za izdelavo olj, osta- uravnoteženi prehrani, saj poskrbijo, da procesi v telesu delujejo optimalno. Dejala sta, da izkušnje kažejo, da konopljini proteini, vlaknine in olje dobro vplivajo na urejanje prebave, izboljšanje imunosti in pomagajo pri srčno-žilnih obolenjih. Na 4. delavnici, 12. novembra, so udeleženci skupaj s kuharjem Edijem kuhali in se razvajali z okusnimi sezonskimi jedmi. Udeleženci so odlično vihteli kuhalnice in nože, kuhar Edi pa je le usmerjal potek kuhe. Med pripravljanjem in kuho je čas izkoristil še za izdajo kakšnega svojega kuharskega trika, kot na primer, da je čebulo med Na 2. delavnici so udeleženci spoznavali divje rastline in zelišča. je postregla z okusnim smutijem ter doma pripravljeno nutelo - iz buč, kakava, medu, orehovega ter nek služi za čips, predelava pa za moko. Dotaknila sta se tudi naravnih kozmetičnih izdelkov in smole za blaženje bolečin, tudi rakavih, ter predstavila nekatere produkte iz konoplje, ki jih pridelujejo na kmetiji in so odličen naravni vir za zdravje pomembnih snovi, prav tako pa so kvalitetni dodatki k Zdravje na vsakem koraku praženjem potrebno poškropiti z nekaj vode, da se lepše razpusti, prav tako redko slišano je, da je suhe začimbe pred uporabo dobro popra-žiti, da zakrknejo in kasneje dajo šele pravo aromo itd. S skupnimi močmi so skuhali enostavno juho iz gomoljnic in fižola ter kislo repo s piro in dimljenim mesom, za posladek pa so si privoščili kakijevo kremo z jogurtom. Okusno in sezonsko. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Zdravje na vsakem koraku Vabilo na delavnice Zdravje na vsakem koraku Delavnice bodo potekale ob četrtkih, in sicer izmenično - enkrat na Dobrovi, drugič v Polhovem Gradcu, vedno ob 18. uri. 10. 12. - Pogrešani napotki (Marko Juhant), Športna dvorana Dobrova Starši so dobili otroka, naučili so jih, kako ga umivati, nahraniti, obleči. A kako naj ga vzgajajo? Teh navodil pa ni bilo. Pogosto vprašanje staršev v težavah je: »Kar pogledam, ni v redu, kje naj sploh začnem? Ali sva dobra starša?« Predstavljenih bo več navodil, ki nas bodo usmerila, kako ravnati. Po vedenju otrok se namreč ne da takoj sklepati, ali delamo prav. Marko Juhant, specialni pedagog, svoje izkušnje in spoznanja iz dolgoletnega dela z otroki v obliki predavanj s konkretnimi primeri iz vsakodnevnega življenja prenaša na učitelje, vzgojitelje, starše in otroke. 17. 12. - Pogovor z lokalnim zdravnikom in zobozdravnikom, Športna dvorana Polhov Gradec Okužbe dihal so pogosta zdravstvena težava, s katero se srečujejo vse starostne skupine prebivalstva. Otroci lahko v povprečju zbolijo zaradi 6-8 okužb letno, odrasli so manj dovzetni in zbolijo 4-6-krat letno. V tej luči želimo nekoliko osvetliti vzroke in klinično sliko okužb, da bi jih ljudje lahko prepoznali, saj se pogosto dogaja, da gredo k zdravniku ob prvih znakih bolezni, kar pa ni najbolj smiselno. Dotaknili se bomo tudi cepljenja proti gripi, ki je v jesenskem času zelo priporočljivo. Zdravje na vsakem koraku NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 28 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NČ_št. 432., 30. november 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Obisk Pedra Opeke v Polhovem Gradcu »Preprost v izražanju, velik v besedi in mogočen v dejanjih« Polhov Gradec, 20. oktober - Župnija Polhov Gradec je tokrat gostila misijonarja z Madagaskarja, Pedra Opeko. V cerkvi Marijinega rojstva se je zbrala res velika množica ljudi od blizu in daleč, ki so tega živega svetnika in navadnega človeka obenem prišli pozdravit, se mu poklonit ter prisluhnit njegovim pričevanjem. Z besedami se ne da opisati vzdušja, ki ga je bilo moč čutiti in doživeti. Ni pretirano, če zapišem, da je bila cerkev zapolnjena do zadnjega kotička. Ljudje od blizu in daleč, stari in mladi, tudi otroci, duhovniki, redovniki, redovnice in navadno ljudstvo smo v popolni zbranosti ča- prijetnim argentinskim naglasom je v pridigi potem povzel bistvo beril ter zgodbi prenesel v vsakdanje življenje. Dejal je, da je tudi sam, čeprav ga ljudje večkrat naslavljajo z velikim človekom, kot vsi, pred Bogom majhen. Posebno majhnega se je počutil, ko je prvič prišel na v svoji okolici. V nadaljevanju bogoslužja so se župljani simbolično spomnili praznovanja mi-sijonarjeve 40-letnice mašništva ter se Gospodu zahvalili za njegove darove in ga prosili za zdravje ter moč pri nadaljnjih korakih. Obred so dopolnjevale vesele malgaške in slovenske kali na prihod človeka, o katerem dobro misli in govori ves svet. A ko je v spremstvu vesele malgaške pesmi ter prikupnih otrok, oblečenih v slovenske narodne noše, vstopil skozi zadnja vrata ter se sprehodil mimo ljudi do oltarja, se je zdel popolnoma navaden človek. Tak tudi je, a velik je v dejanjih in besedah. Živa in sveta daritev Pesmi je sledil pozdrav domačega župnika Bogdana Oražma, ki ni skrival navdušenja nad polno cerkvijo veselih ljudi. Vsem zbranim je zaželel dobrodošlico, posebno vsem sobratom duhovnikom ter prijatelju Pedru Opeki. Besede zahvale je namenil pokojnemu akademiku dr. Jožetu Trontlju, čigar zasluga je obisk in maše-vanje Opeke v Polhovem Gradcu. Slovenec s smetišče na obrobje glavnega mesta Madagaskarja Antananarivo ter tam zagledal ljudi, ki so se tepli za smeti. Takrat si je dejal: »Tu je treba nekaj narediti, Bog namreč ne zapusti nikogar, tako tudi teh ljudi ni zapustil.« Našel je svoje veliko poslanstvo. Okrog sebe je začel zbirati ljudi ter jih učiti. Pokazal jim je, zakaj imajo roke in noge - da delajo. Na smetišču je začel biti boj za človečnost teh ljudi. V nekaj letih je čudežno uspel iz popolnega kaosa narediti mesto z vso infrastrukturo - bolnišnico, šolo, igriščem, smetiščarjem pa vrniti dostojanstvo. Pričevalec se je Bogu zahvalil, da ga je določil za orodje med reveži, tako kot tudi polhograjske-ga misijonarja Janeza Krmelja, na katerega smo njegovi sokrajani upravičeno ponosni, ter misel zaključil z željo, da vsi postanemo misijonarji pesmi v izvedbi malgaškega ter župnijskega mladinskega pevskega zbora, obogatilo pa ga je liturgično sodelovanje. Pričevanje: »Za te ljudi grem po svetu iskat pravičnost!« Prisotnost Pedra Opeke je župnik Bogdan izkoristil še za pogovor po maši. Opeka je zelo živo odgovoril na vprašanja nekaterih navzočih. Spregovoril je o svoji mladosti ter zgledu, ki ga je imel v družini, o svoji odločitvi za duhovniški poklic ter življenju v slovenski skupnosti v Argentini. Zbrane pa so posebej nagovorila pričevanja. Opisal je, kako mu je uspelo malgaše s šolo, delom in disciplino naučiti premagovati revščino. Nekoč sem se vprašal: »Kaj naj delamo?« Odgovoril pa sem si: »Bog nas je na hrib, ki sestoji iz granita, poslal, da tolčemo kamen in ta kamen je za nas postal vsakdanji kruh.« Kamnolom, v katerem so naredili tudi čudovito katedralo, danes predstavlja njihov ponos. Z večdesetletnim delom je Pedro Opeka spoznal globljo plat teh revežev, iskrenost, pridnost in pogum, zato, kot je dejal, »grem za te ljudi danes na konec sveta iskat pravičnost«. Mnoge je presunila tudi zgodba o novorojeni deklici, ki ji je podgana pojedla nos. Krvavitev jim je uspelo ustaviti. Deklica je sicer otroštvo preživela brez organa, a kot nekajletno punco so jo poslali v Evropo, kjer so ji z operacijo prišili nov nos ter ji tako podarili nov obraz in novo življenje. »Takšnih zgodb je na sto tisoče in hvala Bogu in dobrim ljudem za vaše prispevke in darove, s katerimi misijonarji delamo čudeže in ljudem vračamo dostojno življenje,« so preko večera iz ust misijonarja večkrat odmevale iskrene besede zahvale. »Velik v besedi in mogočen v dejanjih« S temi besedami je Pedra Opeko opisal dr. Jožeta Možino, ki je prav tako prisostvoval dogodku. Župnik Bogdan je namreč izzval nekatere navzoče, da so spregovorili o misijonu na Madagaskarju ter slovenskih misijonarjih na tem rdečem otoku. Stane Kerin, direktor Misijonskega središča Slovenije, je med drugim povedal, da je eden od najbolj fascinantnih dogodkov na Madagaskarju doživeti sveto mašo, pri kateri ljudje plešejo in pojejo več ur ter na ta način slavijo in hvalijo Gospoda. V podobnem duhu se je tudi v Polhovem Gradcu zaključil večer, ki bo odmeval še nekaj časa in bo navdih za mnoge besede, dejanja in dobra dela ljudi, ki so se nas besede Pedra Opeke vsaj malo dotaknile. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Igor Omerza: Metode delovanja UDBE Predstavitev knjig in pogovor z avtorjem: ponedeljek, 7. december, ob 19. uri, KD Jakoba Trobca, Polhov Gradec Organizatorji: Spletni magazin Časnik (www.casnik.si), Mohorjeva založba Celovec, Združenje VSO Območni odbor Dobrova--Polhov Gradec - Horjul. Zahvala Po tragični nesreči v gorah in nenadni izgubi dveh operativnih članov, Darinke in Marka Aliča, se zahvaljujemo prostovoljnemu gasilskemu društvu Šentjošt ter vsem ostalim sodelujočim društvom in posameznikom za vso izkazano nesebično pomoč ob njunem preranem poslednjem slovesu. PGD Notranje Gorice-Plešivica Za nas ni dileme in smo odločno PROTI Referendum o družinskem zakoniku presega običajno politično razdeljenost. Obenem pa bo jasen pokazatelj o narodovi notranji moči in naši zrelosti za premagovanje preizkušenj, ki nam jih nakazujejo znamenja časa. Zakonsko izničiti vlogo očeta in mame, otroke tako rekoč postaviti na prodajne police, uvesti teorijo spola, pri kateri je spol stvar osebne odločitve in ne naravne danosti, so stvari, ki kažejo, kako daleč je človek od narave in zdrave pameti. Družinski za- N.Si Nova Slovenija Krtčansko Uudska stranifii konik smo enkrat že zavrnili in če bo prinašal take vsebine, ga moramo zavrniti vsakokrat! Naj ne bo denimo obisk frizerja bolj pomemben od udeležbe na referendumu. Vedno znova moramo zaščititi to, kar je naravno in razumno. Nosilci javnih funkcij na nacionalni in lokalni ravni smo dolžni jasno ter javno izraziti svoje stališče. Kajti tudi to je demokracija in referendum je praznik demokracije. Ta je v Sloveniji na preizkušnji zato, ker ne deluje sodna veja oblasti, na svetovni ravni pa je prav tako ogrožena, saj nerazumne sile sejejo strah in teror. Še kako pomenljiva je izjava predstavnika muslimanske skupnosti v Sloveniji, ki je v pogovoru s Slavkom Bobovnikom v Odmevih in jo te dni lahko spremljamo na socialnih omrežjih, da se džamija v Ljubljani postavlja zato, da bo čez dvajset let slovenski narod večinsko imel možnost kje moliti. Slovenci smo do danes obstali zaradi ljubezni do svoje kulture, ki je ohranila jezik, državotvornost, vero. Kultura je edina garancija našega obstoja in na referendumu se odloča tudi o tem. Ne bodimo povprečni, bodimo v sredi tistih, ki bodo zagotovili veljavnost referenduma in zavrnitev sporne novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Matjaž Dolinar, svetnik NSi Občina prispevala del opreme za novo vozilo PGD Dobrova V prostoru občine je v četrtek, 12. novembra, župan Franc Setnikar skupaj s poveljnikom civilne zaščite občine Dobro-va-Polhov Gradec Francem Koprivcem predsedniku PGD Dobrova Petru Otorepcu predal nove kose gasilske opreme za delo z nevarnimi snovmi. Prostor bodo našli v novem gasilskem vozilu GVC16/15, ki ga bo društvo dobilo naslednji mesec. Sesalec za sesanje tekočin Base 429 SUB s potopno črpalko, tesnilna blazina Sava M1, 1,5 bar, tesnilna blazina Sava SLK 6/15, tesnilni stožec, 120-litrski sod PVC s pokrovom in zateznikom, pokrov za jaške Vetter, kapljevinska obleka ProChem, zaščitni gumijasti škornji in druga manjša oprema za delo z nevarnimi snovmi bo odslej na razpolago do-brovskim gasilcem. PGD Dobrova namreč kot izvajalec gasilske javne službe opravlja tudi druge naloge zaščite, reševanja in pomoči, za katere so opremljeni in usposobljeni, med te pa sodijo tudi naloge radiološke in kemijske dekontaminacije. Prav iz tega razloga je društvo iz rok predstavnikov občine ter civilne zaščite prejelo navedeno opremo in orodje, kupljeno s sredstvi civilne zaščite. Ob predaji je župan predsedniku PGD Dobrova zaželel, naj oprema dobro služi, vendar čim redkeje na intervencijah ter pogosteje v preventivne namene. Župan in poveljnik CZ sta predala opremo predsedniku PGD Dobrova. Nad)a Prosen Verbič 1 Foto: nPv NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 29 30. november 2015, NC_št. 432. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 29 Takšne in drugačne buče Polhov Gradec, 31. oktober - V organizaciji članov Turističnega društva Polhov Gradec je v Polho-grajski graščini potekala 2. Bučijada, ki je številnim otrokom, staršem ter starim staršem popestrila jesenski dan. Zidovi Polhograjske graščine so se tokrat zavili v no-stalgične mračne in strašljive barve. A ko so se ob 13. uri odprla vrata za vse obiskovalce bučijade, se je vzdušje popolnoma spremenilo. Nadobudni otroci, ki so s seboj na delavnice pripeljali tudi starše in stare starše, so takoj planili v lov na buče, zavihali rokave in začeli z izrezovanjem. Tokrat je bilo težko presoditi, kdo je pri delu bolj užival - otroci ali odrasli. Resnica pač je, da si odrasli vse prema-lokrat vzamemo čas in soustvarjamo z našimi otroki ter na ta način prebudimo še delček otroka v sebi. Člani Turističnega društva Polhov Gradec, ki so se na ta dogodek pripravljali kar nekaj časa, so poleg izrezovanja buč pripravili še delavnico poslikave obraza ter izdelovanja papirnatih izdelkov. Organizirali so igro, v kateri so otroci iskali izgubljene svečke ter si na koncu, za najdene svečke, prislužili sladko nagrado - torto, ki ni izgledala nič kaj okusno, saj so po njej plezali pajki, ko pa so te igrače odstranili, je bila torta pravi posladek. Okrepčilo se je po ustvarjalnih uricah prileglo. Mladi ustvarjalci so si privoščili palačinke ali pečen kostanj, ki so ga člani turističnega društva pražili na velikih žar ponvah, odrasli pa so si postregli z bučno juho, prav tako skuhano na kraju samem, v velikih piskrih. Poskrbljeno je bilo tudi za tekoče okrepčilo - v priložnostno zbiti leseni hiški z imenom Šundr bar so se lahko odžejali s čajem, kuhanim vinom ali katero drugo pijačo. Ko se je mrak začel spuščati nad Polhograjsko dolino, je napočil težko pričakovani trenutek prižiganja svečk v bučah. Šele lučke so osvetlile pravo umetnost izrezljanih buč. Nekateri njihovi lastniki so svoje buče nato odnesli domov, drugi pa so jih pustili na razstavi v grajskem parku, ki je sporočilo o dogodku izkazovala še ves vikend. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv 1 m H ivč J J* Otroci, vabljeni! • ~ ^ s Občina Dobrova-Polhov Gradec vabi vse otroke v I ^^^ ^¿jb . » * nedeljo, 13. decembra 2015, ob 13.30 v Kulturni dom * ^S bX m.fr-L. Jm» Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, kjer bo na ogled Sfir"RI • gledališka predstava NOVOLETNA.NET. Zgodbica o jelenčku Netu in njegovi najboljši prijateljici srnici * ' * Mft | Piki se dogaja na jasi sredi zasneženega gozda, na silvestrski 24 J tf^ "' • večer, ko njuno igro skrivalnic zmoti veliko in skrivnostno dari-fi / \ \ • lo. Sodobna predstava je polna čustev, glasbe in znanih situacij • ^ • iz realnega življenja otrok. Zimska pravljica o Netu in Piki je ču-^aB ^Bffiff^^fc \ V ITI, dovito praznično darilo za otroke vseh starosti in najlepši uvod • • • L • 9U • • • v mesec obiskov dobrih mož. Vloga gledalcev: jelenčku in njegovi prijateljici pomagajo razvozlati prenekatero praznično zagato, odštevati do polnoči in se pripraviti na novoletno zabav Vstop je prost. Najprimernejša za: VRTEC: 1-6 let, OŠ: I. in II. triada. Trajanje: Približno 30 minut. J . . A • • • * Mladi planinci na Lubniku Za soboto, 14. novembra, je bil napovedan pohod mladih planincev OŠ Polhov Gradec na Lubnik. Kljub precej skromni prijavi članov krožka, se nas je na izhodišču pohoda v Zmincu zbralo 20. Mlade planince so spremljali starši in kar nekaj mlajših ter starejših bratov in sester. Seveda nismo manjkali niti vodnik Stane in mentorici Valerija in Simona. Čeprav vremenska napoved ni bila najbolj obetavna, nas je celo pot spremljalo sonce, ki je kukalo izza oblakov in naredil se je lep jesenski dan. Pot je bila zelo razgibana, otrokom je bilo najbolj všeč vzpenjanje čez korenine in večje skale. Prej kot v dveh urah smo dosegli vrh, kjer smo si privoščili malico iz nahrbtnikov in topel čaj v koči. Na vrhu smo imeli lep razgled na okoliške hribe in nismo pozabili na skupinsko fotografiranje. Med potjo smo bili deležni kar nekaj spodbudnih besed starejših planincev, ki so občudovali vesele in razigrane otroke, ki so med hojo uživali. Skupaj smo preživeli lepo planinsko soboto in veselimo se že naslednje. Mentorica planinske skupine Simona Planinc Intelektualna in človeška zapuščina Jožeta Trontlja v knjigi Jože Trontelj, Živeti z etiko Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj Ljubljana 2014_ Dve leti mineva (t 9. december 2013), odkar se je poslovil akademik prof. dr. Jože Trontelj. Konec leta 2014 je uredniški odbor - Drago Jančar, Janek Musek, Tatjana Trontelj, Tone Žakelj in Lucija Hočevar - izbral in uredil njegove strokovne članke, predavanja in govore ter jih izdal v knjigi z naslovom Živeti z etiko. Knjigo je izdal in založil Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj. Zapis o njej naj obudi spomin nanj tudi med njegovimi »sosedi«, kot je imenoval svoje polhograjske rojake. V celotnem delu se zrcali Trontljevo globoko spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva od spočetja do smrti. Smiselno je, da ga uvedejo misli soproge Tatjane, ki ni bila samo njegova življenjska sopotnica, ampak tudi strokovna sodelavka. Sledijo uvodne besede priznanega in najbolj prevajanega slovenskega pisatelja Draga Jančarja, v katerih poudari zlasti Trontljeve značajske lastnosti, kot so blagohotnost, pravičnost in poštenost, in misli njegovega najbližjega sodelavca Janeka Muska. Pred razčlenjevanjem podrobnosti je primerno opredeliti etiko kot tako. Dr. Trontelj pravi: »Ta etika ni veda, bolj je način razmišljanja, presoja vrednot, ki jih pripisujemo živemu svetu in človeku v njem.« (str. 277) Urejevalsko načelo objavljenih vsebin sloni na temelju od splošnega k posebnemu. V prvih poglavjih avtor poudarja, da rastoča težnja po materialni blaginji sproža nasprotni učinek. "Želja imeti več, kot potrebujemo, je sicer gonilo napredka, a streženje tej želji ne vodi v človeško srečo," zapiše dr. Trontelj (str. 38). To so vzvodi, ki kažejo na potrebo po novi etiki, ki bo spremenila odnos do materialne lastnine. Osrednji del se ukvarja z medicinskimi vprašanji, ki jih odpirajo včasih zaskrbljujoča zdravstvena dejanja ob stiku z veljavnimi moralnimi zakoni. Ta se pogosto razkrijejo ob umiranju, še posebej ob evtanaziji. Za vse pa velja: "Urediti svoje zadnje reči pomeni tudi izreči svojo zadnjo voljo, spraviti se z ljudmi, s katerimi je človek v sporu, poravnati račune, odpustiti. Dobra smrt je slovo v miru." (str. 163) Zadnji del knjige se usmeri k bioetiki in pravnim zadregam ob tem ter etiki na področju nove mlade vede, sintetične biologije, ki sestavlja nove organizme, kar sproža nova vprašanja. Velik del Trontljevih razpravljanj se nanaša tudi na vzgojo in njene vozle, pri čemer "največ dobrega in največ slabega naredimo v prvih letih življenja" (str. 60). Etično presojanje enakovredno vključi tudi naravo in človekovo okolje, pa naj gre za uničevanje amazonskih gozdov ali pa za nam bližje bogastvo, ki se ga premalo zavedamo - pitno vodo. V prihodnosti dr. Trontelj sicer predvideva tudi težke odklone od splošnega naravnega reda, a vendar upa, da bo samoohrani-tveni nagon rešil človeka in ga usmeril k čedalje etično vrednejšemu življenju. Ob tem velja omeniti misel filozofa Immanuela Kanta, ki je bilo vodilo tudi dr. Trontlju. V človekovo zavest vključi dve skrajni, še ne popolnoma razvozlani in nedoumljivi točki, ki ju najbolje označuje beseda čudež, to sta zvezdno nebo nad nami in moralni zakon v človeku. Tudi zadnji bo opora človeku v prihodnosti. Poklicni presojevalec jezika v njegovem delu opazi skrbno izbiro besed, prizadevanje razumljivo izraziti zapletene strokovne vsebine in dognanja. Janek Musek v uvodu trdi, da dr. Trontelj o etiki ne razpra- vlja le kot pronicljiv strokovnjak za težke medicinske probleme (medicinska etika), niti ne le kot zagovornik spoštovanja človeškega življenja v vseh zapletenih vezeh z zdravstvom, ki se ponazarja v zdravljenju (bioetika), pač pa tudi s splošno človeškega vidika, ki zadeva vsakega človeka. Prav v tem je veličina Trontljeve etike. Milka Bokal NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 30 Občina Dobrova - Polhov Gradec 30 MAŠ ČASOPIS Martinovanje s Kulturo Fantovski zbor z Dobrove se je skupaj s folkloristi iz Mengša udeležil mar-tinovanja, ki je v okviru občinskega praznika Občine Sveti Martin na Muri potekalo od 6. do 14. novembra. Skozi sobotno megleno jutro so počasi prodirali sončni žarki, ko se je skupina pevcev in fol-kloristov z avtobusom odpravila na pot proti Sv. Martinu na Muri, na Hrvaško, na vzhodno mejo, ki je zaradi beguncev postala medijski vsakdan. To ni vplivalo na dobro voljo, saj se je kmalu na avtobusu zaslišala pesem, ki je skupaj s harmoniko vztrajala vso pot in tudi pozdravila prve obiskovalce ter kuharske mojstre martinovanja. Pričel se je drugi dan prireditve, ki jo domačini imenujejo Veliko Martinje. Na trgu se je že kadilo iz loncev, v katerih je 40 ekip pripravljalo svoj golaž za ocenjevanje. Tudi v našem kotlu je že vrelo, saj je za to poskrbela ekipa, ki je v kraj prišla prejšnji dan. Pohiteli smo s pripravo stojnice in jo napolnili z domačimi slovenskimi dobrotami (od gorenjske zaseke, orehovih, pehtranovih, ocvirkovih potic do medenih skrivnosti), ki so jih za to priložnost pripravili Margita Vehar iz Srednje vasi in čebelarstvo Božnar. Izdelke so dopolnjevali letaki, tudi o kulinaričnih posebnostih NČ_št. 432., 30. november 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Blagajeve culice in ljubljanskega zaledja. Bili smo ponosni na gotovo najbolj obloženo in najlepšo stojnico ter pohvalo domačega župana, ki ni skrival zadovoljstva nad našo udeležbo. Povabil nas je na ogled kraja, ki se lahko pohvali z razvojno naravnanostjo tako na področju turizma kot gospodarstva, saj nova obrtna cona že daje vidne rezultate in nova delovna mesta. Medtem, ko si je del ekipe ogledoval kraj, je drugi del skrbel za kuho golaža in postrežbo na stojnici. Dobrote so kot dnevna svetloba počasi izginjale in sledil je zaključni del dneva, ko smo podelitev priznanj kulturno obogatili fantovski zbor z Dobrove ter mladinska in odrasla folklorna skupina iz Mengša. Zadovoljni z nastopom in celotnim dnevom druženja s sosedi Hrvati smo zabavo nadaljevali pod šotorom, kjer so Mladi Stoparji poskrbeli, da se je plesalo do zadnjega. In to smo bili mi, gostje iz Slovenije. In kakšna je bila pot nazaj? Dobra volja od prvega do zadnjega metra. Zahvaljujemo se občini in Heleni Čuk za sodelovanje, za pripravo gradiva in izdelkov naših obrtnikov, ki so nam omogočili, da smo kvalitetno predstavili svoj kraj. Matjaž Dolinar za Fantovski zbor Dobrova Skupina Medvedki - vrtec pri ■v OS Dobrova Takoj ko smo izvedeli, da bo vrtec izdelal koledar, smo ugotovili, da moramo slikati za mesec september. Hitro smo se lotili dela. Naslednjega dne ni bilo dežja, zato smo se odpravili čez travnike. Iskali smo čebelnjak in gledali, kje rastejo sončnice na polju. Tiho smo šli mimo kmetije, saj smo se malo bali kužka. Pod nogami so nam škrtali orehi, vendar se nismo imeli časa ustavljati. Sončnic ni bilo nikjer, pa tudi do čebelnjaka je bilo še daleč. Ko smo prišli mimo naslednje kmetije, je nekdo od otrok zakričal: »Glej, sončnice.« Res so bile na sredi hriba na polju. Dobro smo si jih ogledali. Visoke, rumene in polne semen. Otroci so že vedeli, da se iz semen stiska olje. Malo naprej pa je stal tudi čebelnjak. Ugotovili smo, da kljub hladnemu vremenu še nekaj čebel leta iz panjev in nazaj. O čebelah otroci vedo že zelo veliko, saj nas vsako leto obiščejo čebelarji. Ugotovili pa smo, da so panji različne barve, da čebele vedo, kam se morajo vrniti s paše. Naslednji dan smo sončnice in čebelnjak najprej narisali s svinčniki. Nato smo vse poslikali še z barvnimi tuši. Prav res so se otroci zelo potrudili in prav vsaka slika je nekaj posebnega. O tem se lahko tudi sami prepričate. Vzgojiteljici: Irena Humar in Nina Arzenšek • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Odgovor na objavo društva upokojencev v avgustovski številki NČ Presenečen in ogorčen sem nad objavo v Našem časopisu z dne 31. 8., v kateri sem našel svoje ime v članku Marjana Plestenjaka o srečanju društva upokojencev, zato bi rad razjasnil dogodke: upokojenec, zadolžen za pijačo pri DU PG, je želel dobiti v uporabo hladilnik v naših klubskih prostorih. Pojasnil sem mu, da so hladilniki polni pijače in namenjeni našim članom, da pa je - poleg manjšega klubskega prostora - na voljo največji prostor, namenjen vsem društvom in strežbi na veselicah. Društvo upokojencev je uporabljalo omenjeni prostor za druženje, prav tako sanitarije in tudi naše sedežne garniture (lesene mize in klopi), zato ne razumem in ne sprejemam kritike glede "nesodelovanja" z naše strani in pričakujem opravičilo Marjana Plestenjaka. Naj poudarim, da zelo dobro sodelujemo s sekcijo balinarjev DU Polhov Gradec, ki jo vodi Janez Novak, pa tudi ostalimi krajevnimi društvi. Janez Kovačič, predsednik balinarskega društva Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec - izlet v neznano v Na zeleno Štajersko v bolj in manj oddaljeno preteklost Začetek izleta v neznano PD Blagajana, ki ga je organiziral predsednik društva Stane Dvanajščak z ženo Marico, se je 10. oktobra začel z zagonetnimi vprašanji. Slišali smo, da gremo tja, kjer je nemški okupator v drugi svetovni vojni naredil enega najhujših zločinov; da gremo tja, kjer se letos slavi 850-letnica pomembnega zgodovinskega dogodka v Sloveniji; da gremo tudi v podzemlje in v mestece, ki je v občini, podobni naši. Oblačno jutro ni motilo razpoloženja v Slovencev in enega ubežnika, smo se pe-avtobusu. Najprej smo se na eni od kme- ljali s tesnobnimi občutki. Urejenega partij z domačimi jabolki oskrbeli s tem za kirišča tam žal ni, zato smo pa upočasnili zimo nepogrešljivim sadežem. Skozi vas vožnjo. Sto Slovencev za enega Nemca je Stranice blizu Frankolovega pri Celju, bila strašna računica tega krutega vojne-kjer so bila drevesa prizorišče smrti 99 ga dejanja. V glavnem so bili zaporniki iz Znotraj zidov Žičke kartuzije. Foto: Milka Bokal. celjskih in drugih zaporov v okolici. Naprej proti Žičam smo se lovili z avtocesto, ki se je vila nad nami. Malokdaj imamo priložnost pogledati to prometno žilo od spodaj, masivni stebri, ogromni bloki in betonska ogrodja delujejo skoraj brezčasno. Za Slovenskimi Konjicami smo se v zeleni dolini z imenom Dolina Janeza Kr-stnika ustavili ob nekdaj sloveči Žički kartuziji, ki je najstarejša v srednji Evropi. Ustanovljena je bila 1165 (v Sloveniji znano še delujočo pletersko kartuzijo je ustanovil celjski grof Herman II. 1403. leta). Žičko kartuzijo sta sestavljala dva samostana. V tem, ki je danes bolj znan, so živeli posvečeni menihi. V bližnjem Špitaliču pa so živeli samostanski bratje, laiki, ki so skrbeli za vsakdanje potrebe menihov, popotnike in bolnike. Od tod ime Špitalič, katerega koren »špetal« spominja na nekdanjo dejavnost. Od tega samostana je danes ostala samo cerkvica. Ogled vinarskega podjetja Zlati grič z ogromno vinsko kletjo nas je preselil v sedanjost. Sedež je v dolini, od koder lahko opazujemo same lepo urejene vinograde. Klet ima poseben del, kjer pridelujejo mošt, in druge prostore, kjer pridelujejo vino. Na koncu skrbne predstavitve in ogleda nas je čakala še pokušnja v izredno akustičnem prostoru, kjer so zamaški odprtih penečih vin veselo leteli v zrak. Sprehod na konjiški grad je bil potem razumljiva dopolnitev izleta, večerja v eni bližnjih gostiln pa tudi. Drugo leto pa spet, tako kot letos; v Sloveniji je gotovo še veliko krajev, ki so vredni ogleda. Milka Bokal NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 31 30. november 2015, NČ_št. 432. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 31 Teden otroka na osnovni šoli Polhov Gradec Vsako leto je enkrat na leto teden otroka. Med 5. in 9. oktobrom 2015 smo se nanj spomnili tudi na naši šoli. V sredo nas je obiskala pravnica Jana Dular, ki je tudi prostovoljka in svoje življenje posveča otrokom v Afriki. zdaj vprašanje, pri čem jim je sploh pomagala? Pomagala jim je, da so postali poljedelci, učila jih je saditi različne vrste zelenjave. Tukaj se spet pojavi vprašanje, od kod denar za projekte? Od dobrih ljudi in njene plače. Namreč, ko je pomagala že nekaj otrokom, so ji dali plačo 200 evrov na mesec, ona pa tega ni hotela sprejeti. Potem je vseeno sprejela in s tem pomagala pri gradnji spalnic za otroke s posebnimi potrebami. Prej so spali na tleh, zdaj pa ima vsak svojo posteljo. In čez čas je ustanovila društvo ELA, ki zelo pomaga otrokom s posebnimi potrebami. Jana Dular pomaga afriškim otrokom in njihovim družinam. Lahko pomagaš tudi sam in se ji na poti pridružiš, vendar moraš počakati do svoje polnoletnosti. Pomagaš pa lahko tudi na kakšen drug način in upam, da po predavanju Jane Dular tudi boš. Martin Setnikar, 7. a Preden je prvič šla v Afriko, si je mislila, da je to zelo revna država. A je bilo tam veliko mesto, ki na daleč ni izgledalo revno. Tisti štirje milijoni ljudi, ki živijo v mestu Malavija, je prav veselih, saj niso ne revni in ne bogati. Ljudje izven mesta pa so zelo neizobraženi, nepismeni in še posebej nešolani. Saj imajo šole, ampak je preveč otrok. Na primer v prvem razredu jih je približno sto petdeset na učitelja, v devetem pa šestdeset odstotkov manj, zato ker učenci ne napredujejo v višje razrede. Odločila se je, da jim bo zvesto pomagala in jih osrečevala. Zgradila je že veliko šol in drugih učnih ustanov, ampak kolikor jaz vem, je njen največji projekt pomoč ljudem, ki so bili izgnani iz gozdov, da ne bi pobijali opic, ker so nekateri pripravljeni dati zelo velike denarja, da bi videli te opice. Tu je pa Jesenski izlet upokojencev in prijateljev Komisija za izlete Društva upokojencev Polhov Gradec je 10. oktobra svoje člane in prijatelje povabila na jesenski izlet po Sloveniji. Tokrat smo si ogledali Zbiljsko jezero, grad Strmol, Adergas, Brdo, Dovžanovo sotesko in Kropo. steklena stavba - kongresni center. Možnost smo imeli videti razstavo, panoje, ki so jih postavili ob 500-letnici. Okrepčali smo se s kavo in že smo hiteli dalje, skozi Tržič v Dovžanovo sotesko. Mogočna soteska, kamniti predor, plezalna stena - čudo narave. Presunila nas je moč vode in slapov. To naravno, neokrnjeno lepoto bi moral videti prav vsakdo. In nazadnje smo pristali v Kropi. Obiskali smo kroparski muzej. Izvedeli smo vse o nastanku Krope in trdem življenju kroparskih kovačev. Tu smo si ogledali še staro žebljarno, v kateri so v davnini kovali različne žeblje za čevlje, mostove, železniške tire in tudi utrjevanje kolišč v Benetkah. Polni vtisov smo se po bogatem kosilu v kraju Prebačevo vrnili domov. Čaka nas še en izlet v novembru, ki ga bo obarval Martin. Lado Nartnik, komisija za izlete Na pot smo se odpravili v deževnem vremenu, kar pa nas ni nič motilo. Naši upokojenci so vedno dobre volje in vzamejo vse za dobro. Najprej smo se ustavili ob Zbiljskem jezeru, kjer nas je pričakalo ogromno število labodov in rac. Seveda smo jih po stari dobri navadi nakrmili. Naslednja postaja je bila grad Strmol, kjer smo se sprehodili skozi park. Da ne bi bili samo zunaj, smo se odpeljali v Adergas. Kljub temu da nismo bili najavljeni, nas je z veseljem sprejel tamkajšnji župnik. Predstavil nam je zgodovino kraja, cerkve in samostana. Naslednja točka našega izleta je bilo Brdo pri Kranju, saj smo hoteli videti, kje se zbirajo državniki vsega sveta. Ogledali smo si mogočni park, ki bi bil v sončnem vremenu še precej lepši, posebej sedaj v jesenskih barvah. Sredi parka stoji moderna V v Na POS Sentjošt so spoznavali kulturno dediščino V okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine so na Podružnični osnovni šoli Šentjošt otroci spoznavali življenje nekoč. Del projekta smo namenili raziskovanju opravil, ki so bila potrebna za pridobivanje vsakdanjih potrebščin in hrane, npr. setev, žetev in mlatev žita, priprava volnenih in lanenih izdelkov ter košnja, spravilo sena, lič-kanje ipd. Naš cilj je bil predvsem ozavestiti dejstvo, da so ljudje večino potrebnih stvari in hrane pridelali doma. Razisko- vanje preteklosti kraja smo pričeli z anketami. Otroci so jih izpolnili s pomočjo starih staršev. V šolo smo na pogovor povabili Bredo in Matijo Kavčiča, ki sta nam pripovedovala o življenju v času njunega otroštva ter o Šentjoštu v preteklosti. Z namenom začutiti delo v preteklosti smo zbirali stare predmete, ki so jih otroci prinesli v šolo, predstavili sošolcem in oblikovali šolsko razstavo starih predmetov. Dogajanje smo sklenili 14. oktobra 2015, ko smo pripravili različne delavnice za otroke v šoli in vrtcu. Povabili smo tudi Janeza Cankarja, ki je s seboj prinesel in predstavil zanimive stare predmete. Želeli bi se zahvaliti vsem, ki so pomagali dopolniti našo šolsko razstavo s starimi predmeti in vsem, ki so si vzeli čas in izpolnili anketo. Hvala Bredi in Matiji Kavčiču, ki sta nas na slikovit način in s prijetnim pogovorom popeljala v čas njunega otroštva ter odkrila tančice preteklosti. Hvala Janezu Cankarju za čas in pripravljenost deliti svoje znanje z otroki v naši šoli in vrtcu. Hvala družinama Klančar in Keršič ter gospe Zofki Skvarča za zanimiv in poučen posnetek o pripravi hru-škovega močnika ter za posredovanje avdiopo-snetka ljudskega petja v Šentjoštu. V okviru projekta smo izvedeli veliko novega o preteklosti, predvsem pa ozavestili pomen kulturne dediščine ter spoštovanje do tedanjega življenja. Sonja Alič Gospod Janez Cankar nam je o uporabi starih predmetov povedal veliko zanimivega. Priprava potice v 4. in 5. razredu Dobrodošlica veteranom Polhov Gradec, 23. oktober - Društvo upokojencev Polhov Gradec je tudi letos pripravilo srečanje za vse svoje člane veterane, stare več kot 80 let. Leto je naokoli in tudi to jesen so se člani Društva upokojencev Polhov Gradec spomnili vseh starejših od 80 let. Povabili so jih v gostilno Pograj-ski dom, kjer jih je najprej pozdravil predsednik DU Polhov Gradec Marjan Plestenjak. Zaželel jim je prijetno popoldne ter veliko zdravja tudi v bodoče z namenom, da se naslednje leto ponovno srečajo. Za njim je zbrane nagovoril predsednik komisije za socialo Jože Bizjan. V svojem nagovoru se je spomnil vseh tistih, ki so nas v preteklem letu zapustili, in posebej lepo pozdravil tiste, ki so letos dopolnili 80 let ter se jim tako pridružili prvič. Zahvalil se je poverjenikom za delo, ki ga opravljajo celo leto, in vsem zaželel lep dan. Srečanja so se, poleg 27 starejših članov, udeležili še poverjeniki ter člani upravnega odbora društva. Med letošnjimi novinci je bil tudi Milan Košir s Črnega Vrha, ki je za dobrodošlico napisal lepo pesnitev. Prebrala jo je tajnica Cecilija Jarc, vsi prisotni pa so se ob prebiranju rim in resničnih misli prijetno nasmejali. Avtorju so čestitali za prispevek, ki je bil čudovit uvod v nadaljevanje popoldneva. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv SREČANJE UPOKOJENCEV - VETERANOV Spoštovani vodstveni organi in starejši člani. Prejel sem vabilo, pa ne za na sodnijo, ampak za kosilo v turistični dom. Tam bomo zbrani samo veterani, med te sem prišel tudi jaz, upam, da ne samo za kratek čas. Veliko smo preživeli in doživeli, zakaj ne bi bili še malo veseli. Zakaj bi misli nam uhajale samo na slabe čase, spomnimo se tudi na naše lepše čase. Kako je it na veselico veselo v sosednje selo. Ni bilo važno, kako in kaj, samo da si bil tam. Kako dol in gor bom šel, ni bil problem, peš ali kolo, gnalo te je srce mlado. Ali boš videl svojo drago ali boš ugledal drugo nado? So bila srečanja, pa tudi presenečanja. Kdaj se spet dobimo in se poveselimo? Kje bo ples, kje bo kres, kje bo ličkanje koruze, kje bo mletje prosa, kje kdo goduje, kdo praznuje? Vse smo izvedeli po stari navezi, ti povej naprej in vse bo okej! Bil je povšter tanc, a povšter padel je drugam in ostal si sam. Bil je tudi špegu tanc, pogledal si tudi kam drugam. A špegu se je obrnu in tvoj načrt je pogrnu. Bile so solze, a ne tako dolge. Star pregovor pravi, rane celi čas, to velja tudi za nas. Ne pozabimo tega, ko smo danes zbrani, še kar čili in zdravi, da živimo v prelepi naravi. Ni lepšega raja, kot je podoba našega kraja. Poglej na Snico, naš »Bled« v zeleno odet. Poglej na Lovrenca, na Tošč, Grmado, na Pasjo raven, to je pogled za vsak dan. Tukaj živimo in se veselimo vsakega novega dne. Tudi če so »težki« časi, nas to ne ustraši. Imejmo radi našo lepo domovino in tako mladim zapustimo. Živimo samo kratek čas in potem gremo na »večni čas«. Milan Košir, Črni vrh NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 32 32 MAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 432., 30. november 2015 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Janez Kovač, starosta polhograjskih obrtnikov, je odšel od nas Janez Kovač v družbi stanovskih kolegov ob upokojitvi. Na sončno septembrsko nedeljo smo se polhograjski obrtniki poslovili od stanovskega kolega Janeza Kovača iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu. Janez se je izučil za kolarja pri Jurjevem Francetu v Srednji vasi. In to v časih, ko so vozovi izgubljali pomen in so jih zelo hitro izpodrivali avtomobili. Janez se je prilagodil trgu tako, da se je prekvalificiral v avto-kleparja. Že leta 1968 se je odločil za samostojno poklicno pot. Odprl je obrt Avtokleparstvo Janez Kovač. Njegova prva delavnica je bila Kršin-ska štala, kjer je delal do leta 1980, ko se je preselil v svojo lastno delav- nico. Ti časi obrti niso bili naklonjeni. Obrtniki so bili takrat še vedno družbeno-politično moteč dejavnik. A Janez se na to ni oziral. Ponosno je opravljal svojo dejavnost in na področju avtokleparstva izučil številne mlade, ki so bili pri njem vajenci ali zaposleni. Med drugimi je za to delo navdušil tudi sina, ki mu je po upokojitvi predal svojo delavnico. Dolgo časa je bil eden redkih obrtnikov v Polhovem Gradcu, zato je bil še toliko bolj vesel devetdesetih let, ki so prinesla razmah obrtništva in podjetništva. Mlajše je vedno spodbujal, da se odločijo za obrtniško pot. Leta 1995 je bil Janez med pobudniki, da ustanovimo Združenje obrtnikov in podjetnikov Polhov Gradec-Črni vrh. Vsa leta je bil aktiven član. Sodeloval je pri organizaciji srečanja obrtnikov in podjetnikov pri Jelovčnikovih in kasneje na Setnici. Žal pa je bilo letos njegovo zdravstveno stanje že preslabo, da bi se udeležil jubilejnega 20. srečanja obrtnikov in podjetnikov na Setnici. Stanovski kolegi se bomo Janeza spominjali kot staroste polhograjskega obrtništva. Kot delovnega moža z značilnim nasmehom. Kot stanovskega kolega, ki nam je dal veliko praktičnih nasvetov, povedal pa tudi, kako je bilo včasih. Vedno je povedal svoje mnenje, tudi če vsem ni bilo všeč. Malo se je nasmehnil in rad rekel: »Pa da ne boš kaj zameril!« Za vedno nam bo ostala v spominu tudi njegova misel: »Biti obrtnik ni kar tako! Ne samo da preživljaš sebe, tudi drugim daješ delo in s tem kruh!« Združenje obrtnikov in podjetnikov Polhov Gradec-Crni vrh Društvo upokojencev Vrhnika V deželi kozolcev V sredo, 21. oktobra, smo člani DU Dobrova obiskali Dolenjsko. Ker smo se peljali mimo Doba, smo si z avtobusa ogledali tudi zapore, nato pa pot nadaljevali do Šentruperta. Na trgu nas je sprejel župnik Jaka. Ogledali smo si cerkev sv. Ruperta z bogato zgodovino. Povedal je, da cerkev prvič omenjajo leta 1163. Sestavljajo jo dolgi kot z zunanjimi oporniki in zvonik iz začetka 15. stoletja ter vzdolžno usmerjena ladja, obokana leta 1497. O nastanku cerkve je mogoče govoriti po letu 1393, ko so nad njo prevzeli patronatsko pravico celjski grofje. Pri zadnji restavraciji cerkve so pri sondiranju obočnih polj v ladji odkrili tudi sledove srednjeveških fresk. Po ogledu cerkve smo odšli peš do kozolcev. Sprejela nas je lokalna vodička Maja. Povedala je, da ima občina Šentrupert bogato zgodovino s 3000 prebivalci. Ponosni so na zbirko kozolcev, ki stojijo na 2,5 ha površine in jih povezuje kilometer sprehajalnih poti. Ureditev celotne dežele je omogočilo črpanje evropskih sredstev. Dežela kozolcev je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Sestavljena je iz 19 različnih sušilnih naprav, ki so večinoma iz Mirnske doline, le ena je iz Ivančne Gorice. Muzej prikazuje ra- zvoj kozolcev v časovnem, prostorskem in socialnem pomenu od preprostih sušil do razvoja bogatih oblik dvojnih kozolcev ali to-plarjev. Najstarejši je Lukatov toplar z letnico 1795. Kozolci spadajo v dediščino stavbarstva in z njim povezanih oblik nesnovne kulturne dediščine. Vsak kozolec pripada neki domačiji in nosi zgodbo o ljudeh, ki so ga uporabljali, ter mojstrih, ki so ga izdelali. Te zgodbe se s postavitvijo v prostor še niso zaključile, z različnimi programi jih napolnjujejo vedno znova z novimi vsebinami. Pot smo po ogledu kozolcev nadaljevali na Veselo goro, kjer smo si ogledali muzej starega kmečkega orodja in zbirko viteških oklepov ter grbov. Vodil nas je grajski vodnik Janez. Zadnja točka pa je bila postanek v zidanici Jaklič med vinogradi. Postregli so nam z dobrim kosilom. Predsednik in organizator izleta Tone nam je pripravil presenečenje, kajti v Mirnski dolini deluje tudi nekaj veljakov, ki sodelujejo z nami. Tako sta nas obiskala predsednik območne zveze Tone Slak in profesor ter mentor likovnih delavnic Lovro Inkret, za prijetno razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Borut. Za DU Anica Tomšič Na podlagi 16.člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS. Št. 26/2012) je občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec na 9. redni dne 19. novembra 2015 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1.člen Ukine se status javnega dobra na nepremičninah: • parc.št. 2490/18 k.o. Babna Gora (1983) v izmeri 152 m2 (ID 6282015) • parc.št. 2490/19 k.o. Babna Gora (1983) v izmeri 150 m2 (iD 6282016) • parc.št. 2490/20 k.o. Babna Gora (1983) v izmeri 218 m2 (iD 6282017) 2.člen Nepremičnine iz prvega člena tega sklepa prenehajo imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postanejo last Občine Dobrova-Polhov Gradec. 3.člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 478-0017/2015-4 Dobrova, 19. november 2015 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc SETNIKAR l.r. Po poteh in stezah V poletnih mesecih se pohodniki Društva upokojencev Dobrova nismo ustrašili vročine in vsak drugi torek v mesecu oprtali nahrbtnike ter odrajžali na pot. Junija smo se odpeljali na Štajersko, na Golte, med smrekove gozdove. Prijeten počitek na najvišjem vrhu Boskovec je prekinilo oddaljeno grmenje, zato smo želeli čimprej priti na varno. Temni oblaki pa so se kmalu razpršili in ko smo prišli do Mozirske koče, je spet sijalo sonce. Po dobri malici je prijazni oskrbnik zabrenkal na strune kitare in za slovo smo skupaj zapeli nekaj veselih pesmi. Lepi poletni dnevi so vabili v planine in julija smo načrtovali pohod z Jezerskega do Ceške koče. Ker se je napovedoval vroč dan, smo se odločili za pot, ki vodi pretežno skozi gozd in nudi zavetje pred vročino. Pohod smo pričeli pri kmetiji Makek, pot nadaljevali po gozdni poti do sedla, kjer se steza prevesi na drugo stran hriba in se združi s tisto, ki pripelje z Zgornjega Jezerskega. Ves trud je bil na cilju bogato poplačan. Lep je bil pogled v dolino in veličasten na strme stene Kočne, Grintavca in Skute, ki se dvigajo nad kočo in z vzhodne strani obkrožajo Jezersko planoto. V dolino smo se vrnili po isti poti in pohod utrujeni, a zadovoljni zaključili v gostišču ob Planinskem jezeru. Septembra smo odšli na Dolenjsko v deželo cvička, v Podbočje. Pohod smo pričeli v vasi Šutna. Povzpeli smo se do Golega vrha, le nekaj sto metrov oddaljenega od hrvaške meje, od koder smo imeli lep razgled na posavsko dolino, gričevnato pokrajino v ozadju in hrvaško Zagorje. Na turistični kmetiji v Planini nad Podbočjem so nam pripravili degustaci-jo domačih dobrot. Kar nekaj hlebčkov sira, pa tudi steklenica cvička so v nahrbtniku z nami odšli nazaj v dolino. Da smo nadoknadili izpadli pohod v avgustu, smo se na pot v septembru odpravili še enkrat, na Olševo. Avtobus nas je popeljal prek Jezerskega in Pavličevega sedla ter po solčavski panoramski poti do cerkvice Sv. Duh v vasi Podolševa. Tukaj smo vzeli pot pod noge in odšli po gozdni ter nekdanji graničarski stezi do Potočke zijalke. Po kratkem počitku in ogledu vhoda v jamo smo nadaljevali po stezi navzgor do najvišjega vrha Govca, kjer smo si ogledali vrhove ka-mniško-savinjskih Alp, bližnjo Raduho, Peco in Uršljo goro. Vračali smo se po Savinjski dolini, pote nas je prek Gornjega grada vodila do naše domače Dobrove. Lepo sončno vreme na zadnji poletni dan je naše vtise s tega pohoda še polepšalo. Mesec oktober ima lepo slovensko ime vinotok in cilj našega tokratnega pohoda je bil povezan s tem imenom - hodili smo po vinskih goricah Prlekije. Povzpeli smo se na Radenski vrh in se ustavili pri vinogradniški domačiji. Da se je pri tej hiši z vinogradništvom ukvarjalo kar nekaj generacij, priča več kot 300 let stara vinska klet in preša. Pot smo nadaljevali po poteh med vinogradi do sosednjega Kapelskega vrha. Od tam pa nam je ostal le še kratek spust do avtobusa. Iz mrzlega in meglenega jutra se je naredil lep, sončen novembrski dan. Šli smo na hrib Obolno nad Stično. Z avtobusom smo se pripeljali do vasi Leskovec nad Višnjo Goro, kjer smo pričeli s pohodom. Hoja po gozdni poti je bila zaradi šelestenja listja pod nogami prav prijetna in kaj hitro smo prispeli na vrh, od koder smo imeli lep pogled na vse strani. Po dobri uri lahke hoje navzdol skozi gozd smo prispeli v prijetno vasico Pristava, kjer je že čakal naš avtobus in nas popeljal v vas Vrh pri Stični. Na turistični kmetiji so nam poleg malice pripravili še kratko predavanje o zgodovinski pomembnosti tega kraja. Z vsakega pohoda odnesemo nekaj lepega, na napor in utrujenost pozabimo, ostane pa spomin na prijetne trenutke skupnega druženja. I. Ž. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 33 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 33 Spremembe pri subvencijah Log - Dragomer, 18. november 2015 - Občinski svet Občine Log - Dragomer je na svoji sedmi redni seji obravnaval enajst od predvidenih dvanajstih točk dnevnega reda. Več kot polovica svetnikov je namreč glasovala za umik točke o proračunu za prihodnje leto. Sicer pa so svetniki na mize dobili še predlog sprememb o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe vrtca, ter med drugim tudi program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarnega varstva za obdobje 2016-2020. Tako kot pred tem na septembrski redni seji svetniki tudi tokrat niso sprejeli dnevnega reda, kot je bil predlagan ob sklicu seje. S sedmimi glasovi za in šestimi proti so namreč podprli predlog Ivana Klenovška o umiku točke o predlogu proračuna za prihodnje leto. Kasneje smo sicer lahko slišali pomislek, ali je umik glasovanja o proračunu sploh možen, a občinska uprava po pregledu poslovnika ni ugotovila spornega ravnanja. Predlog proračuna naj bi na svetniške mize prišel na eni izmed prihodnjih sej, še pred tem pa naj bi se svetniške skupine s proračunom seznanile ter uskladile želje na neformalnem posvetu. Subvencija le ob zavrnjeni vlogi za vpis otroka v vrtec Na seji je bilo precej burno ob obravnavi sprememb pravilnika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe vrtca. Do sedaj so bili do 100 evrov subvencije upravi- čeni vsi predšolski otroci, ki so skupaj z enim od staršev v Občini Log - Dragomer prebivali vsaj 11 mesecev. Po novem predlogu pa bodo subvencijo dobili le tisti otroci, ki bodo dobili negativno odločbo za vključitev otroka v vrtec Log - Dragomer. Takšen predlog je podprlo šest svetnikov, štirje so bili proti, trije pa so se glasovanja vzdržali. Naj ob tem omenimo, da tisti otroci, ki že prejemajo subvencijo, s spremembo pravilnika te ne bodo izgubili. Sicer pa smo na seji lahko spremljali precej različna mnenja, ki so se kresala med nasprotniki spremenjenega pravilnika ter občinsko upravo, ki je predlagala spremembe. Tako smo lahko slišali, da je razlog za spreminjanje pravilnika ekonomično poslovanje občine. Kot so zapisali v gradivu za svetnike, naj ne bi bilo smiselno, da bi občina ob nezasedenih mestih v vrtcu, ki jih mora tako ali tako plačevati, plačevala še subvencijo za varstvo otrok v primeru, da ti niso vključeni v programe vrtca. »Od septembra do junija smo imeli v vrtcu v povprečju devet prostih mest. Zaradi praznega vrtca je imela občina na eni strani 30.000 evrov odhodkov, hkrati pa smo subvencionirali otroke, ki niso bili vključeni v vrtec, in za to namenili 37.000 evrov. Občina smatra, da ni smotrno, da imamo na eni strani nezasedena mesta, po drugi strani pa spodbujamo subvencijo, kljub temu da vrtec ni zaseden,« je na seji pojasnil Martinčič iz občinske uprave. Dodal je, da je občino k razmišljanju o spremembi pravilnika spodbudilo računsko sodišče. To je občino opozorilo na cilje državne politike o čim večji vključenosti otrok v vrtec in neprimernosti subvencij za varstvo otrok, če so v vrtcu prosta mesta. Na drugi strani so se medtem vrstili argumenti, da bi morali starši sami izbirati varstvo za svoje otroke, želeli so si, da bi na mize dobili podatke o številu otrok v vrtcu ter zasedenosti vrtca, normativih, kadrovski strukturi v vrtcu, demografski strukturi, natančnejše podatke o tem, koliko naj bi s temi spremembami privarčevali, med drugim pa so se v razpravi dotaknili tudi razlogov, ki so privedli do odločitve, da je bila subvencija pred leti sploh sprejeta. Medobčinski inšpektorat in redarstvo s sedežem na Vrhniki naj bi imel po novem osem članov Log-dragomerski svetniki so soglasno potrdili spremenjen odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave Mired. Občinam Brezovica, Vrhnika, Dobrova - Polhov Gradec, Borovnica, Log - Dragomer in Horjul se bosta pridružili še Gorenja vas - Poljane in Žiri. Zaradi pristopa novih dveh občin bo šlo iz občinskega proračuna za sofinanciranje medobčinskega inšpektorata in redarstva manj denarja. Po novem naj bi za to službo namesto 25 tisočakov Občina Log - Dragomer prispevala 5 tisočakov manj kot do sedaj in to kljub zaposlitvi novega inšpektorja redarja. Zeleno luč dobil program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarnega varstva za obdobje 2016-2020 Pod streho je nov petletni program varstva pred nesrečami, pripravljen na podlagi ocene ogroženosti Občine Log - Dragomer. V programu je natančno analizirano stanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarnega varstva, opredeljena je organiziranost in opremljenost enot, služb ter drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč v Občini Log - Dragomer, del dokumenta je tudi ocena ogroženosti do leta 2020 ter med drugim načrt nakupa opreme za enote in službe civilne zaščite ter pogodbene organizacije in gasilske enote. Občinski svet je s tajnim glasovanjem imenoval nova člana komisije za izdajanje glasila Naš časopis. Prihodnja štiri leta bosta Občino Log - Dragomer v njej zastopala Branko Šefran in Katarina Davidovič. Soglasno je bil potrjen sklep o brezplačnem prenosu dela zemljišča na občino ter prometni odlok. Svetniki pa so pregledali še izvajanje sklepov in nalog, ki jih je že prej sprejel občinski svet, in tako kot na vsaki seji postavljali vprašanja ter dajali pobude. V. Lovrenčič Občinski funkcionarji naj bi kmalu dobili etični kodeks Po priporočilih kodeksa naj bi se ravnali župan, podžupan, svetniki, člani odborov in komisij ter drugi predstavniki občine, ki jih župan imenuje v komisije in druga delovna telesa. Kot smo izvedeli, naj bi bil kodeks pripravljen v začetku prihodnjega leta. S kodeksom želijo določiti standarde pričakovanega ravnanja in obnašanja funkcionarjev pri opravljanju njihovih dolžnosti. »Cilj je postaviti etične norme ter dvigniti raven zaupanja občanov v občinske funkcionarje,« nam je pojasnil podžupan Simon Strgar. Ta je povedal, da je pobuda za pripravo kodeksa prišla tako s strani občanov, kot tudi nekaterih svetnikov. Kodeks naj bi občinskim funkcionarjem med drugim priporočil opravljanje mandata v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi, uresničevanje javnega interesa, vestno, transparentno in odgovorno delo, izogibanje sovražnemu govoru in korupcijskemu delovanju ter tudi nasprotju interesov. Prav tako pa občinski funkcionarji v skladu z veljavnimi predpisi ne bi prejemali daril ter spoštovali nezdružljivost opravljanja funkcij. V. L. Strategija razvoja je pripravljena za obravnavo Delovna skupina za pripravo strategije razvoja Občine Log - Dragomer je opravila svoje delo. V nadaljevanju naj bi strategijo javnosti predstavili na zboru občanov, nato naj bi šla še pred odbore, zadnjo besedo pri sprejemu pa bo imel občinski svet. Sočasno s strategijo skupina pripravlja tudi izvedbeni načrt za pri- hodnji dve leti, ki pa še ni dokončan. Po skoraj enem letu intenzivnega pripravljanja strategije razvoja Občine Log - Dragomer je dokument pripravljen za obravnavo. Delovna skupina, ki jo sestavljajo Domen Cukjati, Andrej Jerman Blažič, Vili Kosednar, Stojčo Tasec, Darijan Novak in Igor Rojec, je skupaj z zunanjo izvajalko prof. dr. Adriano Rejc Buhovac iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete ter občani, ki so sodelovali na delavnicah, pripravila dokument, ki bo vodilo razvoja v prihodnjih letih ter bo služil kot osnova za pripravo bodočih občinskih proračunov. Kot nam je pojasnil podžupan Strgar, so skupaj s strategijo razvoja želeli pripraviti tudi izvedbeni načrt za prihodnji dve leti, a se je priprava nekoliko zavlekla. Ta dokument naj bi bil pripravljen v prvih mesecih prihodnjega leta. V. L. / Foto: V. L. Elektro Ljubljana v Dragomerju gradi nov kablovod Dela naj bi bila v primeru ugodnega vremena zaključena v drugi polovici decembra. Do takrat naj bi izbrani izvajalec Teleg-m na Grivi, Lazah in Poti za Stan v cesto vgradil 20-kW kablovod, sočasno pa je k izgradnji infrastrukture pristopila tudi občina. Že od sredine oktobra na dragomerskih ulicah ropotajo gradbeni stroji podjetja Teleg-m, ki med transformatorskimi postajami pri gasilskem domu, Graben in Dragomer - montažno naselje napeljujejo nov kablovod. Ugodne vremenske razmere gredo izvajalcu zaenkrat na roko, dela pa naj bi bila zaključena do 21. decembra. H gradnji infrastrukture je pristopila tudi občina. Kot nam je povedal Jure Jančič iz občinske uprave, so kablovodi po naselju Dragomer položeni, še pred izidom Našega časopisa pa naj bi se začela tudi prenova Poti za Stan. Tam je predvideno polaganje zaščitnih cevi in jaškov javne razsvetljave. Prenova na tem delu naj bi se nadaljevala prihodnje leto, ko naj bi Energetika Ljubljana tu položila plinovod. »Energetika je pridobila dovoljenje za gradnjo plinovoda. Z njimi smo dogovorjeni, da gremo v prihodnjem letu v sočasno gradnjo vodovoda in plinovoda,« je pojasnil Jančič. Kot dodaja, občina razmišlja tudi o gradnji fekal-nega in meteornega kanala: »Na 60-metrskem odseku Poti za Stan je predvidena gradnja fekalnega in meteornega kanala. Zaradi širi- ne ceste je smiselna sočasna gradnja, kajti na tem delu bo velika koncentracija komunalnih vodov in kasnejši posegi bodo zelo oteženi.« Investicijo bi radi izpeljali s pomočjo evropskih sredstev. Kot smo že poročali, je občina oddala vlogo za pridobitev evropskih kohe-zijskih sredstev, a odgovora, ali bodo sredstva odobrena, še ni dobila. »V kolikor se bo izkazalo, da zaradi okoliščin kasnejših posegov ne bo mogoče izvajati, bomo hkrati z vodovodom gradili tudi omenjeni fekalni in meteorni kanal,« nam je še pojasnil Jančič. V. L. Svetniki na izredni seji potrdili investicijski program za kohezijski projekt Log - Dragomer, 4. november 2015 - Občinski svet Občine Log - Dragomer je na svoji tretji izredni seji obravnaval le eno točko dnevnega reda, ki pa je dobila zeleno luč. Svetniki so soglasno dvignili roke za investicijski program za projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 2. sklop in tako naredili še zadnji»papirnati« korak pred začetkom gradnje visoke cone na Lukovici. Kot smo že poročali, je občina septembra dobi- Izgradnja visoke cone na Lukovici naj bi stala la pozitivno odločbo Službe vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko za kohezijska sredstva za visoko cono na Lukovici. Za sredstva Evrope je skupaj kandidiralo pet občin in prav vse bodo oziroma so na svojih sejah potrdile investicijske programe, ki bodo služili kot podlaga za oblikovanje načrta financiranja projekta s pomočjo državnega proračuna. Enak investicijski program so na svetniške mize dobili v občinah Postojna, Logatec, Brezovica, Škofljica in Log - Dragomer in vse sodelujoče občine so morale potrditi enako besedilo. Skupna vrednost projekta je okoli 9 milijonov evrov brez DDV. V Logu - Dragomerju bodo gradili visoko cono na Lukovici, na Brezovici je v projekt vključena gradnja vodarne Virje, v Logatcu in Postojni bodo gradili vodovod in povezovalni cevovod, na Škofljici pa bodo rekonstruirali obstoječi primarni vodovod Lavrica. Z vsemi naštetimi projekti bodo več kot 27 tisoč prebivalcem zagotovili boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo. 548.196 evrov brez DDV. S tem denarjem naj bi nad vasjo zgradili nov sto kubičnih metrov velik vodohran, ki ga bo z ustreznim napajalnim vodom (380 metrov) napajalo črpališče. Obenem bodo ob regionalni cesti zgradili še vodovodno povezavo med obstoječima vodovodoma in tako ustvarili krožno zanko, je pojasnila Špela Blažič iz občinske uprave. Dodala je, da je na Lukovici predvidena rekonstrukcija obstoječega vodovoda, da bodo ločili vodni tlak v vodovodnem sistemu. Tako bodo ločeno oblikovali višjo tlačno cono za del vodovodnega sistema ter rešili težave občasnega pomankanja vode oziroma ustrezno uredili tlačne razmere v vodovodnem omrežju. Objekti ob regionalni cesti in južno od nje naj bi se še naprej napajali iz vodohrana Log, ostali objekti pa preko novega črpališča in vodohrana na Lukovici. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, ko je predvidena poraba večine finančnih sredstev, in z manjšimi deli zaključila leta 2017. V. L. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 34 Občina je oddala vlogo za sofinanciranje športne infrastrukture Občinska uprava Občine Log - Dragomer priložnost za investicije v športne projekte vidi v prijavi na razpis Fundacije za šport. Kandidirali so z dvema projektoma, in sicer se potegujejo za sofinancer-ska sredstva za ureditev nogometnega igrišča z umetno travo v loškem športnem parku ter za preplastitev tekaške steze na stadionu pred osnovno šolo. Kot nam je pojasnila Tjaša Koren iz občinske uprave, sta obe investiciji skupaj ocenjeni na okoli 130 tisočakov. Občina bo investiciji izvedla le v primeru, da bodo odobrena sredstva Fundacije za šport, v tem primeru naj bi za umetno travo odšteli 31 tisočakov, za preplastitev tekaške steze s tartanom pa skoraj 35 tisoč evrov. V. L. Tudi vrtec v Dragomerju ogreva plin Potem ko so na okolju bolj prijazen ogrevalni energent poleti priključili osnovno šolo, se od jeseni na zemeljski plin ogreva tudi vrtec v Dragomeru. Še v letošnji zimski sezoni pa naj bi s plinom začeli ogrevati tudi občinsko stavbo. Od letošnje jeseni dalje dve javni stavbi v občini Log -Dragomer ogreva okolju bolj prijazen energent. Najprej so med poletnimi počitnicami na zemeljski plin priključili šolsko kotlovnico. Dela je za 51 tisočakov izvedel TAMES s Ptuja. »Postavljen je bil nov zalogovnik za toplo vodo, zamenjan je bil gorilnik na obstoječi peči ter dodana kotla z močjo 100 kW oziroma 50 kW,« so nam pojasnili na občini, kjer so dodali, da so bili zamenjani ventili, na plin je bila priključena kuhinja, v ceno pa je vključen tudi monitoring in mehčanje vode. Projekt je bil polovično sofinanciran iz programa LAS Barje z zaledjem, še štiri tisočake pa je občinski upravi uspelo pridobiti s prijavo na razpis Energetike Ljubljana. Pri- ključitev dragomerskega vrtca na zemeljski plin je bila občutno cenejša, investicija pa manj obsežna. Kot nam je pojasnil Martin Martinčič iz občinske uprave, je izbrani izvajalec Akvaing, d. o. o., dela izvedel za dobrih 15 tisočakov. Med drugim je bilo potrebno zamenjati gorilnik, pripraviti inštalacije in razvod plina, vgrajena je bila nova avtomatika ter urejen dimniški priključek z dimnikom. Vrtec na Logu bodo še naprej ogrevali z utekočinjenim plinom, občinsko stavbo pa naj bi še letos prav tako priključili na zemeljski plin. Občina naj bi s priključitvijo obeh javnih stavb na nov energent precej privarčevala. Kakšni bodo prihranki, pa naj bi bilo znano prihodnje leto. V. Lovrenčič Sanacija Molščice je zaključena V drugi polovici avgusta so delovni stroji začeli brneti ob strugi Molščice. Tam sta Agencija RS za okolje in Občina Log - Dragomer začeli s sanacijo spodnjega dela potoka. Kot nam je pojasnila Špela Blažič iz občinske uprave, so dela potekala brez zapletov. Hidrotehnik, ki ima koncesijo za urejanje vodotokov na področju osrednje Save in Soče, je še pred koncem poletja v sodelovanju z občino in agencijo za okolje začel z načrtovanim urejanjem Molščice na delu med Šolsko in regionalno cesto ter avtocesto. Dela so potekala vse do oktobra, v tem času pa so uredili strugo potoka, odstranili prepust in uredili dostop. Kot smo izvedeli, je bil na desni strani potoka zgrajen podporni zid iz kamnov v betonu, levo brežino so utrdili in ozeleneli, na posameznih delih pa je bila izvedena tudi kamnita zložba v suhem. Nekoliko so bili spremenjeni še nakloni struge, kar naj bi zagotovilo boljšo pretočnost. »Odstranjene so bile vse naplavine, očiščene betonske kanalete in brežine, dno pa je bilo po celotni strugi utrjeno s prečnimi rebri,« je še pojasnila Blažičeva. Ureditev Molščice je tako zaenkrat za- ključena. Občinska uprava zatrjuje, da pri izvedbi del ni bilo zapletov, po načrtih pa je šlo tudi pri financah, saj dela niso presegla pogodbene vrednosti skoraj 49 tisočakov, ki so jih zbrali ARSO, občina in zasebni investitor. Razmere ob obilnem deževju naj bi bile zdaj na tem delu bistveno boljše, zmanjšala pa naj bi se tudi nevarnost poplavljanja. Sočasno z urejanjem struge so dela potekala tudi na Molski cesti, ki so jo nekoliko razširili. Ta zaradi načrtovane gradnje kanalizacije ostaja makadamska. »Postavili so tudi jekleno odbojno ograjo in uredili uvoz z regionalne ceste v ulico,« je še razložila občinarka. Redna vzdrževalna dela tudi na nekaterih drugih vodotokih Hidrotehnik je v sklopu rednih vzdrževalnih del za letošnje leto očistil še dve pregradi, in sicer Ajdkov graben in Sne- žak, do konca tega meseca pa naj bi uredili še hudournik ob cesti Pod gradom. V. Lovrenčič / Foto: V. L. Potres v vrtcu Dragomer Že v jesenskem času smo v vrtcu Dragomer izvedli vajo evakuacije v primeru potresa. Ko je bilo slišati sireno, smo se umaknili pod mize. Po koncu preplaha smo v gruči po skupinah odšli ven na varno zbirno mesto. Tam so nas že pričakali gasilci, ki so oskrbeli »poškodovance« in jih mobilizirali. Ogledali smo si tudi gasilski avto s pripomočki ter se vanj usedli. Prav je, da se s takimi vajami seznanjajo že najmlajši. Zvončki prvič obiskujemo vrtec, zato je bila vaja za nas izredno zanimiva. Dragica Slana Avtocestni priključek na Lukovici naj bi bil dokončan do leta 2019 Takšne informacije je župan Miran Stanovnik dobil konec oktobra, ko so v prostorih Direkcije in Slovenskih železnic ter župana Brezovice in Loga - Dragomerja. Zamisel o novem avtocestnem pri- obstoječe prometnice in skrajšal pot cestnega izvoza in navezovalne ceste RS za avtoceste za skupno mizo sedli predstavniki projektantov ključku, ki ima že zelo dolgo brado, kot kaže ni zamrla. Za ta projekt je že nekaj časa sprejet državni lokacijski načrt, trenutno pa poteka projektiranje. Kot je pojasnil župan Miran Stanovnik, naj bi bila prihodnje leto dokončana dokumentacija, pridobljeno gradbeno dovoljenje in odkupljena zemljišča, leta 2017 naj bi začeli z gradnjo, ki naj bi po terminskem planu potekala naslednja tri leta. Na sestanku, ki so ga organizirale strokovne službe Direkcije RS za avtoceste (DARS) je bil tudi brezoviški župan Metod Ropret. Ta priložnost za zagon projekta vidi v evropskih kohezijskih sredstvih: »Dejstvo je, da bo dobršen del sredstev v novi finančni perspektivi namenjen za obsežnejše državne investicije in tukaj ocenjujem, da moramo priložnost izkoristiti tudi mi.« Kot je dodal, ne Občina Brezovica ne Občina Log - Dragomer ne bosta vključeni v financiranje projekta, si bosta pa prizadevali, da bi državne službe upoštevale njune želje in predloge, saj bosta nenazadnje izvoz in povezovalna cesta zgrajena prav na njunem območju. Log-dragomerski župan Miran Sta-novnik ocenjuje, da je projekt zelo dobro zastavljen, saj bo razbremenil iz zalednih krajev. Z njim se strinja tudi župan iz sosednje občine, ki dodaja, da bo prispeval k varnosti v prometu ter tudi sami pretočnosti prometa. V okviru projekta naj bi na Lukovici, med obema občinama, zgradili nov avtocestni izvoz, ki naj bi se na severnem delu priključil na regionalno cesto, na južnem pa naj bi vodil do železniškega prehoda v Vnanjih Goricah. »Projekt že kaže prve obrise, rešiti pa bo treba še nekaj detajlov. Med drugim bom zagovarjal umestitev krožišča na regionalki in verjamem, da bo ta argument pil vodo,« pravi Stanovnik. Dodal je, da naj bi v okviru projekta med občinama Brezovica in Log - Dragomer ob regionalki zgradili še manjkajoči pločnik in kolesarsko stezo ter s protihrupnimi ograjami zaščitili prebivalce, ki živijo na tem območju. Glavni cilj brezoviške občinske uprave pa je, da bi načrtovana obvozna cesta, ki naj bi po Barju potekala do Vnanjih Goric, bila čez železnico speljana po novem nadvozu, ki bi nadomestil oba nevarna obstoječa prehoda čez železniško progo, razlaga Ropret: »Naša želja, ki smo jo seveda jasno izrazili tudi na tem sestanku, je, da ne pridemo le do avto- do železniškega prehoda v Vnanjih Goricah. Želimo si, da vsega tega prometa ne bi speljali na ta železniški prehod, ampak bi ob železniški progi zgradili novo cesto mimo nove čistilne naprave do Notranjih Goric ter izvennivojski prehod čez železnico.« V nadaljevanju naj bi se župana na sestanku sestala še z resornim ministrom, čaka pa ju tudi še medresorsko usklajevanje. A župan Miran Stanovnik je, kot nam je pojasnil, po sestanku bolj vedrega obraza: »Sedaj smo se o tem projektu končno začeli bolj konkretno pogovarjati in imamo že tudi precej konkretne obrise projekta.« V. Lovrenčič NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 35 30. november 2015 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer MAŠ ČASOPIS 35 Prva vaja članic Gasilske zveze Vrhnika na Logu Letošnjo jesen smo se gasilke PGD Log odločile, da izvedemo prvo žensko vajo z naslovom Požar mizarske delavnice. Vajo smo izvedle v mesecu požarne varnosti, 30. oktobra 2015, ob 18. uri pri Mizarski delavnici Novaki na Logu. Sodelovale so članice iz osmih prostovoljnih gasilskih društev: Drenov Grič - Lesno Brdo, Dragomer - Lukovica, Bevke, Podlipa - Smrečje, Jezero, Notranje Gorice - Plešivica, Šenčur in Log. Z enajstimi gasilskimi vozili se je na vajo pripeljalo 55 gasilk. Ob prihodu vozil na sprejemno mesto je vodja vaje razporedila vozila na dva sektorja ter določila vodje sektorjev. Požar, ki je izbruhnil v silosu za žaganje, smo uspešno lokalizirale in s skupnimi močmi tudi hitro pogasile. Med vajo je reševalna enota gasilk bolničark PGD Log uspešno oskrbela pet ponesrečencev. Z našo prvo vajo smo bile zelo zadovoljne. V praksi smo preizkusile sistem vodenja in poveljevanja z uporabo radijskih zvez ter ostale gasilske tehnike. Vaja je potekala v večernem času, tako da je bila potrebna še razsvetljava gasilskih vozil. Tako so bili delovni pogoji še malo bolj oteženi, a smo jih s skupnimi močmi uspešno prestale. Večjih napak poveljnik GZ Vrhnika tov. Benjamin Svenšek ni izpostavil, manjše pa bomo z rednimi vajami odpravile. Nad prikazano vajo je bil navdušen tudi predsednik GZ Vrhnika tov. Vinko Keršmanc. Vsem, ki so nam pri izvedbi in pogostitvi pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Tekst: članice PGD Log / Foto: PGD Log, Andrej Gubič Vsestranski Ložan Lovro Sodja predstavil avtobiografijo 77-letni slovenski glasbenik, baletnik, pedagog, publicist, športnik in pevec Lovro Sodja že skoraj štiri desetletja živi na Logu. Svoj izjemen šestdesetletni opus je avtor predstavil v svoji tretji knjigi, avtobiografiji Glasba, ples in gore. Z avtorjem se je na predstavitvi knjige, ki jo je pripravil Kud Kosec, pogovarjal muzikolog dr. Franc Kri-žnar, dogodek pa je popestril kvartet Slavček. Konec oktobra je občan Lovro ljubljanske opere, pet desetletij Sodja skupaj z muzikologom Francem Križnarjem v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer predstavil svojo zadnjo knjigo, avtobiografijo z naslovom Glasba, ples in gore, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Poslušalce sta popeljala po mno-gostranskih ustvarjalnih poteh Sodje, ki jih v svoji tretji knjigi sam predstavlja na 237 straneh ter s 127 fotografijami. Kot smo spoznali na predstavitvi, se v življenjski zgodbi avtorja tesno prepletajo glasba, ples in gore, kar je izpostavil tudi nekdanji župan in sedanji svetnik Mladen Sumina, ki je v imenu občine pozdravil zbrane. »Spoznati takšno osebo, kot je gospod Sodja, je zame darilo. Njegov na videz preprost in ljudski pristop k sleherni nalogi, ki jo je v življenju opravil, je dal izjemne rezultate. Da je gospod Sodja lahko združeval različne dejavnosti, pa težko dojamem, na eni strani mrzle kamine, na drugi flavta ter umetniški prstki, težko razumem, kako gre to skupaj, vendar gospod Sodja dokazuje, da gre in on to zmore.« Lovro Sodja se je rodil leta 1938. Končal je realno gimnazijo, ob njej pa še srednjo glasbeno šolo. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je pri profesorju Borisu Čampi diplomiral iz igranja na kljunasto in prečno flavto. Je človek številnih znanj in talentov. Deset let je bil član opernega zbora in baletnega ansambla učitelj glasbe na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, leta 1979 je začel poučevati flavto na Slovenski glasbeni šoli na Koroškem, leta 1986 je postal njen pedagoški vodja, na čelu glasbene šole pa je ostal do leta 1997. Bil je član različnih folklornih skupin in pevskih zborov, je prejemnik narodnih in mednarodnih odlikovanj, urednik, fotograf, novinar, publicist in knjižni avtor, predsednik številnih glas-beno-pedagoških društev, med njimi Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije in Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva. Slednje je aprila že trinajstič organiziralo Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Po Sodjevi zaslugi je v Sloveniji zaživelo kar nekaj tekmovanj za mlade glasbene in baletne umetnike, zelo delaven na tem področju je bil tudi v mednarodnem prostoru. Je oče najpomembnejšega državnega tekmovanja za mlade glasbenike v Sloveniji Temsig, dolga leta je bil njegov sekretar. Sodja je skupaj z organistom profesorjem Hubertom Bergantom zasnoval tudi edino orgelsko tekmovanje za mlade orglavce v Evropi ter leta 1998 sodeloval pri organizaciji prvega evropskega tekmovanja za mlade orglavce. Sodja je že od otroštva ljubitelj gora, tudi zahtevnejšega alpinizma, od Šmarne gore do štiritisočakov, kot je Mont Blanc. Sodja v knjigi zelo natančno opisuje svojo glasbeno pot in pred- stavlja številne osebnosti, na primer Mitjo Rotovnika, Janka Svetino, Darjo Korez Korenčan, Jožeta Kopeiniga, Henrika Neu-bauerja. V avtobiografiji je strnil zgodbe svojega bogatega in vsestranskega življenja. Tako predstavlja tudi šest desetletij svojega pedagoškega, športnega, kulturnega, organizacijskega in planinskega delovanja, zgovorno pa priča tudi o odnosih in čezmej-nem sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo. Na predstavitev knjige v osnovni šoli so prišli tudi številni njegovi prijatelji, med njimi nekdanji slovenski baletni plesalec, koreograf, redni profesor na akademiji za glasbo, operni režiser, zdravnik, publicist in zgodovinar opere in baleta dr. Henrik Neubauer ter nekdanji minister dr. Boštjan Žekš. Sicer pa je KUD Kosec v goste povabil tudi kvartet Slavček, ki je s pesmijo zaokrožil kulturni dogodek. V. L. / Foto: V. L. KUD Kosec je oktobra gostil zeliščarja in radiestezista Zeliščna sekcija KUD Kosec je konec prejšnjega meseca v svojo sredino povabila zeliščarja in radiestezista Toneta Furlana. Ta je zbranim govoril o pripravi čajev in tinktur, občani pa so ga v sproščenem pogovoru povprašali, s katerimi zelišči, tinkturami, mazili in pripravki lahko lajšajo določene bolezni. »Za vsako bolezen rož'ca raste,« to je bila ena izmed poglavitnih misli, ki jih je z občani na svojem predavanju delil radiestezist in zeliščar Tone Furlan. Poudaril je tudi, da noben čaj, mazilo in nobena tinktura ne pomaga, če potem, ko nas napade bolezen, ne spremenimo načina življenja. Na predavanju smo poleg tega izvedeli tudi, kakšen je pravilen način priprave čajev in zelišč, kdaj te nabirati ter tudi kako pripraviti tinkturo, da bo ta čim bolj učinkovita. Sicer pa je Furlan med predavanjem odgovarjal tudi na vprašanja občanov ter jim svetoval, katere čaje ali tinkture uporabljati za zdravljenje določenih bolezni, ter med drugim tudi, kakšno hrano jesti. Radiestezija je veja alternativne medicine, ki se med drugim ukvarja tudi s postavljanjem zdravstvenih diagnoz. Radieste-zisti zdravijo z nihali ter preverjajo in osvetljujejo marsikaj, kar je povezano s povečanjem kakovosti življenja, življenjsko močjo, bioenergetskim potencialom, hrano in pijačo, naravnim okoljem ... V. L. / Foto: V. L. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 36 Iz KUD Kosec V praznični december z nami Pred nami je zadnji mesec leta 2015 ali veseli december, kot mu pravijo mnogi. Da bo ta čarobni mesec še bolj poln in bogat, smo v našem društvu pripravili kar nekaj prijetnih aktivnosti in dogodkov. Tako vas že takoj na začetku meseca vabimo na kulturni dogodek ob Prešernovem rojstvu, na kulturni večer z Mileno Miklavčič, žirovsko pisateljico, publicistko in ljubiteljsko raziskovalko preteklosti, ki je leta 2013 izdala raziskovalno, etnološko obarvano delo, napisano v obliki zgodb z naslovom OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE. Dogodek bo popestrila Petra He-rič, ki nas bo z violino popeljala v svet glasbe. Tudi letos za vse otroke naše občine v gasilskem domu na Logu v sodelovanju z župnijo Brezovica pripravljamo obisk prvega moža decembra - Miklavža. Izdelovali bomo prav posebne novoletne čestitke iz svilenih barvnih niti, spoznali se bomo z novo tehniko šivanja in ustvarjanja - »patchwork« in tudi letos odšli na pohod z baklami. V novo literarno sekcijo, ki jo vodi Jasna Vida-kovič, smo povabili učence OŠ Log - Dragomer. Vabimo pa tudi vse srednješolce in ostale, ki se radi izražate s pisanjem in vas branje takšne ali drugačne literature navdušuje. Na zaključku sezone bomo skupaj zbrali najlepše članke, zgodbe, verze in poezijo ter izdali skupno knjižico. Za vse informacije in vprašanja z naslova te sekcije smo vam na voljo preko društvenega telefona. Ustanovili smo tudi glasbeno sekcijo - bend, katerega mentor je Julijan Erič. Glavni namen glasbene sekcije je povezati ustvarjalce različnih starosti z univerzalnim jezikom glasbe. Vabljeni so otroci in odrasli, tako izkušeni kot začetniki, vsi željni druženja in glasbenega Poleg bogatega decembrskega dogajanja obujamo tudi naše pododdelke. Vabimo vas k našim novo zasnovanim sekcijam. Nekatere so že v polnem teku, nekatere se še prebujajo. učenja. Spoznavali bomo glasbo na način medsebojne komunikacije, improvizacije in skupnega igranja. Delavnice potekajo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 18.30 na Loški cesti 12 v prostorih stare šole. Na delavnico je potrebno prinesti le svoj inštrument in dobro voljo. Kdo je Julijan? Julijan Erič je blues in rock kitarist mlajše generacije slovenskih glasbenikov, ki že deset let redno javno nastopa v različnih zasedbah in z raznimi priznanimi glasbeniki; skupaj z bratom Mihom Eričem zadnja leta še posebej prodorno z zasedbo Prismojeni Profesorji Blue-sa, ki se nam je že predstavila. Ima več kot 7 let izkušenj s poučevanjem kitare. Redno je zaposlen na zasebni glasbeni šoli Vox kot učitelj kitare. Kljub vsej »poplavi« aktivnosti z veseljem in zagnanostjo prevzema tudi vlogo mentorja našega benda. Društvo si želi ustanoviti tudi novo plesno skupino za srednješolce. Prijave za skupino sprejemamo preko društvenega telefona. Tudi folklorni skupini se lahko pridružite. Skupino Nageljček vodi Nataša Kogovšek. Vaje so vsak torek ob 16.00 v OŠ Log - Dragomer. Pridružite se nam. Tisti, ki radi pojete in imate radi glasbo, ki prepevate v avtu ali doma, v kopalnici, mladi, malo starejši ... starejši vas vabimo, da se nam pridružite. Peli bomo vesele in za uho prijetne slovenske popevke. Na kitari nas bo spremljal Iztok Urbanc. Z veseljem vam sporočamo tudi, da je novembra naše društvo končno svobodno zadihalo v novih prostorih stare šole na Logu (nad vrtcem). Prostore si delimo s planinskim društvom Rega. Večji del naših dejavnosti se bo torej od zdaj naprej odvijal na tej novi lokaciji, ki smo jo skrbno pripravili in opremili za nemoten potek delavnic. Pod isto streho ima naša glasbena skupina zagotovljen tudi prav poseben prostor, ki je nekoliko bolj akustično izoliran in tako primernejši za nemoteno izvedbo vaj. Na tem mestu, bi se radi zahvalili Občini Log - Dragomer, ki je uslišala naše dolgoletno hrepenenje po lastnih prostorih in nam zagotovila lep prostor za nemoteno ustvarjanje. Hvala. KUD jf Kpsec Log - Dragomer Kontakt: elektronska mpošta: kud.kosec@gmail.com, tel. št.: 064 159 939, Facebook: KudKosec. KUD KOSEC Angelca Svete je predstavila svojo pesniško zbirko Pesmi iz pesniške zbirke, ki jo zaznamuje število petinpetdeset, so bile dolga leta varno spravljene v predalu Angelčine pisalne mize. Pisala jih je zase, za svojo dušo, z njimi pa je na papir izlila vsa svoja čustva in misli. Kot je dejala sama, pesmi ni delila z nikomer, vse do letos, ko se je opogumila ter jih pokazala Tonetu Koširju. Rezultat njunega sodelovanja je prva pesniška zbirka Angelce Svete z naslovom Mojih petinpetdeset. Osebnoizpovedne pesmi Angelce Svete so nastajale več desetletij, letos pa so ugledale luč sveta. Pesmi odražajo njeno počutje in čustva, lepe in slabe trenutke ter pričajo o njenem življenju. V pesniški zbirki je zbranih 55 pesmi, na kar kaže že sam naslov zbirke, a število pe- smi ni edini razlog, da je zbirka dobila to ime. Kot nam je zaupala avtorica, je pred petinpet-desetimi leti odšla od doma, prav tako pred petinpetdesetimi leti pa se je poročila. Pesniška zbirka je razdeljena na osem tematskih sklopov, med njimi se Svetetova v pesmih spominja pokojnih, svojega rojstnega kraja ter sedanjega domačega Dragomerja, v zbirki so tudi pesmi s počitniško, morsko tematiko, pesmi o naravi, živalih ter seveda njenih bližnjih. Angelca Svete je na predstavitvi svoje knjige pojasnila, da ni bilo težko pisati pesmi, težko pa se je bilo odločiti, komu jih pokazati: »Prišel je trenutek, ko sem se opogumila in svoje pesmi pokazala človeku, ki je tenkočuten do besede. S pomočjo te tenkočutnosti Toneta Koširja, ki me je spodbudil, da pesmi pokažem javnosti, sem dobila korajžo,voljo in potrditev, da zmorem in tako smo danes tukaj.« Nekaj izbranih misli, ki so se Koširju porodile ob prebiranju pesmi, lahko preberemo tudi v zbirki, ki jo je sicer Angelca Svete izdala v samozaložbi. O pesmi Med včeraj in jutri, za katero Angelca Svete pravi, da ni v njenem slogu, a ji med njenimi ljubšimi, je skupaj s Koširjem spregovorila ob predstavitvi zbirke. Dejala je, da vsak dan živimo med včeraj in jutri: »Za vse, kar se zgodi danes, ne vemo, ali se bo jutri še zgodilo ali bo jutri enako lepo, enako hudo. Čakamo, da te trenutke, ki smo jih danes doživeli, varno shranimo v spomin in jih nosimo s seboj.« Sicer pa je v zbirki le nekaj pesmi iz njenega opusa. Varno v zvezkih tako še vedno čakajo številne pesmi in, kot pravi Svetetova, bodo tudi te morda nekoč ugledale luč sveta. Predstavitev knjige je popestril krajši kulturni program, ki so ga sooblikovali domači trio Jesenovec ter mlada violinistka Eva Smrtnik. V. L. / Foto: V. L. • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • ŠD Timfit in zasebnik na pomoč občini in osnovni šoli Športno društvo Timfit in zasebni partner, solastnik TC Centra sta prepoznala finančno stisko, v kateri sta se znašli Občina Log - Dragomer (OLD) in tukajšnja osnovna šola ter omogočila brezplačno uporabo telovadnice za otroke iz sosednjega vrtca. Vrtec v Dragomerju namreč nima ustreznih prostorov za telesno vzgojo najmlajših prebivalcev Občine Log-Dragomer. Ker je le nekaj metrov od vrtca zgrajen nov, moderno opremljen športni center, se je občina v preteklem mandatu dogovorila z upravljalcem in s plačilom stroškov omogočila malčkom uporabo telovadnice v TC Centru. V letošnjem letu pa je recesija terjala davek tudi pri najmlajših. Niti Občina Log - Dragomer niti Osnovna šola Log - Dragomer nista uspeli zagotoviti 120 evrov na mesec za uporabo telovadnice v TC Centru v dveh terminih na teden. Zato je predsednik športnega društva Timfit županu Miranu Stanovniku predlagal, da se v interesu otrok poišče rešitev. Ker v skoraj treh mesecih, verjamem, intenzivnega iskanja sredstev, ki bi omogočila veselje najmlajših, župan ni uspel poiskati prostih sredstev, se je predsednik športnega društva Timfit odločil in s pomočjo dotacije, ki jo prejme za športne vsebine od občine, plačal polovico stroškov uporabe telovadnice. Drugo polovico bo prispeval zasebnik in družno bosta omogočila, da najmlajši prebivalci naše občine ne bodo občutili finančne stiske občine in osnovne šole. Jože Remec, ŠD Timfit Odgovor občine Zahvaljujemo se podjetju Tehnocom-merce, d. o. o., in Športnemu društvu TIMFIT za ponujeno pomoč, vendar je zaradi spodaj navedenih razlogov ne moremo sprejeti. Osnovna šola Log - Dragomer je za rekreacijo otrok iz vrtca v enoti Dragomer najela telovadnico v prostorih podjetja Tehnocommerce, v okviru katerega deluje tako imenovani TC Center, ki nastopa kot zasebni donator. Osnovna šola Log - Dragomer lahko v okviru svojih prostorskih zmogljivosti sama poskrbi za rekreacijo otrok iz enote Dragomer in zato ne potrebuje najete telovadnice v prostorih podjetja Tehnocommer-ce. Zato je Osnovna šola Log - Dragomer, katere ustanoviteljica je Ob- čina Log - Dragomer, s podjetjem Tehnocommerce prekinila najemno razmerje. Zmotno je prepričanje zastopnika Tehnocommerce, ki je obenem predsednik Športnega društva Timfit, da Občina Log - Dragomer finančno ne zmore zagotavljati prostorov za rekreacijo otrok iz vrtca. Poleg navedenega Občina Log - Dragomer iz previdnosti ne sprejema ponudbe za brezplačno uporabo telovadnice, ker meni, da niti Športno društvo Timfit niti Tehnocommerce nista finančno zmožna, da bi lahko omogočila otrokom iz vrtca brezplačno uporabo telovadnice. Športno društvo Timfit bi sofinanciralo najem telovadnice s pomočjo sredstev, ki jih je pridobilo na občinskem razpisu za sofinanciranje športnih vsebin. Športno društvo Timfit na občinskem razpisu za leto 2015 ni pridobilo nobenih sredstev za sofinanciranje športnih vsebin. Zato Športno društvo Timfit nima finančnega vira, iz katerega naj bi sofinanciralo najem telovadnice za otroke. Tudi če bi Športno društvo Timfit pridobilo ta sredstva, bi moralo sredstva namensko porabiti za financiranje svojih športnih vsebin in ne za najem telovadnice za otroke. Lastnik podjetja Tehnocommerce, d. o. o., pa je v arbitražnem sporu z Občino Log - Dragomer večkrat navajal, da ima finančne težave in da obstaja možnost, da se za podjetje prične stečajni postopek. Ce se to zgodi, imajo upniki možnost izpodbijati dolžnikove pravne posle skladno s (5.3.4.) pododdelkom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - UPB in 10/15 - popr.). Na podlagi tega bi upniki v primeru stečaja podjetja Tehnocommerce lahko izpodbi- jal brezplačnen najem telovadnice za otroke. Občina Log - Dragomer noče tvegati, da bi upniki podjetja Teh-nocommerce zahtevali od Osnovne šole Log - Dragomer plačilo najemnine za čas, ko je bila telovadnica v brezplačnem najemu. Med podjetjem Tehnocommerce, d. o. o., in Občino Log - Dragomer trenutno poteka arbitražni spor. Občina Log - Dragomer bo zato pred kakršnimkoli nadaljnjim sodelovanjem počakala na pravnomočno odločbo arbitraže. Občina Log - Dragomer NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 37 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani MAŠ ČASOPIS 37 Najava prodaje stanovanj na lokacijah Borovnica in Novo mesto Stanovanjski sklad RS najavlja, da bo začel s prodajo 53 stanovanj v Borovnici in 26 v Novem mestu. Stanovanja v Borovnici so večjih kvadratur, v Novem mestu pa bodo v ponudbi manjše in večje stanovanjske enote. Na obeh lokacijah so stanovanja v novozgrajenih objektih, v bližini pa lahko najdemo vso potrebno infrastrukturo. Gre za prodajo še nikoli vseljenih stanovanj po sistemu videno kupljeno, v sklopu prodaje pa bo Stanovanjski sklad RS vsem zainteresiranim kupcem omogočil tudi ugodno kreditiranje v višini do 80 % vrednosti stanovanja. Način prodaje bo podrobneje opredeljen z objavo razpisa 20. 11. 2015 na spletni strani www. ssrs.si. Zainteresirani kupci si bodo lahko celotno razpisno dokumentacijo ogledali tudi na sedežu Stanovanjskega sklada RS. Ogledi stanovanj za zainteresirane kupce bodo od 7. 12. 2015 do 18. 12. 2015, in sicer po predhodnem dogovoru preko e-pošte ssrsinfo@ssrs.si do najkasneje 2. 12. 2015. Stanovanjski sklad RS 4 u I ) . i Objava prenehanja opravljanja dejavnosti za s. p. S.p. mora 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletni strani AJPES objaviti namero o prenehanju, ki jo lahko pošlje AJPES prek aplikacije OOPS, po e-pošti na objava.prenehanja@ajpes.si ali odda na točki VEM. Obvestilo mora vsebovati podatek o datumu prenehanja opravljanja dejavnosti. Omejitve za registracijo s.p. S. p. ne more registrirati oseba, ki je objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov ali so na seznamih objavljene družbe, v katerih ima oseba delež, višji od 25 %. S 1. 1. 2016 bodo uveljavljene dodatne omejitve, in sicer se bo objava na seznamih preverjala za zadnjih dvanajst mesecev (sedaj se preverja samo zadnji seznam). Prav tako s. p. ne bo mogla registrirati oseba, ki je imela več kot 50 % neposredni delež v d. o. o., ki je bil v zadnjem letu izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije zaradi insolventnosti, in oseba, ki ji je bila v zadnjih treh letih dvakrat izrečena globa v povezavi s prekrškom za delo in zaposlovanjem na črno. * P) m JOL°Cet oteHNW3 ^ RAKETE :: BAKLE :: :: RIMSKE SVEČKE i :: FONTANE :: :: BATERIJE :: :: DRUŽINSKI KOMPLETI TNA TRGOVINA :: PIROTEHNIKA d.o.o. Stara Vrhnika 51 1360 Vrhnika Delovni čas: #Pon-Pet Sobota Nedelja 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 !!POZOR!! Predstavitev PIROTEHNIKE sobota, 19. 12. ob 19. uri pred B.J. pub-om Srečno in veliko zadovoljstva v letu 20161 Tel.: 01-750-46-51 GSM: 041-353-982 Sklenitev zakonske zveze na Upravni enoti Vrhnika Poroka je eno izmed najlepših doživetij, ki nam jih ponuja življenje, zato si na Upravni enoti Vrhnika želimo, da bi vam poročni dan ostal v najlepšem spominu. Na območju Upravne enote Vrhnika so trije uradni prostori za sklenitev zakonske zveze: - v gradu Bistra - v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki - na upravni enoti v pisarni načelnice. Zakonske zveze se v gradu Bistra sklepajo od aprila do novembra ob sobotah od 12. do 18. ure. V mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki se zakonske zveze sklepajo od novembra do aprila ob sobotah med 10. in 17. uro in vse leto ob sredah v času uradnih ur upravne enote. V pisarni načelnice upravne enote se zakonske zveze sklepajo vse leto ob sredah v času uradnih ur. Prijava za sklenitev zakonske zveze Za sklenitev zakonske zveze se bodoča zakonca prijavita na upravni enoti, kjer dobita tudi podrobnejše informacije o sklenitvi zakonske zveze in o prostih terminih. Ob prijavi sklenitve zakonske zveze potrebujeta bodoča zakonca osebni dokument in nave-deta podatke o pričah (osebno ime, datum rojstva, stalno prebivališče). Če je bil kateri od bodočih zakoncev že poročen in upravni organ nima dokazila o prenehanju zakonske zveze, predloži tudi dokazilo o prenehanju prejšnje zakonske zveze. Če je bodoči zakonec (ali oba) tujec, za prijavo potrebuje potni list, izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o samskem stanu ali drugo potrdilo, ki izkazuje zakonski stan, in potrdilo države, katere državljan je, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze. Izpiski in potrdila morajo biti izdani za uporabo v mednarodnem prometu, torej ustrezno overjeni in prevedeni v slovenski jezik in ne smejo biti starejši od šest mesecev. Če bodoči zakonec ali priča ne razume slovenskega jezika mora pri prijavi in sklenitvi zakonske zveze sodelovati uradni prevajalec oziroma sodni tolmač. Sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov zaradi opravičljivih razlogov Upravna enota lahko z odločbo dovoli sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta za to opravičljive razloge (huda bolezen). Taka sklenitev zakonske zveze ne pomeni povečanih stroškov za bodoča zakonca. Sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov ali zunaj uradnega časa za sklepanje zakonske zveze iz drugih razlogov Sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov ali zunaj uradnega časa za sklepa -nje zakonskih zvez se dovoli tudi iz drugih razlogov glede na možnosti upravne enote. Bodoča zakonca morata prijavi za sklenitev zakonske zveze poleg zahtevanih listin priložiti tudi pisno soglasje za uporabo lokacije za sklenitev zakonske zveze. Vloga za sklenitev zakonske zveze se vloži 30 dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze. V primeru takšne sklenitve bodoča zakonca poravnata stroške za sklenitev zakonske zveze v znesku 170,00 evrov, ki jih morata poravnati najmanj pet dni pred sklenitvijo zakonske zveze, sicer se sklenitev zakonske zveze ne opravi. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA ■Efc OBNOina OHRT»»0 romi 1 Klik* rBOPMCa ^^ LJUBLJANA VIČ Podjetniški zajtrki Napovedujemo teme za december: • petek, 4. december 2015, ob 8.30: Vprašanja in odgovori na temo davčnih blagajn, Iztok Mohorič, strokovni svetovalec, specialist za davčne zadeve, • petek, 11. december 2015, ob 8.30: Predstavitev nacionalnega programa izobraževanja odraslih, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport • petek, 18. december 2015, ob 8.30: Strategija pametne specializacije - vsebina in nadaljnji koraki, predstavnik Urada za kohezijsko politiko. Podjetniški zajtrk je namenjen članom in drugim podjetnikom. Vljudno vabljeni! Letno poročilo in davčni obračun za leto 2015 za samostojne podjetnike in novosti davčnih in nedavčnih zakonov v računovodstvu v 2016, ki jih moramo poznati Skupaj bomo osvežili znanje iz vsebine za sestavo letnega poročila in davčnega obračuna za leto 2015 za zasebnike, ki opravljajo dejavnost, obveznosti za poročanje, osvežili novosti, ki veljajo za leto 2015. • Davek od dohodkov pravnih oseb in akontacija dohodnine od dohodkov iz opravljanja dejavnosti • Pregled davčnih olajšav • Davčna izguba • Spremembe ZDDPO-2 in ZDoh-2 • Pregled izpolnjevanja obrazcev davčnega obračuna in opozorila • Dohodnina in prispevki • Pošiljanje podatkov za odmero dohodnine za 2015 Spremembe pri poročanju za potrebe pokojninskega zavarovanja na obrazcu iREK v letu 2016 • Spremembe ZPIZ-2 in ZDavP-2 • Druge aktualne teme (aktualnosti iz prakse: problematika obračunavanja, poračunavanja in vračila regresa za letni dopust, novosti pri izvršbi na plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja). Seminar bo v ponedeljek, 18. 1. 2016, ob 16. uri (štiri šolske ure), vodila pa ga bo Simona Štravs. Cena seminarja (brez DDV) znaša 90,00 EUR, cena za naše člane znaša 45,00 EUR. Zaključni račun in obračun DDPO Pridružite se nam na seminarju z naslednjo tematiko: • popis sredstev in virov sredstev, • obveznosti družb v zvezi z oddajo letnega poročila, • novosti obračuna DDPO, • evidentiranje sredstev in virov sredstev in vpliv na davčno osnovo, • davčno priznani prihodki - posebnosti, nova pojasnila FURS, • davčno priznani odhodki - posebnosti, nova pojasnila FURS, • davčne olajšave, • vprašanja in odgovori. Posvet bo v ponedeljek, 7. 12. 2015, ob 16. uri (štiri šolske ure). Cena seminarja (brez DDV) znaša 90 EUR, cena za naše člane znaša 45 EUR. Seminar bo izvajala Ida Kavčič. Varstvo pri delu Termin 1: torek, 15. december 2015, ob 15. uri. Prijavnico pošljite po pošti ali po telefaksu 01/257 20 90. Tečaj s preizkusom znanja traja štiri šolske ure. Cena: 21 EUR + DDV, za člane Območne obrtne zbornice. Ljubljana - Vič, po sklepu Upravnega odbora brezplačno. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 38 38 NAS ČASOPIS Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razvoju kolesarstva in kolesarskega turizma na ljubljanskem barju Na Vrhniki je 22. 10. 2015 potekal posvet o razvoju kolesarstva na Ljubljanskem barju z vidika trajno-stne mobilnosti, rekreacije in turizma. Uvodoma je dobrih 30 udeležencev, večinoma predstavnikov barjanskih občin, turističnih in kolesarskih društev, udeležence pozdravil in jim zaželel uspešno delo župan občine Vrhnika Stojan Jakin, v imenu organizatorja - Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika - in pobudnika - Občine Borovnica - pa sta jim dobrodošlico izrekla Marija Zakrajšek in Andrej Klemene. Ključne ugotovitve posveta: 1. Ljubljansko barje ima zaradi bližine slovenske prestolnice, privlačne krajinske podobe, bogate kulturne dediščine, biotske pestrosti in številnih naravnih vrednot in spomenikov ter zaradi svoje ravninske lege in dobro razvejane mreže manj prometnih cest, poti in kolovozov izredne možnosti tako za uporabo kolesa na vsakdanjih poteh prebivalcev v Ljubljano in med posameznimi kraji na njem kot tudi za vsakdanjo kolesarsko rekreacijo lokalnih prebivalcev in še posebej prebivalcev Ljubljane, skupaj s svojim zaledjem pa tudi izredne možnosti za razvoj različnih vrst kolesarskega turizma. 2. Zaradi bližine velikega mesta, kratkih razdalj med naselji, dobro razvite mreže javnega potniškega prometa in solidne osnove za razvoj goste mreže kolesarskih povezav je Ljubljansko barje Avtotrade d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika www.avtotrade.si VOŽMJR V POSTOJNI lisi LJUBLJl tecrj prve pomoči vrdbr vrrne vožnje IZRlT Xfl TRRKTOR: i* zbirri idealen prostor za medsebojno usklajen in povezan razvoj uporabnega, rekreacijskega in turističnega kolesarjenja na eni ter kolesarstva in sistema integriranega javnega prevoza na drugi strani. ŠOLA VOŽNJE TEL.: D41 6D1 7D7 PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO KUPI PAKET UR IN IZKORISTI AKCIJO cpp + EV KRRTOM+ 5 UR = HOC KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! The Power to Surprise AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) [J www.facebook.com/KIASIovenija 3. Na področju kolesarstva in kolesarskega turizma na Ljubljanskem barju že obstajajo nekateri produkti ter številne pobude in dejavnosti, ki pa se vse med seboj niti ne poznajo niti niso usklajene. 4. Ne glede na to, da imajo različne zvrsti kolesarstva različne potrebe in prioritete je potrebno k razvoju kolesarskega sistema na Ljubljanskem barju pristopiti enotno in celovito, saj obstajajo številne skupne potrebe in sinergije med razvojem uporabnega, rekreativnega, izletniškega in turističnega kolesarstva. El Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 8,5 l/100km, emisije CO2: 99 - 204 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 - 0,16 g/km. Cena 16.990 EUR velja za Spor ozila iz zaloge v okviru akcijske ponudbe. Akcije EOM = 0% velja za vo: 0 31. 10. 2015 oz. do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najp 1 ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v g, 5. Kolesarstvo na Ljubljanskem barju je potrebno razvijati kot del energetsko in okoljsko učinkovitega ter na sodobne IKT tehnologije oprtega prometnega sistema, s poudarkom na so-modal-nosti kolesarstva in drugih oblik prevoza ter obenem kot kolesarsko turistično destinacijo, ki lahko obiskovalcem Ljubljane ponudi raznolika kakovostna doživetja na s kolesom neposredno dostopnem podeželju ali omogoči bivanje na podeželju in obisk slovenske prestolnice s kolesom ali v kombinaciji kolesa in javnega prevoza. 6. Potrebni sta celovita kolesarska strategija za celotno Ljubljansko barje in njegovo zaledje, ki bo zgotovila osnovno primarno mrežo kolesarskih povezav, enotne standarde storitev za kolesarje, enotno celostno podobo in enovit sistem korpora-tivnega označevanja ter strategija razvoja Ljubljanskega barja kot turistične destinacije, v kateri bo imelo kolo kot turistično prometno in rekreacijsko sredstvo v povezavi z javnim prevozom ključno vlogo pri zagotavljanju mobilnosti turistov v tem prostoru in razvoju turističnih produktov. 7. Potreben so skupen in usklajen pristop vseh barjanskih občin, pri čemer bi morala vodilno vlogo imeti Mestna občina Ljubljana ter ostalih ključnih deležnikov: LAS Sožitje mesta in podeželja, LAS Ljubljansko barje z zaledjem, Turizma Ljubljana, Krajinskega parka Ljubljansko barje, Ljubljanske kolesarske mreže in drugih za kolesarjenje zainteresiranih društev in organizacij. 8. Ustrezno kolesarsko infrastrukturo je v veliki meri mogoče vzpostaviti na že obstoječih manj prometnih cestah, poteh in kolovozih, pri čemer pa bodo za neposrednost in krožnost povezav potrebni nekateri večji in številni manjši dodatni posegi v prostor oz. zagotovitev služnosti ali odkupa zemljišč, pri čemer je ključna vloga občin. Potrebno bo tudi na več mestih zagotoviti prečenje reke Ljubljanice ter prečenje nekaterih potokov in kanalov ter močvirnih in poplavnih površin, pri čemer je potrebno upoštevati možnosti, ki jih dajejo nekatera že vzpostavljena prečenja in možnosti funkcionalne prenove tehniške dediščine, ob tem pa tudi naravovarstvene smernice in omejitve. Prav tako bo potrebno odstraniti številne kritične točke z vidika prometne in siceršnje varnosti kolesarjev ter na primarnih kolesarskih povezavah zagotoviti enotno kakovost vozišča in njegove opremljenosti. 9. Za vzpostavitev kakovostnih in privlačnih kolesarskih povezav med Ljubljano in Ljubljanskim barjem bo potrebno urediti varne in dobro označene kolesarske povezave iz centra Ljubljane, ki bodo omogočile dostop do že obstoječih, a v nekaterih primerih prenove potrebnih za varno kolesarjenje po Ljubljanskem barju primernih cest kot so pot ob železnici od Dolgega mostu do Brezovice, Cesta v Gorice, pod ob dolenjski železnici do Škofljice ter povezava ob Ižanski cesti do odcepa ceste za Mateno. 10. Poleg ustrezne turistične informacijske infrastrukture je za povečanje privlačnosti potrebno vzpostaviti tudi ustrezno interpretacijsko infrastrukturo, saj je samo preko nje mogoče doseči tako večjo ozaveščenost in informiranost obiskovalcev Ljubljanskega barja o naravnih fenomenih, naravnih vrednotah in naravnih spomenikih v tem prostoru kot tudi na osnovi posameznih atrakcij oblikovati možnosti za doživetja in zgodbe kot osnove turističnega produkta. 11. Razen Krajinskega parka Ljubljansko barje, katerega primarno poslanstvo je varovanje narave, naravnih vrednot in spomenikov, ekosistemskih funkcij, habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst, ni nobene institucije, ki bi delovala na ravni razvoja kolesarskega prometa, rekreacije in turizma na ravni Ljubljanskega barja kot specifične kulturne krajine in skupnega prostora. Zato je velik izziv skupno in koordinirano načrtovanje za razvoj kolesarstva in kolesarskega turizma, ki je smiselno saj gre tudi v geografsko--prometnem smislu za enovit prostor in ki je nujno z vidika razvoja celovitega kolesarsko-prometnega sistema, trajnostne mobilnosti in razvoja Ljubljanskega barja kot turistične destinacije, ki lahko ponudi številne produkte ne le na področju izletniškega in družinskega kolesarjenja, temveč v zaledju Ljubljanskega barja tudi za gravitacijske in turne gorske kolesarje. Andrej Klemenc ek Vel plogredni plin, NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 39 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani MAŠ ČASOPIS 39 Ekošara priporoča Tortica, ki jo narediš hitreje, kot jo poješ. Zanimivo, kako nam sodobne presne sladice lahko prihranijo praktični del priprav na slovesne ali pa spontane trenutke. Izbrani recept nam vzame za pripravo pet minut. Za podlago z mešalnikom za živila zmelje-mo do suho sprijete mase: 2 skodelici orehov 2 skodelici datljev 1/2 skodelice kakovih zrn, lahko kakav v prahu 1/3 skodelice kokosovega mleka Maso lahko odtisnemo kar v manjšo ponev, če nimamo primernejših modelov. Za preliv je najbolje uporabiti blender, v katerem do penaste strukture zmešamo: 2 zrela avokada 1/2 skodelice agavinega nektarja 2 žlici kokosovega olja žličko vanilije v prahu ščep soli, himalajska je nežnejša malo večji ščep cimeta Preliv polijemo po podlagi in če se nam mudi, torto lahko zamrznemo. Že v eni uri bo prava poslastica. Če sladico ustvarimo zjutraj, bo zvečer samo v hladilniku dozorela v pravo mojstrovino. Ko gre za sestavino, dobro idejo ali nasvet ste dobrodošli, vračamo okuse! Lanatus - inspiracija za pletenje, vas lepo vabi, da obudite ali pa se na novo naučite že pozabljene veščine pletenja ali kvačkanja. Želite svojim najdražjim podariti nekaj, kar boste izdelali sami? Ali pa želite biti unikatni in si izdelati čisto svoj modni dodatek zase? Prednovoletni čas je pravi, da obdarujete z unikatnimi izdelki, ki ste jih naredili sami. Šali - klasični in okrogli -, kape ali druge drobne pozornosti so lahko odlično darilo. S kvačkani-mi snežinkami ali pletenimi podstavki si lahko doma pričarate čudovito praznično vzdušje. Zato: pridružite se nam na kreativnih delavnicah pletenja/kvačkanja. Kreativne delavnice pletenja/kvačkanja so primerne za začetnike in tudi tiste bolj izkušene. V paketu bodo bodo tri delavnice, vsaka bo tra- jala po tri šolske ure. Cena delavnic znaša 37 evrov. Na delavnicah se boste pri pletenju naučili: - kako izbrati primerno volno in velikost ple-tilk - kako držati pletilke in kakšen material pletilk izbrati - kako narediti nasnutek - kako plesti osnovne zanke in kaj so krajne petlje - kako dodajati in snemati petlje, kako zazan-kati pletenino - kako prebrati kroje - kako plesti osnovne vzorce Tisti bolj izkušeni pa se boste - naučili zahtevnejših vzorcev (luknjice, kite, reliefi ipd.) - naučili večbarvnega pletenja - naučili pletenja v krogu (npr. kape) - se seznanili s trendi in modeli za zimo in spoznali nove materiale Pri kvačkanju se boste naučili: - verižne zanke - goste in šibične petlje - izdelali boste enostaven kvačkan izdelek Datum začetka delavnic: 7. december 2015 in 14. januar 2016. Delavnice potekajo v večernih urah; o točni uri in lokaciji boste obveščeni naknadno. Prijavite se lahko na e-naslov: lanatus@siol.net, na naši spletni strani http://lanatus.si/ ali po telefonu 031 63 22 43. Prijave zbiramo do 5.12. 2015 oz. do 11. 1. 2016 in so zaradi organizacije obvezne. Vabljeni! Nasveti občanom pred zimo 15. novembra 2015 se začenja nova sezona naše zimske službe. Na vrhniški komunali bomo s svojimi kooperanti poskrbeli za pluženje in posipanje kategoriziranih občinskih javnih cest in drugih javnih površin v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Pred začetkom sezone že postavljamo snežne kole za označevanje ovir ali robov cestišč. S posipnim materialom bomo napolnili zabojnike in tako omogočili dodatno posipanje, kjer je to potrebno. Do 15. novembra bomo napolnili tudi deponijo soli in peska z okoli 20-odstotno količino letne porabe. V zadnjih sezonah smo za posipanje cest v vseh treh občinah v povprečju porabili okoli 1500 ton soli in 1500 m3 peščenega drobljenca. Za vas smo pred zimo pripravili nekaj praktičnih nasvetov. Prosimo vas, da jih upoštevate in tako našim delavcem olajšate izvajanje zimske službe: - po pluženju javnih cest in običajnem ročnem čiščenju dostopa do svojih vhodov ne odmetavajte spluženega snega nazaj na cesto, - s svojih dvorišč ne odmetavajte snega na javno cesto tudi, ko se le-ta začne že taliti; tudi spomladi so jutranje temperature nizke, zato lahko nastane nepredvidena poledica, - na svoje objekte, neposredno ob javni cesti, namestite snegobrane in jih tudi redno vzdržujte, - s svojih objektov, neposredno ob javnih površinah (tudi z opuščenih), odstranjujte ledene sveče, - odstranite sneg z mesta, kjer imate postavljen zabojnik za odpadke, seveda tudi pot do njega, pred odvozom pa očistite sneg tudi z zabojnika, - odstranite sneg z ograj ali živih mej in tako omogočite boljšo preglednost v križiščih, - ne postavljajte posestnih ograj na parcelno mejo ceste, zlasti ne tam, kjer je cesta ozka; pred vsako postavitvijo ograje ali njeno zamenjavo morate pridobiti soglasje občine za dela v varovalnem pasu javne ceste. Izvajalec pluženja ne more odgovarjati za nekorektno postavljene in nestabilne ograje, - če imate med sneženjem vozilo na javnem parkirišču, ga ob dnevu, ko se pluži, umaknite; umaknite ga vsaj naslednji dan, da bomo parkirišče lahko očistili v celoti. Občane obveščamo, da vrhniška komunala ne prodaja soli za posipanje zasebnih dvorišč. Sol lahko kupite v vrečah v skoraj vseh trgovinah z gradbenim materialom. Za vse nujne primere lahko pokličete dežurni telefon zimske službe: 031 740 999. Prosimo pa vas, da kličete res le, kadar je nujno, saj smo v podjetju med sneženjem veliko v stikih z našimi ekipami. Ob intenzivnih padavinah je na terenu hkrati okoli petdeset delavcev. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Odvoz organskih odpadkov od 14. decembra 2015 do 28. februarja 2016 vsakih štirinajst dni Obveščamo vas, da bomo od 14. decembra 2015 do vključno 28. februarja 2016 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev vsakih štirinajst dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. V tednu od ponedeljka, 14. 12., do petka 18. 12. 2015, torej ni odvoza organskih odpadkov. Odvoz organskih odpadkov vsakih štirinajst dni bo potekal po naslednjih terminih: od ponedeljka, 21. 12., do sobote, 26. 12. 2015, odvoz organskih odpadkov je; *zaradi praznika (25. december) je urnik za en dan zamaknjen. od ponedeljka, 4. 1., do petka, 8. 1. 2016, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 18. 1., do petka, 22. 1. 2016, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 1. 2., do petka, 5. 2. 2016, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 15. 2., do petka, 19. 2. 2016, odvoz organskih odpadkov je. V tednu od ponedeljka, 29. 2. 2016, naprej bomo organske odpadke spet odvažali po ustaljenem, dosedanjem urniku. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 40 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Kaj bo s podlubniki v jesenskem in zimskem času? Podlubniki so majhni hrošči, velikosti od enega do nekaj milimetrov, valjaste oblike ter praviloma enotno rjave ali črne barve. Od približno devetdesetih vrst, ki jih poznamo v Sloveniji, sta večini najbolj znana osmerozo-bi in šesterozobi smrekov lubadar. Kot pove že njihovo ime, podlubniki živijo pod lubjem iglavcev in listavcev, kjer se prehranjujejo in kjer poteka njihov razvoj od jajčeca preko ličinke in bube do odraslega osebka. Vendar pa njihove majhnosti in neopaznosti pod lubjem ne gre podcenjevati, saj ob namnožitvi te ži-valice lahko postanejo škodljivci številka ena v gozdovih. Vemo, da imajo radi toplo vreme, zato se čezmerno namnožijo in povzročajo največ škode predvsem poleti. Kaj pa se zgodi z njimi pozimi, ko temperature padejo pod ledišče in zapade sneg? Letos smo v slovenskih gozdovih priča obsežni škodi, ki je posledica čezmerne namnožitve podlubnikov. V letu 2015 je Zavod za gozdove Slovenije evidentiral že več kot 1,5 milijona m3 lesne mase dreves, večinoma smreke, ki jih je treba posekati zaradi podlubnikov. Vsak delovni dan se evidentirajo nova žarišča napada. Obseg napada in škoda zaradi podlubnikov bosta letos največja po drugi svetovni vojni. Upad tako velike namnožitve podlubnikov lahko pričakujemo šele čez nekaj let. Obilje hrane in visoke temperature Tako velika in obsežna namnožitev podlubnikov je posledica sovpadanja ugodnega vpliva ključnih dejavnikov v okolju, od katerih je odvisen razvoj teh hroščev, in sicer hrane in temperature. Glavni sprožilec namnožitve je bil žledolom, ki je februarja lani prizadel skoraj polovico vseh gozdov v državi, najbolj na območjih Ljubljane, Kranja, Postojne in Tolmina, ter za sabo pustil izjemno velike količine poškodovanih in podrtih dreves. Zaradi posledic ujme je bilo za posek predvidenih 9 milijonov m3, kar presega običajni sanitarni posek za 7- do 18-krat (500.000-1.200.000 m3 letno v obdobju 1995-2005). Glede na to, da večina podlubnikov napada poškodovana ali kako drugače oslabljena drevesa, je kot posledica te ujme nastalo nenadno veliko povečanje tako razpoložljive hrane za podlubnike kot tudi mest za odlaganje jajčec in razvoj hroščev. Posledično se je zelo povečala številčnost podlubnikov, ki se je letos še dodatno povečala zaradi vremenskih razmer, ki so izrazito ugodno vplivale na njihov razvoj. Dolga obdobja suhega in nadpovprečno toplega vremena so namreč omogočila hitrejši razvoj hroščev od jajčeca do odraslega osebka, zato se je čas od napada drevesa do izletanja hroščev nove generacije razpolovil. Zanimiv je podatek, da se pri osmerozobem smrekovem lubadarju razvoj, ki v normalnih vremenskih razmerah traja 56 do 70 dni, skrajša na 20 dni pri temperaturi 25 °C, pri temperaturi 30 °C pa se iz jajčeca razvije odrasel hrošč že v 17 dneh. Posledica hitrejšega razvoja je bilo hitrejše širjenje napada na nova območja, poleg tega pa so se pri osmerozobemu smrekovem lubadarju namesto običajnih dveh generacij, ki sta značilni za naše podnebne razmere, letos razvile tri generacije hroščev. Omejevanje napada in preprečevanje širjenja podlubnikov Edini učinkovit način, s katerim lahko zajezimo večanje števila in širjenje podlubnikov ter tako omejimo škodo v gozdnih sestojih, je odstranitev napadenih dreves iz gozda in uničenje podlubnikov z lupljenjem oziroma predelavo lesnih sortimentov, še preden se razvije in izleti nova generacija hroščev. Samičke podlubnikov lahko izležejo od 10 do 300 jajčec v sezoni, vendar je dejansko število odvisno od vremenskih razmer v času odlaganja jajčec. Osebki, ki izletijo iz enega napadenega drevesa, v primeru osmerozobega smrekovega lubadarja lahko napadejo 10-20 novih dreves, zato sta redno pregledovanje gozdov imitv £. in pravočasna odstranitev napadenih dreves iz gozda nadvse pomembna. Vendar pa ob tako obsežnem napadu, ki se je pojavil letos, pravočasno odstranjevanje napadenih dreves ni bilo mogoče, zato se je številčnost podlubnikov povečala do take mere, da se je napad razširil zunaj območja, ki ga je prizadel žledolom, saj ob tako izrazito povečani številčnosti hrošči lahko napadejo tudi zdrava, nepoškodovana drevesa. Jeseni se bo z nižanjem temperatur stanje umirilo, saj se bosta ustavila čezmerno množenje podlubnikov in širjenje napada. Vendar pa to ne pomeni olajšanja za lastnikov gozdov in gozdnih delavcev, saj bodo osebki, ki bodo preživeli zimo, spomladi sprožili nov cikel razmnoževanja podlubnikov. Koliko osebkov bo preživelo, pa vplivajo predvsem temperature v okolju pozimi. Odvisnost podlubnikov od temperature v okolju Podlubniki niso sposobni uravnavati lastne telesne temperature, zato sta njihovo preživetje in razvoj odvisna od temperaturnih razmer v okolju, kjer živijo. Temperatura je glavni dejavnik v okolju, ki neposredno vpliva na razmnoževanje, rast, življenjsko dobo, obnašanje, sezonsko aktivnost in številčnost podlubnikov. Na splošno lahko rečemo, da višje temperature spodbujajo aktivnost in ugodno vplivajo na razvoj podlubnikov, nizke pa zavirajo njihovo aktivnost in razvoj. Aktivnost podlubnikov je v zmernih podnebnih območjih, kamor spada tudi Slovenija, vezana na toplejši del leta, ki traja približno od marca do oktobra. Pri nas se aktivnost podlubnikov začne zgodaj spomladi, ko se temperatura dvigne nad 9 °C. Takrat osebki pridejo iz svojih prezimovališč in začnejo s prehranjevanjem ter iskanjem partnerja, s katerim bodo ustvarili nov zarod. Medtem ko spomladi višanje temperatur spodbuja pojav rojenja in ugodno vpliva na razvoj hroščev pod lubjem, se jeseni z nižanjem temperatur aktivnost podlubnikov zmanjša, njihov razvoj pa se upočasni ali celo popolnoma ustavi. Zaradi nizkih temperatur pozimi podlubniki zimske mesece preživijo v stanju telesne neaktivnosti, ki ga imenujemo hibernacija. Prezimovanje podlubnikov Osebki lahko prezimujejo kot ličinke, kot bube ali kot odrasli hrošči, odvisno od tega, v kateri fazi razvoja so, ko se zaradi nizkih temperatur prekine razvoj. Medtem ko ličinke in bube zaradi svoje nemobilnosti prezimujejo izključno v rovih pod lubjem in v lesu, kjer se razvijajo, lahko odrasli osebki rove zapustijo in zimo preživijo tudi v drevesnih razpokah, v sečnih ostankih ali v tleh. Nekateri hrošči pred padcem temperature aktivno poiščejo prezimovališča, druge pa nizke temperature presenetijo, preden bi se lahko umaknili na primerno mesto za prezimovanje. Smrtnost zaradi nizkih temperatur Smrtnost kot posledica nizkih temperatur med prezimovanjem je pomemben dejavnik, ki uravnava številčnost podlubnikov v naravi, saj se lahko zaradi prenizkih temperatur do pomladi njihova številčnost zmanjša tudi za polovico. Za preživetje med prezimovanjem je ključna razvojna stopnja osebkov, saj so različni razvojni stadiji različno občutljivi za nizke temperature. Na primer: ličinke in bube osmerozobega smrekovega lubadarja prenesejo temperature do -13 oz. -17 °C, odrasli hrošči pa preživijo padec temperature celo do -30 °C. Ker temperatura ni povsod enaka, je preživetje podlubnikov odvisno tudi od mesta prezimovanja. Temperaturne razmere med posameznimi prezimovališči se lahko zelo razlikujejo, vendar pa ni podatkov, ali je prezimovanje na določenih mestih manj ugodno za preživetje osebkov kot na drugih. Neaktivni podlubniki niso nevarni, vendar bodo osebki, ki bodo preživeli zimo, ključni za povečanje številčnosti podlubnikov spomladi. Poznavanje mesta prezimovanja podlubnikov je zato pomembno za načrtovanje ukrepov za zmanjševanje njihove številčnosti in omejevanje širjenja v naslednjem letu. Z ustreznimi ukrepi v zimskih mesecih lahko veliko storimo za zmanjšanje števila osebkov, ki se bodo spomladi lahko razmnoževali. Osmerozobi smrekov lubadar zimo preživi pod lubjem, vendar določen odstotek osebkov prezimuje tudi v tleh. Če želimo, da bodo ukrepi proti njegovi namnožitvi v naslednjem letu učinkoviti, moramo zato upoštevati obe dejstvi. Z odstranitvijo napadenih dreves pozno poleti, preden osebki zapustijo drevo in gredo v prezimovališče, odstranimo tiste osebke, ki bi sicer preživeli zimo v zemlji, z odstranjevanjem napadenih dreves pozimi pa odstranimo tiste, ki prezi-mujejo pod lubjem. Pri tem je pomembno, da drevesa v obeh primerih odstranimo, še preden lubje odpade, saj z odpadlim lubjem na gozdna tla odpadejo tudi podlubniki, ki tako ostanejo v gozdu, kjer jih ne moremo doseči z zatiralnimi ukrepi in lahko preživijo do pomladi. Jani Bolarič, Zavod za gozdove Slovenije, KE Vrhnika 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Naše zdravie • Posvetovalnice v lokalni skupnosti Tudi v decembru bo patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika izvajala posvetovalnice, o katerih smo že pisali, v Občini Vrhnika, Občini Borovnica in Občini Log - Dragomer. Objavljamo datume posvetovalnic in vas vabimo, da nas obiščete! OBČINA VRHNIKA KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) Patronažna medicinska sestra Biljana Petkovic (051/390-921) Sreda, 16. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) Patronažna medicinska sestra Biljana Petkovic (051/390-921) Torek, 15. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 Cankarjeva knjižnica Vrhnika - prvo nadstropje (računalniška soba Kemis) Patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) Četrtek, 3. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) Patronažna medicinska sestra Maja Sreckovic (051/390-926) Sreda, 9. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 Sinja Gorica (gasilski dom) patronažna medicinska sestra Maja Sreckovic (051/390-926) Torek, 8. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Bevke (v prostorih Krajevne skupnosti Bevke) patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) Sreda, 2. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Zaplana (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) Torek, 1. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Zaplana (župnišče) Patronažna medicinska sestra Andreja Jesenovec (051/390-924) Torek, 8. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Drenov Grič (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Veronika Logar (051/390-925) Četrtek, 17. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Breg - Vas (Vrhnika - v prostorih KS Breg - Vas) Patronažna medicinska sestra Monika Trček (051 652 811) Torek, 8. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) Patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) Torek, 1. 12. 2015 in 15. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Verd (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-927) Torek, 8. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 OBČINA BOROVNICA KS Breg - Pako (gasilski dom Breg - Pako -prizidek) Patronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) Sreda, 9. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 Borovnica (gasilski dom Borovnica) Patronažna medicinska sestra Klara Sadar (051/390-929) Torek, 8. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 Pokojišče (ŠTD Medved) Patronažna medicinska sestra Mojca Černelč (051/390-927) Četrtek, 10. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 OBČINA LOG - DRAGOMER Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) Patronažna medicinska sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) Torek, 8. 12. in 22. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 KS Log (gasilski dom) Patronažna medicinska sestra Katja Krvina (051/390-923) Sreda, 2. 12. 2015 in 16. 12. 2015, od 9.00 do 10.00 Zdravstveni dom Vrhnika Patronažna služba Evropski teden zmanjševanja odpadkov Bliža se najpomembnejša akcija na področju preprečevanja odpadkov - evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo letos od 21. do 29. novembra. Evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov se lahko pridružite tudi občani občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika v torek, 24. novembra 2015, od 17. do 19. ure v trgovini depo na Tržaški cesti 9a na Vrhniki. Pod vodstvom strokovnjakov boste lahko sami izdelali novoletna presenečenja in si ogledali novosti v trgovini. V Komunalnem podjetju Vrhnika tudi tako sledimo trajnostnemu razvoju. Vsako dejanje šteje - tudi to, da boste iz še uporabnih in že uporabljenih materialov lahko izdelali nov izdelek in z oblikovalsko žilico spremenili odpadek v nekaj novega, uporabnega. Letošnja tema evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je dematerializacija. DEMATERIALIZACIJA ODPADKOV - narediti več z manj. Kako ravnati, da odpadkov sploh ne bi ustvarili oziroma da bi jih ustvarili čim manj? Upoštevati moramo vodilo - narediti več z manj. To vključuje dva vidika: A) premik od proizvodov k storitvam Produkt zamenjamo s storitvijo, stvari si delimo ali si jih izposojamo in namesto posamezne rabe organiziramo skupno. V vsakdanjem življenju si na primer delimo avtomobil še z drugimi družinskimi člani ali prijatelji; orodje za domača popravila si izposodimo od sosedov ali prijateljev, namesto da bi kupovali svojega; namesto CD-jev kupujemo glasbo v digitalni obliki na spletu itn. B) učinkovitejša uporaba materialov Ponovno lahko uporabimo vse, kar je še uporabno, in pri tem skušamo uporabiti čim manj virov, težko razgradljive materiale pa zamenjamo z bolj trajnostno naravnanimi. Iflk- ' ■ml EVkGFSK-T ITDEN iMANJiEVAMJA OTiPANfflV NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 41 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani MAŠ ČASOPIS 41 Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravie • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Analiza telesne sestave Ljudje smo si med seboj različni, tako glede na zunanji videz kot na notranjo sestavo telesa. Četudi sta si dva človeka na zunaj zelo podobna, se njuna notranja sestava telesa razlikuje. Kakšna je notranja sestava telesa, pa lahko izmerimo z analizatorjem telesne sestave. V Zdravstvenem domu Vrhnika delamo analizo telesne sestave na profesionalnem analizatorju TANITA MC-780MA. Analizo telesne sestave bi priporočili vsem, ki so starejši od šest let in želijo vpogled v svoje telo oz. v svojo sestavo telesa in bi radi poskrbeli za svoje zdravje. S podatki analize lahko konkretno pripomorete k svojemu zdravju in tako preprečite nastanek nekaterih bolezenskih stanj ali pa vas s pomočjo analize usmerimo in vam svetujemo pri načinu ohranjanja zdravja. Z analizatorjem telesne sestave se izmeri telesna teža in vsi pomembni zdravstveni pokazatelji. - Delež in masa telesne maščobe: Mnogo raziskav je pokazalo, da je visok delež telesne maščobe glavni razlog za različne bolezni, kot so: visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, diabetes ter določene vrste rakavih obolenj. Prikaže dejansko stanje zdravstvenega tveganja za vsakega posameznika posebej. - Pusta telesna masa: To je telesna masa brez maščobne mase. - Delež in masa mišic: Zajema vse mišice telesa in vodo, ki se veže nanje. Mišice imajo pomembno vlogo v telesnih procesih, saj delujejo kot motor in porabljajo energijo. Z večanjem mišične mase se veča poraba energije, ki posledično niža višek telesne maščobe in zagotavlja zdravo hujšanje ob pravilni/ zdravi prehrani. - Masa vode v telesu: Voda je pomemben element v telesnih procesih; je v vsaki celici, tkivu in organu. Vzdrževanje zdravega deleža vode omogoča normalno delovanje telesnih procesov. Dobro je opazovati dolgoročne spremembe in zagotavljati konsistenten in zdrav delež vode v telesu. - Znotrajcelična in zunajcelična voda ter razmerje med zunajcelično in celotno vodo: Zunajcelična voda je tekočina, ki se nahaja zunaj celic in vključuje kri, limfo in medcelična tkiva. Znotrajcelična voda je tekočina, ki je v celicah. Višje kot je razmerje med zunajcelično in celotno vodo, slabše je zdravstveno stanje posameznika. Povišane vrednosti lahko nakazujejo možnost nastanka vodenice (edema). Na visoke vrednosti vpliva vnos slane hrane, podhranjenost, slabo delovanje organov, izčrpanost ipd. - Nivo maščobe v predelu trebuha: Maščoba v trebušnem predelu obdaja vitalne organe, ki so v tem delu telesa. Povišan nivo je izredno nevaren, saj je večja nevarnost za razvoj bolezni, povezanih z debelostjo. Zagotavljanje zdravega nivoja maščobe v trebušnem predelu manjša verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja, visokega krvnega tlaka in diabetesa (tipa 2). - Bazalni metabolizem (BMR): Pokaže minimalno število kalorij (ali kJ), ki jih potrebuje telo za normalno delovanje v mirovanju za vzdrževanje obstoječega stanja. Telo potrebuje energijo za delovanje dihalnih organov, srca, živčnega sistema, ledvic, jeter ipd. Kalorije porabljamo ne glede, kaj počnemo, tudi med spanjem. Približno 70 % dnevnih kalorij se porabi za bazalni metabolizem. Na bazalni metabolizem zelo vpliva količina mišic v telesu - z večanjem mišične mase se viša BMR. - Indeks telesne mase: Prikaže, kakšno je razmerje med telesno maso in telesno višino (kg/m2). - Ocena starosti presnove - Kostna masa: Kostna masa se razlikuje glede na spol. Ženske imajo 2-3 kg kostne mase, moški pa 2,5-3,7 kg. - Fazni kot: Pokaže živost celic v telesu. Višji kot je fazni kot, več celic je živih. Na živost celic lahko vplivamo z zdravo prehrano in gibanjem. Poleg vseh navedenih parametrov analizator pokaže tudi segmentno analizo telesne sestave (desna in leva roka, desna in leva noga ter trup). Vljudno vas vabimo, da se udeležite BREZPLAČNE analize telesne sestave in svetovanja (glede na pokazatelje rezultatov merjenja in življenjskega sloga). Izkoristite to priložnost, za katero bi drugje morali odšteti tudi po več 10 evrov. Brezplačno merjenje in svetovanje bo potekalo v Zdravstvenem domu Vrhnika: - v petek, 4. in 11. decembra, med 11.30 in 12.30 - v ponedeljek, 7. in 14. decembra, med 15.00 in 16.30. Ker za meritev in svetovanje potrebujemo približno dvajset minut, bi vas prosili, da se predhodno najavite, in sicer na telefonsko številko 01 755 51 57 v Zdravstveni dom Vrhnika v Center za krepitev zdravja. Dosegljivi smo vsak dan od ponedeljka do petka dan med 7. in 16. uro. Ne zamudite te kakovostne in ugodne priložnosti! Zdravstveni dom Vrhnika Center za krepitev zdravja Zdravstveni dom Vrhnika obeležil svetovni dan diabetesa! 14. novembra je bil SVETOVNI DAN DIABETESA, zato smo v petek, 13. novembra, v Zdravstvenem domu Vrhnika obeležili ta dan. V vseh treh občinah (Borovnica, Log - Dragomer, Vrhnika) smo merili krvni sladkor od 8. do 10. ure; v Borovnici v zdravstveni postaji v šolski zobni ambulanti, v Občini Log - Dragomer pa v prostorih Pošte na Logu. V Zdravstvenem domu Vrhnika smo meritve izvajali v Centru za krepitev zdravja. Nudili smo tudi svetovanje o dejavnikih tveganja, zaradi katerih je večja možnost za nastanek sladkorne bolezni. Udeležence smo seznanili s programom Krepitev za zdravje, ki ga v Zdravstvenem domu Vrhnika izvajamo v Centru za krepitev zdravja. Vsakdo je prejel tudi zdravstveno--vzgojno gradivo (zloženke). Pozitivno smo bili presenečeni nad velikim odzivom udeležencev, ki so nas obiskali. Pokazalo se je, da se občani želijo ozavestiti o sladkorni bolezni in se navdušujejo nad tovrstnimi dogodki, zato jih bomo še večkrat ponovili. Vsem sladkornim bolnikom, osebam s povišanim sladkorjem v krvi ter njihovim svojcem nudimo podporo in pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni. Se vidimo na dogodku 1. decembra, ko obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Zdravstveni dom Vrhnika Center za krepitev zdravja studioR d. o. o. I l# ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka /*\ dejavnost jr^ Pediatrična i posvetovalnica ^ Psihiatrična dejavnost ^r specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: studioR 01/7504755 Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA NAROČANJE NA SPECIALISTIČNE PREGLEDE 041 - 302 - 203 AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO - dr. Matej Makovec, specialist kirurgije - Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 041- 302203. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE - Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. medicine. Žal ugotavljamo, da pojav raka prostate v Sloveniji postaja pogostejši kot pojavnost preostalih vrst raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da bolezen napreduje predaleč, odkrijte jo pravočasno in jo ustavite. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 041- 302 - 203. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA - Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in specialist radiolog. Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse preostale vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja: Ultrazvok vratnih žil, trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate, testisov in ščitnice. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV: doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med šestim in osmim tednom starosti. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST -Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in sne- manja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (ehokardiografija). Preiskava je neboleča in varna tako za preiskovanca kot za zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA - prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter dermatoskopija. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST - Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva - ginekološki pregled in vaginalni UZ - svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • pomočjo pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnostjo lajšanja porodne bolečine • drugim mnenjem glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operacij • razlagi različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. GINEKOLOŠKO IN ONKOLOŠKO SVETOVANJE - prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja. Dr. Vida Stržinar vam nudi: - ginekološko svetovanje s pregledom dojk - onkološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkolo-gije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 01 7504 - 755 ali 041- 302 - 203 ali na elektronsko pošto: ambulanta. dr.rus@gmail.com. ARTERIOGRAFIJA - Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine Začenjamo z relativno novo, nein-vazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskle-roza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere še z večjo gotovostjo pokaže izvid arteriografije. Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755, 041- 302 - 203 ali na elektronsko pošto: ambulanta. dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. STUDIO R, d.o.o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 42 42 MAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nastop pevskega zbora KUD Podlipa - Smrečje v podlipski cerkvi V nedeljo, 25. oktobra, je Mešani cerkveni pevski zbor Podlipa, KUD Podlipa - Smrečje, pod vodstvom Primoža Malavašiča izvedel letni koncert v farni cerkvi sv. Brikcija. Zbor v domači cerkvi že vrsto let bogati nedeljske in praznične maše, našim poslušalcem pa se predstavimo tudi na letnih koncertih. V prvem delu smo tako zapeli skladbe, ki smo se jih naučili posebej za to priložnost. V posameznih skladbah so se kot solisti izkazali naši pevci Urban, Jernej in Gašper. V drugem delu koncerta smo prisluhnili gostoma, mladima sokrajanoma, ki obiskujeta glasbeno šolo na Vrhniki - Petri Malavašič na klavirju in Nejcu Malavašiču na kljunasti flavti. Koncertno dogajanje so v drugem delu s posameznimi solo nastopi popestrili člani našega zbora: Ema, Miha in Urban, ki se učijo solopetja na Glasbeni šoli Logatec in so se tudi prvič predstavili poslušalcem v domačem kraju. Obiskovalci so nas na koncu bogato nagradili z aplavzom in zadovoljnimi obrazi, kar nam je v veselje in nam daje energijo za nadalje delo. Tudi mi se jim želimo na tem mestu ponovno zahvaliti za obisk in prostovoljne prispevke. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo tudi našemu zborovodju Primožu Malavašiču, saj smo prav pod njegovim vodstvom začeli posegati po zahtevnejšem glasbenem programu in naredili velik premik v kakovosti našega petja. Še vnaprej si želimo zadovoljnih poslušalcev in sodelovanje pri bogoslužjih in drugih pevskih dogodkih. Katarina Železnik Logar / Foto: Vladimir Žnidaršič Oktobrski izlet z muzejskim društvom Vsi, ki smo se udeležili izleta, smo še vedno polni odličnih vtisov nad vsem, kar smo videli, slišali, predvsem pa nad toplim sprejemom vseh naših gostiteljev, ki so se res potrudili in nam približali največkrat po krivici prezrte kraje na jugozahodu naše domovine. V soboto zjutraj, 2. oktobra 2015, je avtobus zapustil turobno deževno Vrhniko. Ko smo se slabemu vremenu navkljub dobro razpoloženim izletnikom pridružili na Uncu in kasneje v Postojni še preostali potniki, je bila skupina popolna in pripravljena na nove dogodivščine. Preko Pivke in Ribnice smo, opremljeni z dežniki, »zavzeli« Ilirsko Bistrico. Tam nas je na železniški postaji že čakal član Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica Vili Gom-bač, ki je poskrbel za program in organizacijo. Predsednik društva, zgodovinar Ivan Simčič, nam je predstavil ilirskobistriško železniško postajo ob progi Pivka-Reka, ki je bila zgrajena leta 1873 kot odcep južne železnice, ki je povezoval Ljubljano s Trstom. Sledila je razlaga razvoja elektrovleke v Sloveniji. Izvedeli smo, da je bila elektrifikacija odseka Pivka-Reka narejena med prvimi v tistem času in končana že leta 1936. Slovenski muzej elektrovleke je sicer šele v nastajanju, a so načrti Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica tako domišljeni, da smo si lahko ustvarili predstavo o njegovi končni podobi in vsebini. V sklopu muzejskega parka je med drugo tehniško dediščino mogoče videti restavrira-no prvo električno lokomotivo, imenovano Breda, zanimiv pa je tudi vodni stolp, ki je služil za napajanje parnih lokomotiv. Gospod Simčič nam je podaril monografijo avtorja dr. Josipa Orba-nica o razvoju elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji in jo je izdalo Društvu ljubiteljev žele- med železniško progo in glavno krajevno cesto. Presenečeni smo bili nad prostranim zelenim hribom, urejenim kot spominski park. Tam do-minira impozanten spomenik Prekomorskim brigadam, pod katerim je kostnica 284-ih borcev, ki so padli prve dni maja 1945 v zadnjih bitkah z nemško vojsko. V sklopu parka je tudi spominsko obeležje tigrovcem iz tega območja. Ob lepem razgledu na bližnjo in daljno okolico - vse do Doljnega Zemona in naprej proti Hrvaški - smo sledili izčrpni razlagi zgodovinskega razvoja kraja z okolico. Nad Ilirsko Bistrico smo videli tudi, kje so odkrili prazgodovinsko gradišče Javorje. Dež je počasi pojenjal, mi pa smo se spustili v dolino potoka Bistrica, ob katerem je zraslo staro jedro kraja, imenovan Guranji kraj. Ob tem, dober kilometer dolgem potoku, so v 17. stoletju postavili štirinajst gospodarskih poslopij z žagami in mlini. Mi smo se podali v Hodnikov mlin, edini še ohranjen mlin z žago, ki je deloval do leta 1970. Zdaj je urejen kot muzej. Prisluhnili smo zelo zanimivi razlagi gospe Milojke Primc in si z zanimanjem ogledali notranjost in zunanjost mlina. Naravnost ganljiva je Mickina kuhinja, poimenovana po mlinarici, ki je nekoč tod živela in delala. Prostor je poln najrazličnejše stare opreme, pohištva, pripomočkov in dodatkov, ki so nekoč lajšali vsakdanje - predvsem gospodinjsko delo, nas pa navdali z nostalgijo za prejšnjimi časi. V mlinu so nam postregli s znic ob 140. obletnici odprtja odseka proge Pivka-Reka ter ob 80-letnici začetka elektrifikacije. Ob železnici smo se sprehodili do Trnovske mlekarne, zgrajene leta 1904 po načrtih takrat že v Ameriko izseljenega arhitekta Ivana Jagra. Na realki v Ljubljani je bil Jager sošolec Ivana Valenčiča, kasneje predstojnika Mlekarske zadruge v Trnovem. (op.: Trnovo je zdaj del Ilirske Bistrice). Jager je večkrat obiskal svojega prijatelja Valenčiča. Z nasveti in načrti je sodeloval tudi pri prenovi Valenčičeve hiše, ki stoji ob glavni cesti v kraju. Še vedno z odprtimi dežniki smo se povzpeli na Hrib svobode, ki se vzpenja sredi mesta - prigrizkom in čisto studenčnico, gospa Nadja Gombač pa nam je druženje popestrila s svojo pesnitvijo - opisom starih časov. Vreme je končno začelo slediti razpoloženju odprave - posijalo je zlato jesensko sonce. Dobre volje smo se odpravili naprej. V tako rekoč sosednji hiši ob potoku so ilirsko-bistriški čebelarji uredili muzej čebelarstva. Po bogati zbirki najrazličnejših starih predmetov in čebelarskih pripomočkov nas je vodil gospod Branko Skrt. Čebelarsko društvo se imenuje po znanem domačinu, čebelarju Antonu Žnidarši-ču, rojenem leta 1874. Žnidaršič je zelo vplival na razvoj čebelarske stroke, razvil je tudi zna- menit AŽ-panj. Žnidaršič je bil sicer gospodarstvenik z vizijo; v Ilirski Bistrici je imel trgovino s čebelarskimi pripomočki, bil pa je tudi lastnik prve kranjske tovarne testenin Pekatete. Leta 1930 se je pred italijanskim fašističnim pritiskom umaknil v Ljubljano. Po ogledu muzejske zbirke je sledila pokušina različnih vrst medu in medenih izdelkov, kar je pripomoglo k še boljšemu razpoloženju. Zapustili smo sončno Ilirsko Bistrico in se odpeljali proti Premu. Kosilo so nam skuhali na turistični kmetiji Ivankotovi, ki leži prav pod premskim gradom. Po kratkem oddihu smo nadaljevali s potjo in načrtovanim programom. Mimo cerkve sv. Helene, katere notranjost krasijo freske Toneta Kralja, smo se sprehodili med sadovnjaki do starega šolskega poslopja, v katerem je bil leta 1876 rojen pesnik Dragotin Kette, predstavnik slovenske moderne. Njegov oče Filip, po rodu Vrhničan, je bil učitelj in v šolski zgradbi so imeli stanovanje. Usoda družini ni prizanašala. Otroci so drug za drugim umirali za jetiko, preživel je le Dragotin, ki pa je star komaj štiri leta že izgubil mamo. Kasneje se je zaradi menjave očetovega delovnega mesta skupaj z njim preselil v Zagorje pri Pivki. Leta 1891, ko je bil gimnazijec v Ljubljani, mu je umrl še oče. Ostal je sam, obubožan. Osem let po očetovi smrti je umrl tudi sam v ljubljanski Cukrarni, star komaj 23 let. V šoli, ki stoji pod cerkvijo na robu naselja, smo si ogledali črno kuhinjo in spominsko sobo, posvečeno nadarjenemu pesniku. Tam stoji klavir, na katerega je skupaj z očetom igral tudi Dragotin. Sprehodili smo se skozi razgiban idilični Prem. To je tipično kraško strnjeno naselje, katerega zasnova sledi naravnemu terenu - grebenu med dvema vzpetinama. Na vrhu ene je cerkev, na vrhu druge pa grad. Tudi ogled slikovitega gradu, ki že osemsto let kraljuje nad dolino reke Reke, je bil pravo doživetje. Gospod Simčič nam je razložil njegovo zgodovino in tudi potek obnove. Sprehodili smo se po gradu, si ogledali obokane kletne prostore - grajsko orožarno, kapelo iz 15. stoletja, poslikave slavnostne dvorane, nastale v času med obema svetovnima vojnama. V gradu je postavljena tudi stalna muzejska razstava, ki prikazuje zgodovino celotnega območja reke Reke, vse od prazgodovinskih gradišč do srednjeveških utrdb. In že smo hiteli naprej. V Ribnici v Vremski dolini smo zavili proti Divači. Namenjeni smo bili še do ene tehnične dediščine južne železnice. Tik pod cesto stoji odlično ohranjena zgradba vodarne Draga, ki jo je zgradila italijanska oblast. Tudi tam nismo ostali brez strokovnega vodstva. Navdušenec in strokovnjak za tehnično dediščino, arhitekt Stojan Lipolt iz Divače, nam je razkazal notranjost vodarne in razložil gradnjo in način delovanja. Tu so s črpalkami prečrpavali vodo iz reke Reke. Voda je bila namenjena parnim lokomotivam, ki so vozile med Pivko in Divačo. Že v mraku smo prispeli do zadnje točke našega izleta, v Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Tam nas je po izredno zanimivi razstavi z najrazličnejšimi sodobno zasnovanimi prikazi, ki na razumljiv način prikazujejo načine delovanja kraškega sveta, vodila ena od glavnih avtoric razstave, gospa Špela Habič. Razložila nam je, da Pivška presihajoča jezera nastanejo tam, kjer visoke kraške vode poplavijo večje in manjše depresije. Vseh jezer je sedemnajst, se pa razlikujejo po velikosti in obstojnosti. Ob njih sta se razvila in ohranila izredno bogat živalski in rastlinski svet. Raziskovalci so npr. našteli kar 182 vrst rastlin, 211 vrst hroščev, 106 vrst metuljev in 133 vrst ptic. Razstava veliko pozornost namenja tudi (so)bivanju človeka v tem izredno specifičnem naravnem okolju. Po koncu ogleda razstave smo skupaj pogledali še videopredsta-vitev, ki nam je približala slikovit svet jezer v vsej njihovi lepoti. Vsi, ki smo bili na izletu, se že veselimo naših nadaljnjih skupnih odkrivanj sveta. Vabljeni z nami tudi vi! Nataša Oblak Japelj Kamišibaj v Podlipi V ponedeljek, 16. novembra 2015, je pravljična urica v Podlipi potekala nekoliko drugače. Poleg otrok smo zraven povabili še starše, babice in dedke ter seveda bratce in sestrice. Večer nam je popestril priznani lutkar in pravljičar Boris Kononenko. Najprej je otroke naučil pesmico o Miklavžu, potem pa je vsem zbranim predstavil japonski način pripovedovanja pravljic - kamišibaj; to v dobesednem prevodu pomeni papirnato gledališče. Kamišibaj je zdaj razširjen že po vsem svetu, pri nas pa je še razmeroma nepoznan. Gre za nekakšno leseno škatlo, ki se odpre s sprednje strani. V njej so v pravilnem vrstnem redu vstavljeni listi, na katerih so ilustracije pravljice, ki jo pravljičar pripoveduje. Pravljico mora poznati na pamet, liste potem postopno odstranjuje, tako kot ponavadi obračamo strani v knjigi. Na tak način so otroci prisluhnili pravljici o medvedku in zvezdici. Gospodu Borisu Kononenku se najlepše zahvaljujemo za zares zanimiv pravljični večer. Glede na navdušene odzive otrok upamo, da je vsaj koga navdušil, da se bo doma z očkovo pomočjo lotil izdelave kamišibaja in nam ga morda predstavil v kateri od naslednjih pravljičnih uric. Barbara Kuzmič NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 43 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 43 ¥ U It P 3. december 'l Dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše (9h-18h) Cankarjeva spominska hiša 9:00-18:00 11. december 2015 Dan odprtih vrat ob obletnici pisateljeve smrti Pokušnja Cankarjeve kave ( od 16:00 dalje) branje Cankarjevih del ob glasbeni spremljavi društva hic et nunc WWW.VISITVRUNIKA.SI Nada Vadla: Poslavljanja Vrhnika, 12. november - Do 6. decembra si v preddverju osrednjega kulturnega hrama na Vrhniki lahko ogledate prvo samostojno razstavo Nade Vadla z naslovom Poslavljanja. Razstava je sestavljena iz dveh sklopov, je ob njenem odprtju pojasnila avtorica: »Navdih za dekorativno stilizirano cvetje sem nabirala na sprehodih okoli Močilnika. Drugi del razstave pa je moja ekspresija, ki jo doživljam ob poslavljanju tu-zemskega, ob premišljevanju o minljivosti življenja.« Za Nado, sicer likovno pedagoginjo, ki se je pred leti vrnila h koreninam na Vrhniko (iz Cankarjevega mesta prihaja njena mati), je to prva samostojna razstava. Kulturni program ob odprtju razstave so oblikovali učenci Glasbene šole Vrhnika. Gašper Tominc, foto: GT Martinovo na Zaplani Na martinovo nedeljo, 15. novembra, je bila, kot vsako leto, na Zaplani farna slovesnost zavetnika sv. Martina. Že tradicionalno se na žegnanjsko nedeljo pri sveti maši v velikem številu zberejo fara-ni in tudi peš romarji iz okoliških župnij. Mašo je daroval dekan Blaž Gregorc, sooblikovali pa so jo pevci z lepim petjem in drugi posamezniki z uvodi. Po maši smo se zadržali v prijetnem druženju ob pecivu, ki so ga spekle pridne gospodinje, in ob pijači, ki jo je postreglo športno društvo. V nadaljevanju je bilo odprtje razstave del v Domu bratstva, ki so nastala na drugem Simpoziju Zaplana v juniju 2015. Ideja o simpoziju je zrasla v letu 2014 po katastrofalni ujmi - žledolomu v zahvalo vsem, ki so v tistem času poma- gali in bi v te kraje vnesel dobro in pozitivno, česar tudi doslej ni manjkalo. V kulturnem programu je sodelovala Urša Matjašec iz Logatca, ki je diplomantka na Mozarteumu v Salzburgu. Simpozij, ki je bil letos mednaroden, in njegov namen ter sodelujoče umetnike iz Slovenije in Nizozemske je predstavil akademski slikar in umetniški vodja Janez Kovačič z Brezovice. Razstavo je odprl predsednik KS Zaplana Jurij Mesec, program pa je povezoval Štefan Skledar, pobudnik Simpozija. Na letošnjem Simpoziju ni bil poudarek samo na slikarstvu, temveč tudi na oblikovanju z lesom, fotografiji, pesništvu, glasbi. Letos so sodelovali: akademski slikarji: Janez Kovačič, Franc Golob, mag. Igor Banfi, slikarja Vojko Gašperut in Blaž Tomšič, Edo Zupan z instalacijo žled, študent na akademiji Rok Malovrh, Nejc Balantič s fotografijo, Oktet Rasko-vec z glasbenim nastopom, Art Brutt umetniki z Nizozemske: Marajke Ahter- bosch in Rud Suvrajn s poezijo, slikarja Danijel Ostdam, Marten Morselt. Razstavo bodo v januarju preselili v Cankarjev dom na Vrhniki, potem še v Logatec in po možnosti še v Žiri in Rovte. Strokovno je Simpozij spremljala Anamarija Stibilj Šajn. Zahvala velja vsem, ki so finančno in materialno že ali še bodo podprli Simpozij in izdajo kataloga. To so: KS Zaplana, Občina Vrhnika, Albatros-pro, d. o. o., Rajko Mivšek, s. p., Župnijski vrtec Vrhnika, Anvina, d. o. o., Pavel inštalacije, Pavel Bizjan, s. p., Art Brutt umetniki, Gostilna Mesec Zaplana, Krščansko društvo bolnikov in invalidov, Trgopromet Eniko, d. o. o., DG69, d. o. o., Marolt beton, d. o. o., Molek servis, Peter Molek, s. p., dr. Mojmir Mrak, OJ, d. o. o., Kmetija Rupa - Hladnik, Pivovarna človeška ribica, d. o. o., Vrhnika, M-Orel, d. o. o. , Pekarna Vrhnika, Anže Stržinar, Vinska klet Alenka in Boris Orel Avber s Krasa. Polona Skledar Regijska razstava likovnih del: kvadrat in krog Vrhnika, 10. november - V galeriji Cankarjevega doma je v organizaciji vrhniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti odprla vrata regijska likovna razstava izbranih del ustvarjalcev iz osrednje Slovenije. Kot je povedala Ana Sluga, ki je pripravila izbor, je na tokratnem razpisu sodelovalo ogromno likovnikov, še najbolj pa jo je razveselilo dejstvo, da se je večina lotila izziva - tema je bila Kvadrat in krog, kocka in krogla - tehnično zelo dovršeno. Na regijsko razstavo na Vrhniki je bilo izbranih šestdeset likovnih del iz desetih območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na žalost med njimi ni bilo predstavnikov vrhniške območne izpostave. Selektor Janez Zalaznik bo izmed njih del izbral tista, ki bodo prihodnje leto romala na državno razstavo v Novo Gorico. Razstava v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 29. novembra, nato pa jo bodo postavili še (3. december) v Ljubljani. Za kulturni program ob odprtju razstave v Cankarjevem mestu je poskrbela Glasbena šola Vrhnika s solistkama. Gašper Tominc (foto: gt) Razstava unikatne keramike Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v torek, 3. novembra, v prostorih Cankarjeve knjižnice, novega kulturnega centra, odprl razstavo unikatne keramike umetnice Lučke Šicarov. Diplomirana filozofinja in sociologinja se je predstavila z novo razstavo Tisoč in ena noč, ki je sledila nizu več zanimivih predstavitev unikatne keramike v zadnjih desetletjih njenega uspešnega ustvarjanja. Sama razstava bo na ogled do 4. januarja 2016 in je resnično vredna ogleda. Keramičarka Lučka Šicarov nas na razstavi Tisoč in ena noč popelje v sladki svet tort, rezin in raznih slaščic. Keramični izdelki so videti kot sanje, za katere si otroci in tudi starejši želijo, da bi se uresničile. Vsaj tisočkrat in enkrat na noč si vsi želijo slastno lotiti vseh sladkih dobrot, ki stojijo ob poteh njihovih življenj. Vendar so to le želje, saj življenje poteka nekoliko drugače. O razstavi Tisoč in ena noč in o ustvarjanju Lučke Šicarov je spregovorila raziskovalka migracij, doktorica sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik. Med drugim je še posebej poudarila: "Torte so simbol udobja in obilja, dobrega in lepega življenja, varnosti in sreče, družine in veselja, po katerih hrepenimo vsi ljudje. To hrepenenje poganja migracije skozi celotno zgodovino človeštva. Migracij ne morejo ustaviti zidovi, žice in razburkana morja, zaprte meje in negostoljubne politike. Človekovega hrepenenja po koščku torte ni mogoče ustaviti, prav tako ne zatreti poguma, potrebnega za prema- Odprtje razstave v Cankarjevi knjižnici, novega kulturnega centra Keramičarka Lučka Šicarov ob svojih sladkih izdelkih govanje ovir na migracijski poti. Naslov razstave Tisoč in ena noč nas opozarja, da ima vsak migrant, vsak begunec svojo zgodbo o preživetju, prežeto z iznajdljivostjo, pogumom in vero, da se bo pot uspešno končala. Ena sama zgnetena in natančno sestavljena skulptura je drugačna. Že Lukec in njegov škorec sta poziv, da se spomnimo na migrantske otroke - na tiste naše, ki so morali oditi, ko so bili naši kraji revni, nevarni, negostoljubni, in na tiste, ki danes prihajajo v družbo izobilja, v kateri nam je dano živeti, in jih zavračamo. Lučka Šicarov je okrog nas položila kose tort. To niso simboli, ampak vprašanje: Zakaj se nam zdi, da jih ni dovolj tudi zanje?" Za kulturni program je poskrbela pevka Tadeja Tomlje, ki je navdušila vse prisotne. Simon Seljak NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 44 44 MAS ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izšla je knjiga Cirile: zbornik ob 30-letni-ci smrti Cirila Rusa (1929-1984). Knjiga je zrcalo časa povojnega obdobja na Logu pri Brezovici skozi oči Cirilovih otrok, vnukov in drugih sorodnikov, njegovih prijateljev, vajencev in znancev. V knjigi je poleg spominov tudi precej slikovnega gradiva in rodovnik potomcev Tržana Janeza Rusa (1784— 1858). Knjigo lahko naročite pri sinu Mihu Rusu na e-poštni naslov miha.ciril.rus@ gmail.com, je pa tudi na voljo za izposojo v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Vabilo k sodelovanju v pevskem zboru Spoštovani krajani in občani! Mešani pevski zbor Drenov Grič - Lesno Brdo je v letošnjem koledarskem letu praznoval jubilej, trideset let delovanja. Prepevamo doma, v občini, na srečanjih v Stični in v gosteh. Smo zbor vseh generacij, imamo dobrega zborovodjo in veliko željo po prepevanju. V zboru so vedno dobrodošle nove moči. Zato vabljeni vsi, željni prepevanja in prijetnega druženja! Sestajamo se enkrat na teden, v sredo ob 20. uri v kulturni dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. Prisrčno vabljeni! (Tel. št. 040/845 - 423, Branko Bizjak) ^ Vabilo ^ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo vas vabi na praznična dogodka v dvorano gasilskega doma na Drenovem Griču: sreda, 2. in 9. december 2015, ob 17. uri NOVOLETNI DELAVNICI sobota, 26. december 2015, ob 19. uri BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT. Predstavili se bodo: MePZ DRENOV GRIČ - LESNO BRDO VOKALNA SKUPINA DIVERSA POŠ Drenov Grič PRISRČNO VABLJENI K SKUPNEMU PRAZNIČNEMU USTVARJANJU IN DRUŽENJU! Ob sredah, ob 18. uri, pa vabimo vse zainteresirane na delavnice ročnih spretnosti, ki ravno tako potekajo v prostoru gasilskega društva (veroučna učilnica). Naj bogato znanje naših občanov ne gre v pozabo! Vabilo Vabimo vas na Srečanje folklornih skupin ter pevcev in godcev ljudskih pesmi, ki bo v sredo, 2. decembra 2015, v Cankarjevem domu na Vrhniki. Tradicionalno srečanje združujemo s srečanjem sodelavcev, soustvarjalcev in prijateljev Turističnega društva Blagajana in je priložnost za veselo doživetje in sproščen klepet vseh, ki želimo obujati tradicijo in prispevati k popestritvi turističnega in kulturnega življenja na Vrhniki. Predstavili bomo tudi stenski koledar za leto 2016 z naslovom Ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Pripravljamo tudi presenečenje. Vstopnine ni ali bolje: vstopnina je dobra volja. Pridružite se nam. Turistično društvo Blagajana Vrhnika f Razstave Do 6. decembra 2015 bo v Avli Cankarjevega doma na Vrhniki na ogled slikarska razstava Nada Vadla: POSLAVLJANJA. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je do 4. januarja 2016 odprta razstava unikatne keramike Lučka Šicarov: TISOČ IN ENA NOČ. V torek 8. decembra 2015, ob 18. uri Vas vljudno vabimo na odprtje slikarske razstave Živa Agrež: DVE POKRAJINI, DVE SVETLOBI; dolina reke Krke in Toskana. Razstava v Galeriji Cankarjevega doma bo odprta do 17. januarja 2016. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Razstava v Cankarjevi knjižnici je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9.30 do 12.30. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2015/16 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika PETEK, 11. decembra 2015, ob 19.30 za izven tudi predstava ob 17.30 Frane Milčinski Ježek: 100 SVEČK ZA JEŽKA Komorni veseli večer ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in ZAVOD MORPHEUS LJUBLJANA Izbor besedil in režija: Matija Milčinski Igrajo in pojejo: Janez Hočevar Rifle, Nana Milčinski Juš Milčinski Pianist: Joži Šalej Napovedovalec: Ivan Lotrič Spoštovani publikum, pobje, šoferji, pauerji, brem-zarji, dame, perice, štokglajzarji, pesniki! Najavljamo kabaret brez akrobatske točke! Obuditev spomina na legendarne like radia in televizije! Izbor najlepših šansonov! Nastopata tudi Ježek in Anzel Pimperdragonar. Gost literarnega nokturna: Jean Jacques Pierre Marie Madelaine Paul François Anatole Victor Gh Slovenski satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist, pesnik in šansonjer Frane Milčinski Ježek (14. december 1914 - 27. februar 1988) je kot komik največ nastopal v dveh likih: kot Ježek - klovn, ki v svoji naivni, včasih celo neumni pojavi komentira družbenopolitične dogodke, pa tudi človeške odnose na splošno, in kot Anzel Pim-berdragonar - človek stenica, ki se vtika v vse in vsakogar in mori okolico s svojimi vici. Slednji se je kot lik spremenil in nastopal kot izumetelnik, predvsem v televizijskih oddajah. Ježek je bil tudi pevec kronik, v mnogočem pa so njegovi družbe-nokritični pikri komentarji aktualni še dandanes. Za predstavo so izbrani tisti odlomki iz bogate zakladnice Ježkovih del, ki še dandanes delujejo \ zabavno. "Večina Ježkovega ohranjenega arhiva -tega je za dvajset debelih fasciklov, pa je to najbrž šele dobra polovica vsega, kar je napisal - je bila izvedena na radiu, zato ni naključje, da smo za uprizoritev izbrali obliko sporeda neke radijske postaje od poročil prek poljudnoznanstvenih predavanj do zabavne muzike," je zapisal režiser ob premieri v Cankarjevem domu na Vrhniki ob 100. obletnici Ježkovega rojstva. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika, Velika dvorana Špas teater Gašper Tič in Jure Karas KOKO KOMEDIJA Režija: Lado Bizovičar Igrata: Ana Maria Mitic in Katarina Čas PONEDELJEK, 21. december 2015, ob 19.30 Komedija, da te lulat tišči in uide skoz' oči! Ste pripravljeni na pošteno dozo smeha? Potem je tole točno za vas. Predstavljamo vam ... komedijo. Pa ne čisto običajno komedijo, pač pa KO KO KOMEDIJO! In kdo bi lahko bolje pokomentiral smisle in nesmisle našega vsakdana kot dve jezični in z vsemi »žavbami« namazani prijateljici Katarina Čas in Ana Maria Mitic? Ena jih ima, druga bi jih rada imela - obline. Ena jih ima, druga tudi - težave z moškimi. Ena jih ima, druga prav tako - večne pripombe na milijon stvari. Ena in ena sta dve prijateljici, ki imata več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. S seboj prinesite robčke, saj bodo solze tekle v potokih! Predstava traja 1 uro in 20 min. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2015/16 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 12. decembra 2015, ob 11. uri Boštjan Štorman ŠKRATOVO IME Igrano lutkovna predstava GLEDALIŠČE IZ DESNEGA ŽEPKA Režija, oblikovanje in izdelava lutk, kostumov, mask, rekvizitov in scene: Boštjan Štorman Glasba, aranžma in zvočni efekti: Goran Završnik Svetovalka za igro z maskami: Anja Pibernik Za-vršnik Igrata: Lucija Cirovic, Boštjan Štorman Živel je reven mlinar, ki je imel prelepo hčer. Pred drugimi jo je rad hvalil, kako lepa, spretna in pametna je in da zna celo iz slame spresti zlato. To je prišlo na ušesa grabežljivemu kralju, ki jo je dal privesti na grad. Zaprl jo je v sobo, polno slame in ji ukazal, da jo mora čez noč spresti v zlato. Ji bo uspelo? Predstava traja 45 minut, 2+. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE December v TMS Spoštovane obiskovalce obveščamo, da bo Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, tako kot prejšnja leta, zaprt za posamezne obiskovalce zaradi neogrevanih prostorov od 4. 12. 2015 do 29. 2. 2016. Skupine se za obisk naročite po telefonu 01 750 66 72 ali elektronski pošti programi@tms.si. V tem času vas vabimo na ogled naših zbirk Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki, 1. 11., in od 4. 12. do 29. 2.: zaprto za posamezne obiskovalce. Občasna razstava: ANA IN TEDDY: Medved v Sloveniji Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Razstava bo na ogled le še do 3. 12. 2015. Spored prireditev: četrtek, 3. 12., od 8.00 do 16.00: Ta veseli dan kulture Ob 15.00 vas vabimo na voden ogled stalnih zbirk s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike ter občasne razstave ANA IN TEDDY: Medved v Sloveniji. Muzej bo odprt od 8.00 do 16.00. Vstop in vodstvo bosta za posameznike brezplačna. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE -MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: (Tele)komunikacije nekoč, danes, jutri!, Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Pol-hograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, 25. 12. in 26. 12.: zaprto; 24. 12. in 31. 12. od 10.00 do 13.00. Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence); nedelje od 10.00 do 13.00: družinske decembrske delavnice (izdelovanje voščilnic, poštnih rogov in štampiljk); prijave niso potrebne; četrtek, 3. 12., od 10.00 do 17.00 (zadnji vstop ob 16.00): Ta veseli dan kulture. Ob 15.00 vas vabimo na voden ogled muzeja. Predstavili vam bomo zgodovino pošte in zgodovino telekomunikacij, novo muzejsko pot Dotakni se!, Polhograjsko graščino ter sam Polhov Gradec. Vstop in vodstvo bosta za posameznike brezplačna; nedelja, 6. 12., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah; četrtek, 17. 12., ob 17.00: odprtje občasne razstave ob 30-letnici ustanovitve Muzeja pošte in telekomunikacij. Letos obeležujemo 30-letnico ustanovitve Muzeja pošte in telekomunikacij, ki je rezultat dolgoletnega uspešnega sodelovanja med Pošto Slovenije, Telekomom Slovenije, Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije. Ob jubileju bomo odprli občasno razstavo, s katero želimo javnosti predstaviti vse pomembnejše mejnike zadnjih trideset let. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 45 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAS ČASOPIS 45 Šiška Deluxe v Kinu Vrhnika V soboto, 7. 11., smo si na Vrhniki lahko ogledali komičen slovenski film Šiška Deluxe, ki je nastal izpod peresa znanega slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča. Številčen obisk nas je prijetno presenetil, saj so bili zasedeni skoraj vsi sedeži v dvorani, kar nam je vlilo pogum za pogostejše umestitve slovenskega kinotečnega programa v našo programsko shemo. Obisk je bil velik verjetno tudi zato, ker so se nam po predvajanju pridružili igralci in režiser filma. Pogovor je povezoval gospod Damjan Debevec, ki je poleg ustvarjalcev filma poskrbel za dobro vzdušje v polni kinod-vorani. Ustvarjalci so najprej povedali nekaj zanimivosti o zakulisju snemanja, ideji za tematiko filma ter o odnosih med igralci. Nato se je pogovor nadaljeval z razčlenitvijo posameznega lika v filmu ter se zaključil z načrti za prihodnost in ambicijami o nagradah na raznih filmskih festivalih. Po pogovoru na odru je sledilo sproščeno druženje z ustvarjalci, fotografiranje in globlji pogovori o samem filmu. V prihodnje bomo poskušali organizirati čim več podobnih druženj z ustvarjalci filmov, saj se zavedamo, da tako poskrbimo za dodano vrednost pri ogledu posameznega filma. Zahvala za uspešen večer velja ekipi filma Šiška Deluxe, distribuciji Cenex, zabavnemu povezovalcu Damjanu Debevcu ter vsem prisotnim obiskovalcem. Hvala! Za Kino Vrhnika: Žiga Novak Foto: Facebook KINO VRHNIKA V decembru smo v Kinu Vrhnika za Vas pripravili posebno novost, ki smo jo napovedovali že dalj časa; to so možnosti prikaza 3D--filmov in risank, kar bo omogočilo pristnejši in zanimivejši ogled izbranih filmov. Za ta namen smo pridobili novo projekcijsko platno srebrne barve, ki je nuja pri prikazovanju vsebin 3D. Ogled bo mogoč zgolj s posebnimi 3D-polarizacijskimi očali, ki bodo na voljo v odrasli in otroški velikosti. V decembru si boste v 3D lahko ogledali spektakel Vojna zvezd: Sila se prebuja, animirano sinhoni-zirano pustolovsko dogodivščino Mali princ, pustolovski Everest ter Disneyevo sinhroni-zirano mojstrovino Dobri dinozaver. Poleg 3D-filmov smo v spored umestili tudi druge uspešnice, kot so akcijski Spectre 007 (Daniel Craig, M. Belucci), vznemerljiv Most vohunov (Spilberg, Tom Hanks), akcijski Sicario, spektakel Vojna zvezd, sinhronizirane uspešnice Mali princ, Dobri dinozaver in Snoopy in Charlie Brown: Film o Arašidkih. Poleg t.i. komercialnih filmov pa bo na izbiro zvrhan koš art filmov, ki so že stalnica našega kina, ki stremi k prikazovanju kakovostnega programa, ki nosi globljo vsebino. Videli bomo filme za naše najmlajše in malo starejše, in sicer skandinavskih, francoskih, balkanskih in domačih režiserjev. Popoln seznam s podrobnimi opisi ter video napovedniki je na voljo na naši spletni strani kino-vrhnika.si, ter na naši strani na Facebooku. Za Kino Vrhnika: Žiga Novak l\ CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA lllllil/l/llllllllIlll^iSnhlllllllIHHllllIllllllllllllflllllllll VABLJENI NA PRIREDITVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Termini: sreda, 2. decembra: 8.00-11.00 ponedeljek, 7. decembra: 15.0018.00 sreda, 16. decembra: 8.00-11.00 ponedeljek, 21. decembra: 15.00-18.0 Družina W5051- predstavitev knjižnega prvenca V torek, 1. decembra 2015, ob 17.00 bomo v Grabeljškovi dvorani predstavili zanimivo knjigo z naslovom Družina W5051. Slikovito opisane prigode družine, ki trenutno živi v Ljubljani, sicer pa prihaja iz vesolja, so zabavne in hkrati poučne. Avtor - vsestransko nadarjeni petošolec Maks Lenart Černelč - je knjigo tudi sam likovno opremil. Pred dvema letoma je njegov doodle Pravljična dežela Slovenija krasil spletni brskalnik Google. Prireditev bo spremljala razstava nekaterih Maksovih risb. Ta veseli dan kulture 2015: BREZPLAČEN VPIS ZA NOVE ČLANE Če še niste član naše knjižnice, lepo vabljeni k brezplačnemu prvemu vpisu in brezplačni članarini za prvo leto. Naša knjižnica deluje na območju treh občin: Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer z osrednjo knjižnico na Vrhniki in enoto Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik v Borovnici. Vabimo tudi na številna predavanja, delavnice, tečaje in predstavitve knjig, ki jih organiziramo v sodelovanju z avtorji ali drugimi organizacijami. Veseli vas bomo v četrtek, 3. 12. od 9.00 do 19.00. Posvetovalnica za občane: Tudi v decembru bomo v sodelovanju z ZD Vrhnika pripravili posvetoval- nico (o vašem zdravju), kjer bo prisotna patronažna medicinska sestra. Od decembra naprej bo posvetovalnica enkrat na mesec, in sicer prvi četrtek v mesecu od 9.00 do 10.00. Vabljeni vsi, ki želite izmeriti krvni tlak, krvni sladkor ali pa imate vprašanja glede svojega zdravja. Vabljeni v četrtek, 3. 12. 2015, med 9.00 in 10.00 v računalniško učilnico Kemis v Cankarjevi knjižnici. Adventni čas pri Vrhniškem Kneippu: Spoštovani člani in simpatizerji Kne-ippovega društva Vrhnika! V soboto, 5. decembra 2015, bo med 9. in 11. uro potekal Adventni čas pri Vrhniškem Kneippu. Gre za prijetno druženje v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Vabimo vas, da prinesete pecivo, ki si ga bomo med sabo izmenjali, prav tako pa tudi recepte zanj. Dobrodošli so tudi otroci in vnučki, da nam bodo s svojo neizmerno domišljijo in ustvarjalnostjo priskočili na pomoč pri izdelovanju novoletnih voščilnic in drobnih darilc. Za več informacij in prijave do 3. decembra pokličite Barbaro Kuzmič na tel. št.: 031-852-659. Mojih petinpetdeset -Angelca Svete: Angelca Svete je izdala zbirko pesmi, ki je izšla v oktobru 2015. Knjiga vsebuje izbor 55 pesmi, ki jih je napisala v 55 letih. Sama pravi, da jih ima doma še dvakrat toliko. Rodila se je bila v Borovnici leta 1941, od leta 1985 pa živi v Dragomerju. Skupaj z Društvom upokojencev Vrhnika vas vabimo na predstavitev njenega knjižnega prvenca s kulturnim programom v ponedeljek, 7. 12. 2015, ob 16.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vodnik po mladostnikovi duševnosti od 12. do 24. leta: predstavitev knjige Vihar v glavi - Moč najstniških možganov V tem obdobju se v mladostnikovih možganih dogajajo velike spremembe, zaradi katerih lahko razumemo njihovo intenzivnejše čustvovanje, impulzivno vedenje, potrebo po druženju z vrstniki in odmik od staršev. To pa je vedenje, ki odrasle plaši in povzroča veliko strahu. Predstavitev knjige Vihar v glavi - Moč najstniških možganov, avtorja uspešnic Celostni razvoj otroških možganov in Starševstvo od znotraj navzven, Daniela J. Siegla bo v torek, 8. 12. 2015, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Literarni večer z Ivanom Malavašičem 11. decembra bo 97. obletnica Cankarjeve smrti. V spomin nanj pripravljamo KS Podlipa - Smrečje, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika literarni večer z osrednjim gostom Ivanom Malavašičem. Kulturni program bodo sooblikovali Sonja Malovrh, Marija Malovrh, Rozi Saje, Jože Brenčič in Otroški cerkveni pevski zbor Podlipa - Smrečje. Dogodek bo obeležil tudi 750-letnico prve omembe Podlipe. Pridružite se nam v sredo, 9.12.2015, ob 17.00 v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Bralni klub: Ikarji današnjega časa - Naš drugi Ikarus se bo skrival v di-stopični knjigi Aldousa Huxleya Krasni novi svet. Roman, napisan leta 1931, ki je bil marsikje prepovedan in je še dandanes eden izmed bolj 'spornih' družbeno-politično kritičnih del, je za razumevanje zdajšnjega časa še vedno več kot ustrezen. Pridružite se nam na pogovoru o knjigi v torek, 15. 12. 2015, ob 17.00, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavitev krajevne skupnosti Ligojna V sredo, 16. 12. 2015, ob 17. uri vas vabimo na predstavitev Krajevne skupnosti Ligojna, ki je najbolj znana po živih jaslicah. Glasbena obogatitev programa bo zagotovo tudi nastop skupine Trlce. Grabeljškova dvorana Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Njihovo razstavo si boste v knjižnici lahko ogledali do konca decembra. Novoletna jelka Obiskovalce knjižnice vabimo, da bodo pozorni na novoletno jelko, ki jo bodo letos s svojimi ročno izdelanimi okraski uredile ustvarjalke iz skupine KvaKvačkaš. Aktualizacija Orwellove Živalske farme V torek, 17. novembra 2015, je v Grabe-ljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika potekalo prvo izmed srečanj bralnega kluba v novem študijskem oziroma šolskem letu. Letošnja rdeča nit je iskanje Ikara v nekaterih družbeno kritičnih delih slovenskih in tujih avtorjev. Začetek našega bralnega popotovanja je začelo delo Georga Orwella Živalska farma, v kateri je vsakdo od prisotnih našel svojo interpretacijo današnjega človeka s perutmi in celotne družbe. Kar je bilo za vse, še posebno mlajšo populacijo, zanimivo, je bilo dejstvo, da je delo, ki je bilo napisano pred več kot šestdesetimi leti, aktualno tudi dandanes. Na prvi pogled se zdi, da ni mogoče potegniti vzporednic med simboliko grške bajke s satirično utopičnim delom iz sredine 20. stoletja, pa vendar je presenetljivo malo razlik med Ikarom in živalmi, hrepenečimi po svobodi. Vljudno ste vabljeni na prihodnje srečanje, ki bo 15. decembra 2015 ob 17. uri v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Pogovarjali se bomo o romanu Krasni novi svet. Zapisala: Špela Jerina Foto: Polona Kovačič Javni sklad za kulturne dejav- Jnosti OI Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika Obmoina ¡¡postava Vrhnika V IIIILIJSC1 Pišeš pesmi, zgodbe in uživaš v igranju z besedami? Kaj je LITERARNICA? To je skupina navdušenih piscev med desetim in petnajstim let letom starosti, v kateri se bomo igrali z besedami, spoznali nekaj pesniških oblik in klasičnih napak pri pisanju, se podali v svet kratke zgodbe in uživali v skupinskih stvaritvah. Srečanja bodo ob sobotah enkrat na mesec v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Mentorica bo pesnica in pisateljica mag. Ana Po-renta. KDAJ: 12. decembra 2015 od 9. do 12. ure. KJE: v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. PRIJAVA: JSKD OI Vrhnika,Tržaška 25, 1360 Vrhnika E-naslov: oi.vrhnika@jskd.si TEL.: 01 750 2039, 040 505639 PRIJAVNI PODATKI: ime in priimek, naslov, starost, šola, telefon/e-naslov NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 46 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novosti v oktobru 2015 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI ... BENOTTI, R.: Božji smehljaji GOSCINNY, R.: Asterix pri Helvecijcih KEARNEY, K.: Ustvari in zgradi POPPELMANN, C.: Največji izumitelji SARTO, M.: Strategije motiviranja za branje 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. GAVIN, G.: Margaretina sporočila LANZA, R. P.: Biocentrizem PRYOR, K.: Ne lajaj na psa STEINER, R.: Peti evangelij 2 VERSTVO CAVALLETTI, S.: Verske zmožnosti med 6 GEBHARDT, L. de.: Pedro Opeka v službi revnih na Madagaskarju JEGLIČ, A. B.: Jegličev dnevnik MAHESHWARANANDA, P. S.: Mantra 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. ANATRELLA, T.: Teorija spola GAŠPARIČ, J.: Izza parlamenta KLEIN, N.: To vse spremeni KORENJAK Marčun, P.: Mali ustvarjalci se igramo KUNAVER, D.: Evropska kulturna dediščina v slovenskih ljudskih šegah ROBINSON, K.: Kreativne šole ZAKRAJŠEK, M.: Strategija razvoja turizma v občini Vrhnika 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. BAUR, M.: Dinozavri MARINKO, T.: Pajki PLESTENJAK, B.: Razširjen uvod v numerič-ne metode URBAN, K.: Naša Zemlja WELTMAN, A.: To ni matematična knjiga 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. BARNARD, N.: Program za ozdravitev sladkorne bolezni DEAK, J.: Priročnik za upravljanje odraščajočih možganov MERCOLA, J.: Zdravljenje brez napora MUHA, V.: Čebelar NORTHRUP, C.: Brezčasne boginje PERLMUTTER, D.: Požgani možgani PETROVIČ, A.: Tesla metamorfoza za zdravljenje in evolucijo PUŠNIK, V.: Čebelarski priročnik za začetnike 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. ELSMORE, W.: Mesto iz kock FRANKLIN, C.: Risanje mandal GORJUP, T.: Nazaj v prihodnost MAŠERA, A.: Zavarovane plezalne poti USENIK, U.: Kitarski um 82 KNJIŽEVNOST BOROWSKI, T.: Kod nas u Auschwiteu HOLMSTRÖM, J.: Andeli s asfalta KOLAR, M.: Marjan Kolar 82-1 POEZIJA. KRALJIC, Z.: Volčja tolpa MAKUC, A.: Ljubica Rolanda Barthesa VUGA, J.: Modri plamen ara .v m%MXW MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA ZBOROVODJA Jože Jesenovec Nedelja, 6. decembra 201 5 ob 18. uri Cankarjev dom Vrhnika ZBOROVODJA Lovro Grom MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA 9 O 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. ANDREEV, E.: Staklena rijeka ANDREWS, M. K.: Pomladna vročica BANKS, M.: Gospodar srca BLACKMORE, R. D.: Lorna Doone BORBEIN, V.: Tatort: Krankenhaus CAREY, M.: Dekle z vsemi darovi CORPAS, J.: Salsa en la Habana CROSS, E.: Slepa pravica CVJETIČANIN, M. B.: Franc Hvasti ČAR, A.: O podnošljivosti DIOP, Boubacar B.: Murambi, knjiga o okostjih FABRIO, N.: Berenikini lasje GAL Štromar, M.: 7 kg do sreče GHALI, W: Pivo v biljardnici GLINES, A.: Za vedno zaljubljena HANIKA, I.: Bistvo vsega HARMEL, K.: Dokler bodo zvezde na nebu HEIVOLL, G.: Čez kitajsko morje HUNTER, M.: Izzivalna z biseri JAKOB, J.: Hiše in drugi prosti spisi JAMES, E.: Afera pred božičem JURCA, J.: Zadnje upanje KINNUNEN, T.: Križišče štirih poti KOKELJ, N.: Piši mi, ko ti bo najlepše LAUREN, C.: Prelepi prasec LEMAITRE, P.: Žrtvovanje LENGOLD, J.: Sejemski čarovnik LIKAR Bajželj, M.: Glasovi MALLERY, S.: Skoraj popolna MIHELIČ, M.: Budimpeštatrans PAGES Jorda, V.: Pismo angleški kraljici RÁDULESCU, R.: Teodozije Mali SARAMAGO, J.: Svjetlarnik SREŠ, M.: Pod krošnjo stare jablane SUND, E. A.: Izdajalska roka TAMARO, S.: Vsak angel je strašen TOPOL, J.: Hladnom zemljom VALENČIČ, A.: Petunija v čebulni gredi VIŠNOVEC, B.: Lovci na sanje 82-4 ...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. BABIČ, S.: Vzhod sonca - ponovno Simonca MOLAN, D.: Vem, da zmoreš, Darja PETEK Levokov, M.: Živalski parlament REPAR, S.: Agonija smisla SIVEC, I.: Viharnik vrh gora ZAGORC, S.: Kaj pa vidva čakata?! 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BARTON, S.: Zimska pesem BUSSOLATI, E.: Cirkus vseh barv COLLIN, R.: Minioni FRITSCH, M.: Sveti Miklavž in tri kepe zlata JANČAR, I.: Zmajček Pometajček KIEFFER, J. F.: Mali volk in njegove pustolovščine KLINTING, L.: Kasimir malt KOKALJ, T.: Sestrici in pes Grom LAINŠČEK, F.: Kuža Goldi se igra z žogicami MALESZKA, A.: Čarobno drevo MANTEGAZZA, G.: Zelena gosenica MEADOWS, D.: Bistra zamisel Eme Bodiko-vec PAPOUŠKOV4, E.: Kosprdec in Teletina RYAN, M.: Srhljive skrivnosti gospodične Kralj ŠTEFAN, A.: Svet je kakor ringaraja 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE. BELLERET, R.: Piaf BERNARD, S.: Trdoglavi Čeh BOWERS, C.: Roger Federer BRITOVŠEK, M.: Socialna zgodovina - historična sociologija BROJAN, M.: Čarni svet mojih prabesed HIENG, P.: Nenavadni vodnik po nenavadni Sloveniji KEJŽAR, F.: Sejalec pomladi KOŠIR, M.: Ladko Korošec KOVAČIČ Peršin, P.: Glas iz zaliva KOŽINOV, V. V.: Nasledniki zmage KUHN, B.: Najdrznejši pustolovci NÉGYESI, L.: Gora krvi in vzdihljajev RATEJ, M.: Begunstvo profesorja Tofana Najbolj iskane ali brane knjige v oktobru 2015 1. Rippin, S.: Brina Brihta 2. Zgodbe Svetega pisma 3. Petiška, E.: Stare grške bajke 4. Russell, R. R.: Zguba: dnevnik 5. Seliškar, T.: Bratovščina Sinjega galeba 6. Sophocles: Antigona 7. James, E. L.: Grey 8. Pregl, S.: Priročnik za klatenje 9. Makarovič, S.: Pekarna Mišmaš 10. Kearsley, S.: Zimsko morje Filmi za odrasle Gemma bovery, ljubezenski film The Lazarus effect = Lazarjev učinek, grozljivka Selma, biografski film Šanghaj = Shanghai gypsy, slovenski film The gunman = strelec, triler Barely lethal = V šoli je najhuje, komedija Child 44 = otrok 44, kriminalka Kidnapping mr. Heineken, kriminalka Insurgent = neupogljivi, fantastika Vice = pregreha, fantastika The Age of Adaline = Brezčasna Adaline, drama Boychoir = Deški zbor, drama Il capitale umano = Človeški kapital, drama Mr. Pip = Gospod pip, drama Ničije dete = Nikogaršnji otrok, drama Risanke Pujsa Pepa. Božičkova votlina Pujsa Pepa. Rojstni dan slončka Stanka Shaun the sheep movie = Bacek Jon film Spongebob squarepants = Spuži Kvadratnik Dokumentarni film Dancing with Maria = Ples z Marijo, dokumentarni film Bearov vodič za preživetja. Del 1 in 2, dokumentarni film Namibija; Dominikanska republika, dokumentarni film Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 47 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 47 Do 6. 12. 2015. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Nada Vadla POSLAVLJANJA Slikarska ra zstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 2. 12. 2015, ob 18 uri. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SREČANJE NARODNIH NOŠ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 3. 12. 2015, ob 19. uri. Vstop prost. KOALICIJA ZA OTROK GRE VEČER V PODPORO DRUŽINI Gostje: France Cukjati, Vesna Viličnik in zakonca Doljak iz Logatca. Glasba: Ansambel Prosen in Otroški cerkveni pevski zbor iz Podlipe Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 4. 12. 2015, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €, za člane Cankarjeve knjižnice Vrhnika: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOBERDOB - ROMAN UPORNIKA Art dokumentarni film, Slovenija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 12. 2015, ob 15. uri. (87 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRDOPRAŠEK DOKTORJA PROKTORJA Art film, družinska komedija, Norveška, 7 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 12. 2015, ob 19. uri. (148 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SPECTRE007 Akcijski pustolovski triler, ZDA, Velika Britanija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 12. 2015, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA 18. LETNI KONCERT OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV Gostje: Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika Zborovodji: Jože Jesenovec, Lovro Grom Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 7. 12. 2015, ob 19. uri. (95 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MARIJINA ZGODBA Art film, biografska drama, Francija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 8. 12. 2015, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Živa Agrež DVE POKRAJINI, DVE SVETLOBI; dolina reke Krke in Toskana Slikarska razstava bo na ogled do 17. januarja 2016. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 9. 12. 2015, ob 17. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KS PODLIPA-SMREČJE CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Ob 97. obletnici smrti Ivana Cankarja LITERARNIVEČER Ivan Malavašič, Sonja Malovrh, Marija Malovrh, Rozi Saje, Jože Brenčič in Otroški cerkveni pevski zbor Podlipa-Smrečje Malavašičev kotiček v Cankarjevi knjižnici Vrhnika SREDA, 9. 12. 2015, ob 19. uri. (121 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SICARIO; ONKRAJ ZAKONA Akcijska drama, ZDA, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 10. 12. 2015, ob 20. uri. Vstopnina: 8 €, dijaki, študentje: 5 €. BIG BAND VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT Gostja: Anika Horvat Dirigent: Matjaž Lenarčič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 11. 12. 2015, ob 17.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in ZAVOD MORPHEUS LJUBLJANA Frane Milčinski Ježek 100 SVEČK ZA JEŽKA Komorni veseli večer Izbor besedil in režija: Matija Milčinski Nastopajo: Nana Milčinski, Janez Hočevar Rifle, Juš Milčinski in Ivan Lotrič v offu. Pri klavirju večinoma Joži Šalej. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 11. 12. 2015, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in ZAVOD MORPHEUS LJUBLJANA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Frane Milčinski Ježek 100 SVEČK ZA JEŽKA Komorni veseli večer Izbor besedil in režija: Matija Milčinski Nastopajo: Nana Milčinski, Janez Hočevar Rifle, Juš Milčinski in Ivan Lotrič v offu. Pri klavirju večinoma Joži Šalej. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 12. 2015, ob 17. uri. (115 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALI PRINC 3D Art film; animirana domišljijska pustolovščina, sinhro, Francija, Italija, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 12. 2015, ob 19.30. (135 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOSTVOHUNOV Triler, drama, ZDA, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 12. 2015, ob 17. uri. (115 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALI PRINC Art film; animirana domišljijska pustolovščina, sinhro, Francija, Italija,5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 12. 2015, ob 19.30. (115 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TI ME NOSIŠ Art film; drama, Hrvaška, Slovenija, Srbija, Črna gora, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 14. 12. 2015, ob 17. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVIO ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POPIS PREBIVALCEV OBČINE VRHNIKA (1870-1910) NA PORTALU ZGODOVINA SLOVENIJE - SIstory Predstavlja dr. Andrej Pančur sledi Občni zbor Muzejskega društva Vrhnika Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 15. 12. 2015, ob 19. uri. (121 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA EVEREST 3D Pustolovska drama, ZDA, Velika Britanija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 12. 2015, ob 19. uri. (94 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOBRODUŠNI VELIKAN Art film; romantična drama, Islandija, Danska, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 17. 12. 2015, ob 19. uri. (136 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD; SILA SE PREBUJA Akcijski domišljijski spektakel, ZDA, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 18. 12. 2015, ob 19. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Milan Matičič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 12. 2015, ob 17. uri. (100 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOBRI DINOZAVER 3D Animirana, sinhronizirana družinska pustolovščina, ZDA, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 12. 2015, ob 19.30. (136 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD; SILA SE PREBUJA 3D Akcijski domišljijski spektakel, ZDA, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 12. 2015, ob 17. uri. (100 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOBRI DINOZAVER Animirana, sinhronizirana družinska pustolovščina, ZDA, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 12. 2015, ob 19. 30. (123 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZENIT Art film; drama, Hrvaška, Slovenija, Srbija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 21. 12. 2015, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ŠPAS TEATER Gašper Tič in Jure Karas KOKO KOMEDIJA Režija: Lado Bizovičar Igrata: Ana Maria Mitič in Katarina Čas Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 22. 12. 2015, ob 18. in 19. uri. Brezplačne vstopnice v TIC Vrhnika...? in pol ure pred predstavo v CDV GLASBENA ŠOLA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA BOŽIČNA JELKA Glasbeno-baletna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 23. 12. 2015, ob 17. uri. (95 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SREDNJEŠOLCI Art film, drama, Srbija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 23. 12. 2015, ob 19. uri. (136 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD; SILA SE PREBUJA Akcijski domišljijski spektakel, ZDA, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 12. 2015, ob 17. uri. (93 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SNOOPY IN CHARLIE BROWN; FILM O ARAŠIDKIH Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina, ZDA, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 12. 2015, ob 19. uri. (121 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA V SRCU MORJA Akcijski film, ZDA, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 27. 12. 2015, ob 17. uri. (136 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SNOOPY IN CHARLIE BROWN; FILM O ARAŠIDKIH Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina, ZDA, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 27. 12. 2015, ob 19.30. (136 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD; SILA SE PREBUJA 3D Akcijski domišljijski spektakel, ZDA, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 28. 12. 2015, ob 17. uri, (92 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PESEM MORJA Art film; družinska domišljijska sinhronizirana animacija, Irska, Danska, Belgija, Luksemburg, Francija, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 12. 2015, ob 17. uri. (76 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAŠPER IN PETRA - ČUDOVIT BOŽIČ Art film; družinski, sinhroniziran, Norveška, 4 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 12. 2015, ob 19. uri. (95 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NE POZABI Art film; drama, Kanada, Nemčija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 12. 2015, ob 17. uri. (92 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČARLI REŠI BOŽIČ Art družinski film, Kanada, 7 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVEDUJEMO: SOBOTA, 9. 1. 2016. Prvi koncert ob 17. uri, Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. Drugi koncert ob 20. uri. Vstopnina: 10 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, MePZ DR. FRANČIŠEK LAMPE S ČRNEGA VRHA NAD IDRIJO 28. NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Marko Fabiani Zborovodkinji: Darinka Fabiani, Katja Bajec Felc Gost: kontratenor Žiga Lakner Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVEDUJEMO: SREDA, 13. 1. 2016. Ob 19.30. Vstopnina: 16 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, BASTARD 9, ŠPAS TEATER Paul Dewandre/Denis Avdič/Gašper Tič MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE Igra: Denis Avdič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 48 48 NAS ČASOPIS v Sport in rekreacija 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zimska malonogometna liga NašGOL V nedeljo, 22. novembra, se je v Športnem parku Horjul začela zimska malonogometna liga NašGOL, katera poteka pod okriljem Zavoda Ivan Cankar in Našega časopisa. V premierni izvedbi tovrstnega koristnega preživljanja prostega časa sodeluje 8 moških in 2 ženski ekipi, za katere so prej omenjeni pokrovitelji pokrili strošek nakupa in tiska nogometnih dresov. Drese so tako prejele naslednje ekipe: Ženski ekipi Zavas 1 in Zavas 2, ter moške ekipe: ŠD Šentjošt, ŠD Setnik, Ježi Žažar, Krampi Domžale, Optimisti Zaklanec, NK Marjan Horjul, ŠD Brezje in Disko Kralji Horjul. Ekipe prihajajo iz štirih različnih občin, kar je bil tudi eden izmed primarnih ciljev tekmovanja - povezati in združiti ljubitelje okroglega usnja iz različnih krajev in občin v en skupen imenovalec - Zimsko malonogometno ligo NašGOL. Naš Časopis/ NašGOL- podobnost je več kot očitna! Najprej fotografiranje 15. novembra je bilo najprej na sporedu fotografiranje za prijavljene igralce, kjer je nastala kopica izjemno zanimivih resnih in malo manj resnih fotografij. Naslednjo nedeljo, 22. novembra, pa se je začelo zares. Otvoritvena čast je doletela ekipi Disko Kralji Horjul in Krampi Domžale, najstarejši ekipi lige. Ob 10:45 smo tako najprej slišali himni obeh ekip, kaj kmalu po začetnem sodnikovem pisku pa se je kot prvi na listo strelcev vpisal igralec domače ekipe Nejc Cankar. Premierna tekma se je končala s 3:1 v korist Kraljev. Sledil je dvoboj športnih društev Brezje in Setnik. Pri prvih je blestel Damjan Urbančič, ki je v statistiko vpisal 2 gola in 2 podaji. Vseeno pa štirje goli v mreži Športnega društva Setnik niso zadostovali za končno slavje. Gašper Oblak, Klemen Kožuh in Izidor Kržišnik so po sistemu 1,2,3 (zadeti goli) poskrbeli za udobno zmago s 6:4, katere glavni kreator je bil s štirimi asistencami njihov glavni zvezdnik Krištof Janša. Ob 12.15 je sledila že tretja tekma,tekma najboljših gasilskih vasi v Sloveniji - Žažarja in Šentjošta. Če so običajno na športnih igriščih moči med ekipama dokaj izenačene, temu tokrat nibilo tako. Dvoboj je minil povsem po taktirki Športnega društva Šentjošt, ki so Ježe Žažar odpravili s petardo: 5:0. Gole so prispevali Tadej Kavčič, Tomaž Demšar, Nejc in Klemen Droftina ter Jože Umek. Sledil je horjulski derbi med ekipama Disko Kraljev in NK Marjan. Kot je bilo pričakovati, so na tekmi odločale malenkosti. Prvi polčas se je končal z rezultatom 3:2 v korist Marjanov, kar je bil tudi končni izid. Pri Kraljih sta se v statistiko vpisala Jakob Potokar z dvema goloma in Mitja Mirtič s podajo, pri Marjanih pa naslednja peterica: Gašper Sečnik, Ahac Lončar, Nik Gabrovšek, Bor Basta in Ožbej Petrovčič. Tekma št. 5 je bila nesrečna za ekipo domžalskih Krampov, ki so otopeli po ofenzivi ŠD Brezje. Levji delež k zmagi s 6:2 je z dvojčkoma golov in podaj za Brezje prispeval Gregor Grdadolnik, na drugi stranise je z dvema goloma izkazal Urban Lederer. Če je Krištof Janša na svoji prvi tekmi štirikrat podal, je na drugi štirikrat zadel. Enkrat sicer v napačno mrežo, vendar to ni skazilo končnega rezultata - zmage Setnika proti Žažarju z 4:3 na tekmi št. 6. O tekmi št. 7 ni potrebno kaj dosti razpredati. Šentjoščani so opravili lažji trening in dodobra razparali mrežo Kraljev, končni rezultat je bil neverjetnih 9:0. Na listo strelcev se je vpisalo kar 7 različnih igralcev! Na osmi tekmi dneva so svojo prvo zmago zabeležili žažarski Ježi, ki so na račun boljše kondicijske pripravljenosti dosegli dva gola več od ekipe ŠD Brezje in zmagali s 5:3, za kar je bila najbolj zaslužna naveza Janez in Bernard Trček. V predzadnji tekmi dneva so po uvodnem vodstvu Krampi iz Domžal povsem popustili in ekipi NK Marjan dopustili 5 zadetkov. Ob rezultatu 5:1 v korist Marjanov velja izpostaviti Kenena Bo-snica, ki je dvema goloma dodal še dve podaji. V zadnjem, desetem dvoboju pa sta se pomerili glavni favoritinji za naslov prvaka: Ekipi ŠD Setnik in ŠD Šentjošt. Predhodni rezultati so napovedovali ogorčen boj na obeh straneh gol-manskih prostorov, kar je bilo moč videti tudi med samo tekmo. Z natančnimi streli, preudarnostjo, disciplino, kančkom sreče in sem ter tja tudi sodniško odločitvijo - enkrat v prid ene, drugič druge ekipe - so iz derbija vrha lestvice tokrat odšli srečnejši člani ekipe ŠD Setnik, ki so svoje nogometne rivale premagali s 3:0. Ekipe se bodo ponovno zbrale 13. decembra, potem pa enkrat mesečno vsako drugo nedeljo v januarju, februarju in marcu. Spremljali smo kar nekaj odličnih tekem, videli številne vrhunske poteze in kar 65 doseženih zadetkov, doživeli obilo pozitivne energije, vse to pa si lahko pogledate in preberete na ligaški spletni strani www.nasgol.si in na FB profilu NašGOL. Kot predstavnik igralcev in organizator lige NašGOL bi se rad na tem mestu zahvalil direktorju Zavoda Ivana Cankarja - Boštjanu Koprivcu in odgovornemu uredniku Našega časopisa - Gašperju Tomincu za posluh in podporo pri projektu. Omogočila sta namreč izdelavo enotnih dresov za 102 igralca. Vam bralcem pa do naslednjič želim obilo zdravega športnega duha, dobre volje in čimveč doseženih golov na kateremkoli življenjskem področju - pa brez avtogolov. Rebeka Bačar, Zavas; nastale so resne... ... in malo manj resne fotografije. Na fotografiji Dejan Keršmanc, Optimisti Zaklanec. Grega Čepon Foto: Murat Mendel in Dominik Čepon Na Vrhniki se nam 27. decembra obeta velik košarkarski spektakel - tradicionalni in letos jubilejni moški All-Stars, na katerem se bodo predstavili najboljši košarkarji mlajših starostnih kategorij in člani, ki nastopajo v Ligi Telemach. Čupakabra in Helena Blagne Občinstvo bodo ogreli akrobati skupine Čupakabra, ki bodo predstavili ognjeni spektakel argonavtov, himno Republike Slovenije pa bo zapela legendarna slovenska pevka Helena Blagne. Glasovanje za prvi peterki Ljubitelji košarke lahko sami glasujete za prvi peterki na članski tekmi in si s tem priborite možnost, da si All-Stars ogledate kot pomočnik trenerja ene izmed obeh ekip. Vse, kar morate storiti je, da na www.kzs.si oddate glas za svoje favorite in se potegujete za mične nagrade. Vstopn ice na Eventimu Vstopnice si lahko od 1. decembra zagotovite prek spletne strani www.eventim.si, vseh lastnih prodajnih mestih Eventima, bencinskih servisih Petrol, prodajalnah Big Bang, kioskih 3dva in ostalih pooblaščenih prodajalcih. Cena vstopnice v predprodaji je 8 EUR, 26. in 27. decembra pa 10 EUR. Na dan dogodka bodo vstopnice, v primeru, da dvorana prej ne bo razprodana, na voljo tudi na blagajni dvorane. Več ažuriranih informacij o dogodku si lahko preberete na www.kzs.si in spremljate objave na socialnih omrežjih KZS (Facebook, Twitter, Instagram in Youtube). I KZS H ■dsfcSs]® ^ 7i r NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 49 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Mini olimpijada na Vrhniki Športna zveza Vrhnika je v sredo, 21. oktobra, uspešno izpeljala Mini olimpija-do 2015 na vrhniški športni asfaltni ploščadi. Projekt je bil izveden pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja - združenja športnih zvez Slovenije, katerega del je tudi zelo aktivna vrhniška športna zveza. Mini olimpijada je bila namenjena učencem dru- gih in tretjih razredov vrhniške občine. Pomemben je bil tudi cilj prireditve, ki je pro-moviral šport med mladimi učenci, ponazarjal duh olim-pizma in "fair playa" ter tudi veselega srečanja in druženja. Vse pa je bilo predstavljeno oziroma odigrano poenostavljeno in igrivo ter predvsem prikazano otrokom na prime- ren način. Vrhniške mini olimpijade so se udeležili in zavzeto sodelovali učenci drugih in tretjih razredov OŠ Ivana Cankarja, OŠ A. M. Slomška in dveh po -družničnih šol, OŠ Bevke in Drenovega Griča. Tako je bilo na športni ploščadi več kot dvesto aktivnih udeležencev olimpijade. Najprej so se ekipe postrojile pred svečano tribuno, zaigrali so olimpijsko Pogled na prireditveni prostor s postrojenimi ekipami himno. Sledili so pozdravni nagovori, tudi župana Občine Vrhnika, Stojana Jakina. Mladi športniki so nato prinesli olimpijski ogenj in zastavo. V imenu vseh športnikov so prebrali tudi olimpijsko zaprisego, ki je napovedovala častne športne igre in v duhu "fair playa". Nato so se ekipe podale na vadbene prostore, ki so bili razporejeni po celotnem vrhniškem športnem parku. Na vsakih osem minut so ekipe menjale vadbene prostore, tako da so ekipe poizkusile vse prostore. Po skoraj dveurnem delovanju na vadbenih mestih je prišlo na vrsto zaključno ocenjevanje mini olimpijade s podelitvijo medalj, majic in zapestnic. Zmagovalci so bili vsi mladi udeleženci. Za uspelo olimpijado so bili zaslužni številni športni delavci prostovoljci. Tako se je Športna zveza Vrhnika še enkrat izkazala z odlično izvedbo, saj so bili mladi obrazi udeležencev nasmejani, veseli in zadovoljni. Zato lahko samo rečemo: »Hvala vsem organizatorjem in tudi mladim udeležencem Mini olim-pijade 2015." Simon Seljak cr > K cr O CL Športnik Vrhnike za leto 2015 Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, organizacije in posameznike, da posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2015. Predloge je treba posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www. sportnazveza-vrhnika.si. Poleg tega je treba k predlogu priložiti tudi kopije dokazil o doseženih rezultatih (listine-priznanja, časopisni članki ipd). Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p. p. 88, ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 21. decembra 2015. Posebej opozarjamo predlagatelje in zainteresirane, da komisija za podelitev priznanj vlog, ki bodo prispele po tem roku, ne bo upoštevala. Športna zveza Vrhnika Komisija za podelitev priznanj Predsednica: Zdenka Dežman VABIMO VAS NA SMUČARSKI SEJEM V PETEK, 4. 12. 2015, OD 15. DO 19. URE in V SOBOTO, 5. 12. 2015, OD 9. DO 19. URE, ki bo NA SODNIJSKEM TRGU. POTEKALA BO K OM I S I J S K A P R O D A J A SMUČARSKE OPREME, NOVEJŠE IZDELAVE: - ALPSKIH IN TEKAŠKIH SMUČI - SMUČARSKIH IN TEKAŠKIH PALIC - SMUČARSKIH IN TEKAŠKIH ČEVLJEV - DRSALK - ČELAD SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA r SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA VPIS NOVIH ČLANOV V ALPSKO ŠOLO SD VRHNIKA VPISUJEMO NOVE ČLANE, MLADE SMUČARJE, V ALPSKO ŠOLO IN TEKMOVALNO SKUPINO. ZA VSE INFORMACIJE IN PODROBNOSTI SMO VAM NA VOLJO NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 041 667 452 IN 041 497 514 ALI NAM PIŠITE NA ELEKTRONSKI NASLOV asvrhnika@gmail.com. STARŠI, OBIŠČITE NAS OB SREDAH OD 19. DO 20. URE NA SEDEŽU DRUŠTVA V PROSTORIH ZIC-a (Partizan) NA TRŽAŠKI 9 NA VRHNIKI, KJER SE BOSTE LAHKO TUDI VČLANILI. VABLJENI! SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA _J Uspešna jesen v Gimnastičnem društvu Vrhnika Meseca oktober in november sta našemu društvu zopet pričarala nove izzive in doživetja, saj smo se udeležili dveh mednarodnih tekmovanj v tujini. Akrobati so se odpravili na Odprto sokolsko prvenstvo v skokih z male prožne ponjave, in sicer 7. novembra v glavno mesto Srbije, Beograd. Z velikim veseljem sporočamo, da smo se tekme udeležili že tretje leto in naši akrobati so zopet posegli po odličju. Srečni dobitnik srebrne medalje v kategoriji dečkov (5. do 6. razred) je bil tokrat Ivan Šraj. Takoj za stopničkami, četrto mesto, je zasedel še Erazem Jazbinšek. V kategoriji dečkov 1. do 4. razred so 6., 7. in 8. mesto zasedli Rok Šraj Miklič, Tristan Kofol ter Matevž Malovrh. Za pičle štiri desetinke točke pa je v kategoriji deklic (7. do 8. razred) stopničke zgrešila Laura Drašler. V kategoriji srednješolcev so svoje znanje prikazali še Nika Kogovšek (6. mesto), Jan Šraj Miklič (7. mesto), Nik Poličnik (8. mesto) ter Iza Šraj Miklič (9. mesto). Skupina štirinajstih ritmičark pa se je v oktobru udeležila mednarodnega turnirja v Budimpešti na Madžarskem. Na tekmovanju je nastopilo več kot petsto tekmovalk iz različnih držav, kar tri naše sestave pa so posegle po najvišjih uvrstitvah. Trojica Neža Čuk, Ana Jazbinšek in Nina Žižmond je v sestavi z obroči posegla po zlati medalji, skupinska sestava Sonja Sara Margon, Staša Bojanovic, Neža Dovjak, Urša Planinšek ter Ivana Veronika Troha so si izborile srebrno medaljo, par Meta Mramor in Ajda Ratkovic pa bronasto odličje. S skupinsko sestavo z obroči so se tik za stopničkami uvrstile še Ajda Garbajs, Urša Troha, Pika Grušovnik, Maša Gabršček. Celotnima delegacijama štiriindvajsetih tekmovalcev našega društva iskreno čestitamo in se že veselimo prihajajočih tekmovanj. Za konec bi omenili še izredno zadovoljstvo ob letošnjem vpisu, saj so se našemu društvu pridružili še novi člani in članice. Če vas zanima naše delo, ste vljudno vabljeni, da nas obiščete na naši prenovljeni spletni strani, kjer dobite vse potrebne informacije: http://5k.amadeus.si/gd/. Urša Cvetko (GD Vrhnika) Smučarski izlet v Avstrijo - Bad Kleinkirchheim SOBOTA, 19. 12. 2015 CENA: prevoz in smučarska karta ODRASLI: 45 evrov MLADINA (do l. '97): 41 evrov OTROCI (od l. '00): 30 evrov ODHOD: • BOROVNICA OB 6.00 (pred železniško postajo) • VRHNIKA OB 6.15 (pri športnem parku) Smučali bomo od 8.30 do 16.00, vrnitev okoli 18.30. PRIJAVE IN INFORMACIJE: prijave so mogoče do zapolnitve mest ali najkasneje do SREDE, 16. 12. 2015 na številki: 041-497-514, Mario Blagojevič na e-pošti: mario@nasmuci.si. *Na dan odhoda bo mogoča sprememba kraja smučanja glede na vremenske razmere. *Možnost Corisa za 3,5 evra. NOVOLETNI SMUČARSKI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO PETDNEVNI TEČAJI ALPSKEGA SMUČANJA NA KRVAVCU TERMIN: 26.-30. 12. 2015 (pet dni), delo na snegu 9.00-13.00, odmor za malico 11.00-11.30 ZAČETNI TEČAJ: osnove alpskega smučanja, prilagajanje na smuči in drugo opremo, drsenje v osnovnih položajih, smučarski loki, uporaba žičnic. NADALJEVALNI TEČAJ: osnovno vijuganje, spremembe naklona in ritma smučanja, izkoriščanje stranskega loka smuči, smučanje v poligonu, snowpark. ODHODI: • IZ BOROVNICE • IZ NOTRANJIH GORIC • Z DOLGEGA MOSTA • Z VRHNIKE Cena novoletnega tečaja: s prevozom -170 evrov. V ceno je vključeno: smučarska vozovnica, topli obrok na smučišču, čaj, zaključno tekmovanje, diplome ter presenečenje. Prijave in dodatne informacije na: e-po-što: mario@nasmuci.si; telefon: 041-497514, Mario Blagojevič. Prijave do zapolnitve prostih mest, plačilo tečaja ob prijavi ali prvi dan pred odhodom kombija. Pred odhodom pošljem e-pošto z informacijami o opremi, izbiro smuči in uri odhoda. Tečaje vodijo naši licencirani učitelji smučanja z veljavno licenco Smučarske zveze Slovenija. Program in urnik dobite ob prijavi. Več o nas si lahko preberete na spletni strani www.nasmuci.si ORGANIZIRAMO ŠE: vikend tečaje, individualno poučevanje, alpsko šolo. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 50 50 MAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odličen štart strelcev Po eni uspešnejših sezon in po dveh mesecih dela na strelišču in v okolici smo strelci v novo sezono vstopili odločnejši, da lahko še izboljšamo prejšnjo sezono. Z mladimi smo okrepili vrste, na Osnovni šoli Ivana Cankarja smo začeli s krožkom in tako se je začela nova sezona 2015/16. Pred prvo tekmo za pokal prijateljstva in mladinskih lig, ki je bila v organizaciji SD Rečica pri Laškem, smo opravili še zadnje popravke orožja in opreme, nekaj le-te dopolnili in se udeležili prvega kroga državne lige. Vse skupaj nas je presenetil in razveselil pionir Jan Rom, ki mu je tokrat uspela zbranost do konca in jo v zadnji petih strelih še stopnjeval, saj je zadel tri desetice in dve devetici ter tako prepričljivo in suvereno premagal tekmece. V ekipi sta mu pomagala še Jurij Medic in Ambrož Jilek, tako da so v ekipnem delu osvojili šesto mesto. Letošnji novinec je Jaka Čretnik, ki je prestopil eno kategorijo višje. Med dekleti se je Meta Dobrovoljc uvrstila na šesto mesto, potem ko je nekoliko slabše začela v prvi seriji. Naslednji teden je bilo prvo kolo druge državne lige Zahod, kjer je nastopila lanska ekipa v zasedbi Bojan ml., Bojan st. in Mojca Rus. Tekmovanje je bilo v Solkanu v organicaciji SD Salonit in Anhovega. Med posamezniki sta medalje dosega Bojan st. za drugo mesto in Bojan ml. za tretje, ekipno pa smo zaostali za strelci iz Vremščice, ki so se letos vrnili iz prve B-državne lige. In še eno tekmovanje je za nami, to je prvi krog regijske PNK Pionirja v kadetski preobleki, pa že po medaljah. lige, ki je bila letos že tradicionalno v Idriji. Na pot smo se podali doslej v najštevilčnejši zasedbi in ubrali tudi že prve medalje. Med cicbani je novinec Lovro Zamejc že takoj na prvi tekmi dal vedeti, da naj letos računmoa nanj, saj je z odličnim rezultatom osvojil tretje mesto. Med cicibankamije bila srebrna tudi Ajda Kogoj Fabčič, cicibani pa so bili ekipno drugi. Med mlajšimi pionirji je Ambrož za las zgrešil medaljo in se uvrstil na četrto mesto, je pa zato Meta prepričljivo zmagala in tako pokazala, da se še vedno ne da. Na četrtem mestu je bila prav tako novinka Zoja Notesberg, ki je imela smolo s pokvarjeno puško, bo pa poskusila popraviti rezultat na naslednjem tekmovanju. Mlajši pionirji so bili ekipno na drugem mestu. Manj sreče smo imeli v kategoriji pionirjev, kjer sta Jan in Jurij le za nekaj krogov zaostala za stopničkami, ekipno pa so bili tretji. Sta pa zato Jan in Jure pokazala, da znata streljati tudi s standardno puško in tako v kategoriji kadetov pobrala: Jan zlato in Jurij bronasto medaljo. In še ena novinka nas je razveselila, to je Sabrina Marija Japelj, ki je med kadetinjami pristreljala svojo prvo in še povrh zlato medaljo. Ekipno so bili kadeti prvi. Tudi pri članih smo imeli ekipo, in to na tretjem mestu, med posamezniki pa je po srebrni medalji posegla le Mojca. V veteranski kategoriji sta na prvi dve stopnički stopila Vladimir in Bojan st., s prispevkom tretjega člana, Matica, pa je bilo zadosti za ekipno zmago. In na koncu še pištola, s katero zaenkrat tekmuje le Bojan st. Po prvih štirih strelih v poizkusni seriji, ki so se začeli z deseticami, le-teh ni manjkalo tudi v tekmovalnem delu, tako da je rezultat zadoščal za bronasto medaljo. Ker pa je Bojanu st. za popolni komplet manjkala zlata medalja, jo je v kombinaciji, kjer se seštejejo točke puške in pištole. Bojan Lampreht Košarkarska tekmovalna sezona 2015/2016 je v polnem teku V septembru se je začela nova tekmovalna sezona za vrhniške košarkarje v selekcijah mladincev, kadetov, starejših pionirjev U-15 in mlajših pionirjev U-13. Vse selekcije so si z dobrim delom v prejšnji sezoni preko kvalifikacij zagotovile tekmovanje v prvi Slovenski košarkarski ligi Slovenije. Kot prejšnjo sezono nas s svojo igro navdušuje ekipa mladincev. Pod taktirko trenerja Matica Vidica in pomočnika trenerja Vlada Beka ekipa, sestavljena pretežno iz letnika 1998, navdušuje na tekmah doma in v gosteh. Tekmujejo v prvi B slovenski košarkarski ligi in po prvem delu tekmovanja so uvrščeni na prvo mesto z le enim porazom. Najboljši strelec ekipe je Rok Savič s povprečjem 23,2 točke na tekmo. V drugem delu fante čaka težje delo, saj se združujejo v skupino, kjer jih čakajo nasprotniki, kot so ekipe Parklji, Grosuplje A, Splošna plovba Portorož, Nova Gorica mladi, Ježica, UKK Koper in Ljubljana B. Naše mlajše selekcije kadetov, U-15 in U-13, so pri prvem delu tekmovanja imele malo smole in tekmovanje začele v močnejših skupinah. Kljub zahzevnemu začetku se mladi košarkarji še vedno pridno potijo na treningih in čakajo na drugi del tekmovanja, ki so ga začeli zmagovalno. Ekipa U-13 dobro nastopa v pokalu Mini pokal Spar, saj so se suvereno uvrstili v tretji krog tekmovanja, kjer jih čaka nasprotnik UKK Koper. V sredini oktobra se bo začelo tekmovanje tudi za najstarejše košarkarje za ekipo članov KK Vrhnika. Novost sezone je, da ekipa članov svoje tekme igra v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška in letos nadaljuje z odličnimi rezultati. Po prvih petih krogih imajo prav toliko zmag in zasedajo prvo mesto v skupini Zahod. Kar dve izmed petih tekem so igralci dobili po podaljških, kar kaže, da ima ekipa značaj in veliko željo po zmagovanju. V ekipo se je letos vključilo kar nekaj mladincev, ki se letos prvič borijo v članski konkurenci. Dejstvo, da je ekipa sestavljena iz domačih, večinoma mladih igralcev, kaže, da se na Vrhniki košarkarska zgodba razvija v pravo smer. Z začetkom sezone smo torej lahko izjemno zadovoljni; v zadnjem krogu je ekipa v derbiju po dveh podaljških premagala do tega kroga še neporaženo ekipo iz Idrije. V zares napeti in dramatični tekmi so vsi igralci dokazali, da se lahko borijo z najboljšimi ekipami in se tako potegujejo za vstop v končnico in seveda tudi napredovanje v tretjo SKL. A do takrat bodo morali nadaljevati s trdim delom in se brez popuščanja boriti na vsaki tekmi. Izjemen je tudi obisk na tribunah, kjer je ob bučni podpori zvestih navijačev tekme še lažje zmagovati. Do konca prvega dela nas čaka še veliko tekem, vljudno vabljeni prav vsi navijači! KK Vrhnika V prenovljenem Cankarjevem domu na Vrhniki, natančneje v novi plesni dvorani sta novost dve vadbi, kjer se bo dodobra razgibalo telo in ogrelo srce. Obe vadbi sta kombinacija številnih različnih vrst vadb, ki se trenutno ponujajo na trgu (joga, pilates, vse zvrsti plesa itn.), in sta "živi", kar pomeni, da ju bom, vaditeljica, sproti prilagajala znanju, potrebam in željam vadečih. LifeDance Vadba LlifeDance je zahtevnejša in je namenjena ženskam vseh starosti, ki si želijo čvrsto, lepo telo, si pridobiti »fokus« in zaupanje v življenje ter se s plesom sprostiti in razvedriti. Skozi življenje plešemo ob četrtkih od 19.30 do 21. ure. ^^^ Prisrčno vabljene! Vadbi vodim Mateja Jerebic, plesna vaditeljica, koreografinja, dolgoletna plesalka - plesalka po duši in skozi življenje. Wf ™jein" Razgibavanje in ples Vadba razgibavanje in ples je namenjena ženskam in moškim, starosti 50+, ki želijo svoje telo in srce ohranjati zdrava, srcu in umu privoščiti mladost ter se ob tem zabavati v dobri družbi in sproščenem vzdušju. Vadba poteka ob četrtkih od 18.30 do 19.30. Prisrčno vabljene/i! PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE: e-naslov: _jerebic.mateja@gmail.com M: 051 384 663 NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 51 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija MAŠ ČASOPIS 5i TENIŠKI O KLUB VRHNIKA Tenis, Olimpijske igre in Teniški klub Vrhnika Ko so Atene leta 1896 gostile t.i. prve moderne olimpijske igre današnjega časa, se uresničijo sanje barona Pierre de Couber-tina, ustanovitelja današnjih olimpijskih iger. Coubertin je z oživitvijo olimpijskih iger v kolektivni spomin zapisal rituale, simbole, heroje, predvsem pa vrednote, ki naj bi jih antični olimpijski duh gojil skozi stoletja in oblikoval specifično identiteto olimpijskih iger, ki naj bi temeljile na antični tradiciji. Izbranih je bilo devet različnih športov in tenis je bil v moški kategoriji del tega športnega mejnika. Štiri leta kasneje (1900) pa v Parizu nastopijo tudi ženske. Kot olimpijski šport ima tenis zelo razgibano zgodovino. Dolgo časa je bil problem v tem, da je mednarodni olimpijski komite teniškim prvakom očital, da se s tem športom ukvarjajo poklicno. Tenis je bil tako leta 1924 izločen, nato pa ponovno postal olimpijska panoga leta 1984 na OI v Los Angelesu. Za ponoven vstop tenisa na seznam športov OI so bili najbolj odgovorni takratni predsednik ITF-a Philippe Chatrier, generalni sekretar ITF-a David Grey, podpredsednik ITF-a Pablo Lorens ter predsednik IOC-a Juan Antonia Samaranch. Nedvomno pomembno vlogo pri ponovni vključitvi tenisa v OI ima krovna teniška zveza ITF. Z močno podporo strokovne ekipe ter igralcev priljubljenost tenisa iz leta v leto narašča. Učenje tenisa je s sodobnimi metodičnimi postopki, ki jih predlaga ITF (Play and Stay) postalo še bolj zanimivo in enostavno tako za otroke kot tudi za odrasle. V praksi to pomeni, da so oprema, igrišče in zahteve prilagojene sposobnostim igralca. Metodiki učenja »Play and Stay« sledimo tudi v TK Vrhnika. Dosežki naših najboljših športnikov kažejo, da delamo v pravi smeri. Najstarejši tekmovalci segajo med 30 najboljših (Jošt Plestenjak 14., Japelj Jan 30) v Sloveniji. Cilji za naslednje obdobje so usmerjeni na evropska tekmovanja, kjer Plestenjak Jošt s svojimi uspehi reže ledino in tako umešča TK Vrhnika na mednarodni zemljevid tenisa (Tennis Europe). Radi bi se zahvalili vsem, ki so bili in so še člani našega kluba, svojim najboljšim igralcem in mladim nadobudnežem, UO TK Vrhnike za močno podporo ter Športni zvezi Vrhnika za vključitev tenisa na Vrhniki v nedavno organizirano Mini olimpijado. Vaša Šola tenisa TK Vrhnika Prijave in dodatne informacije: peter.tomc@gmail.com, 041 782 399 Termini vadbe: Osnovna Šola IC ob petkih od 13:20 - 14:10 TVD Partizan ob torkih od 14:00 - 15:00 in četrtkih od 15:00 - 17:00 Osnovna šola AMS ob sreda od 12:30 - 13:20 Teniška dvorana Dolgi most ob torkih od 16:00 - 18:00 Prebuditev samozdravljenja telesa - vrelec mladosti Tisočletno znanje v preprostih vajah Vaje so predstavljene v knjigi Petra Kle-derja The Original Five Tibetan Rites of Rejuvenation, ki je postala uspešnica in doživela veliko ponatisov in prevodov. Avtor se je z njimi seznanil prek upokojenega oficirja, ki je našel lamaistični samostan v Tibetu, kjer so menihi iz roda v rod prenašali znanje o ohranjanju večne mladosti. Način življenja visokogorskih menihov, zaobljubljenih celibatu, se zelo razlikuje od našega načina življenja. Vseeno pa mora izvajalec obreda doseči podobno notranje stanje, kot so ga imeli menihi. Obred deluje na izvajalca celostno in ga postopoma osvobaja vsega nepotrebnega. Z osvoboditvojo balasta se sprosti veliko moči, ki preplavi celotno bitje. Kdaj obred deluje Petih oz. šestih obredov se hitro naučimo, glede na telesno stanje izvajalca pa lahko vaje težavnostno omilimo. Telesno obred ne pomeni glavne ovire, pač pa discipliniranost pri izvajanju. Vsak dan sproti moramo sebe in telo prebuditi in odpreti za pretok moči. Če to počnemo dovolj dolgo, telo spozna, da je tak način doživljanja sebe nova stalnica in se preusmeri v novo, izboljšano različico normale. Obred mora postati del vsakdana tako kot sta spanje in umivanje. Neomajen namen Nekaj časa in nekaj vztrajnosti je potrebno, preden prebudimo sebe in svoje telo - odvisno od tega, kako dolgo smo se zanemarjali, kako trdi smo postali in predvsem kako gibki smo v sprejemanju novega pogleda nase. Vsak, ki se resno loti tega obreda, mora premagovati umske in telesne omejitve in rasti v vsakršnem pogledu: v gibkosti telesa in gibkosti ume-vanja sebe. Za to pa potrebuje neomajen namen, s katerim premaga preizkušnje telesa - bolečino, slabost in druge učinke prebujanja ter preizkušnje značaja - lenobo, malomarnost, površnost in druge pasti samoljubja. Celosten učinek Vedno več je ljudi, ki že imajo svojo izkušnjo z njimi in lahko povedo, kako jim je obred pomagal. So tudi taki, ki trdijo nasprotno. Vaje so same po sebi nevtralne, moč ali nemoč dobijo šele v rokah posameznika. Če se človek dojema kot stvar, jih bo jemal kot telovadbo, če se dojema kot duhovno bitje, jih bo jemal kot meditacijo. Celosten učinek dosežemo takrat, ko oba načina povežemo v celoto, takrat torej, ko povežemo občutje in gibanje oz. kadar smo občuteno pri stvari. Kakšen je dejanski učinek na človeka, je odvisno od tega, kje so njegove šibkosti. Splošno gledano pa obred zgane spečo dolgo ne negovano moč, ki zanemarjena miruje na dnu medenice. Ko se enkrat zgane, začne teči skozi vse telo in vse organe. Odpirati se začnejo preščipnjeni kanali, ki so bili dolgo blokirani, kakor da skoznje naenkrat steče tok, ki hrani vse, česar se dotakne. Prvi obred - vrtenje Prvi in šesti obred sta v sklopu vseh vaj kot zagon in shranjevanje moči (šesti obred v naslednjih prispevkih). Prvi obred požene moč v telesu podobno kot ročni navijalni mehanizem ure ali kakor vetrni vrtinec zajame pesek in ga v smeri urinega kazalca vrtinči navzgor, tako se tudi pri prvem obredu vrtimo v desno in tako mirujočo moč na dnu medenice požene navzgor v višje ležeča središča življenjske sile. Z ro- kami, odročenimi vstran telesa, se vrtimo in tudi malokrat se obrnemo. Vendar vr- okoli svoje središčnice kot napičeni na os, toglavica popušča in s časom se lahko vr- ki teče skozi teme, trtico in med petama v timo tudi dlje. Takrat je učinek zdraženja zemljo. Hitrost vrtenja je s prva počasna moči očitnejši in ga zlahka opazimo. PREBUDITEV SAMOZDRAVLJENJA TELESA CANKARJEV DOM VRHNIKA 1.Skupinska vadba od PON do ČET ob 6:50 ¿.Skupinska vadba v 5RE ob 18h in v SOB ob 7:30 Individualna vadba po dogovoru Znanje, vgrajeno v sest tibetanskih obredov, je prava zakladnica modrosti za vsakega predanega iskalca, K> Človek se obrablja, izgublja prožnost in moč. Obredi zganejo ™ zastalo moč in odpirajo vozle in blokade, da tok moči ponovno steče po celem bitju. Primemo za vsako starost ali okvarjenost, nujni sta le volja In ljubezen do Življenja... do razumevanja sebe... do rasti in učenja.,, pa tudi zmožnost opuščati, kar je potrebno... Vodi Marjeta Oblak mojstrica borilnih veščin Tisočletno znanje v preprostih vajah za vsak dan Pet tibetancev Kp ') [i £ ^ ^ p JBi ji | rlijr '¡j il HJlai V-jJn7 M 031 481 014 bojev ni k. si@gmail.com UČENJE PLESA V SKUPINI ali POSAMEZNO ZA MLADOPOROČENCE INDIVIDUALNA PRIPRAVA POROČNEGA PLESA INDIVIDUALNE URE Plesna skupina SALSA STREET DANCE: za srednješolke/ce idr. od trinajstega leta naprej. V salsa ples bomo umešali hip hop, džezbalet in druge sorodne zvrsti plesa. Skupina PLES PO ŽELJI: za močnejše, samske, vezane, pa partnerji/ke nočejo, upokojene, brezposelne, za tiste, ki jim gre težko ... Tečaje vodi plesna učiteljica in koreografinja Andreja Šinkovec z Vrhnike. Njen telefon: 031 306 866 (po 15. uri) E-naslov: andreja.salsastreetdance@gmail.com Pokličite, pišite, vprašajte, pošljite SMS in pustite sporočiJo (+ime in tel. številka), spremljajte-všečkajte-pridru-žite se na strani Facebooka: Andreja - Salsa Street Dance Vamos a bailar! NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 52 52 MAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VADBA ZA MAMICE Z OTROKI vsako sredo na Tržaški c. 12 ob 8. uri • Za mamice in otroke od 8. do12. tedna po porodu • Vzpostavljanje ravnovesja v telesu • Krepitev mišic medeničnega dna • Učenje pravilnega izvajanja vsakodnevnih gibov z otrokom • Z vadbo se bosta mamica in otrok povezala na poseben način. • Prilagojena vadba za otroke • Sproščanje In še veliko več ... Več informacij in prijave: gibzavse@gmail.com ali 040 560 807 (Tina) Nogometna šola DREN V Nogometni šoli Dren smo izredno veseli, da lahko omogočamo dobre pogoje za delo vsem otrokom tudi v zimskem obdobju. Nogometna šola je razdeljena na sedem različnih starostnih selekcij, kar pomeni, da je vsem otrokom omogočeno treniranje in druženje z vrstniki iste starosti. Vsaka selekcija ima na voljo dovolj terminov v telovadnicah, najstarejši celo na umetni travi. Še bolj kot na dobre pogoje za delo pa smo ponosni na strokovni kader, zato ga na kratko predstavljamo v tej številki. Iztok Gruden je trener selekcije U-13 A in strokovni vodja pri Nogometni šoli Dren. Je nekdanji nogometaš, ki je v svoji igralski poti z Drenom prišel tudi vtretjo Slovensko člansko nogometno ligo, svoje igralsko pot pa je začel v takratnem NK Usnar. Ima trenersko izobrazbo UEFA B in je prava zmes stare šole (izkušenj) in novih nogometnih smernic. Jan Zaletel je trener selekcij U-13B in U-11 ter koordinator pri Nogometni šoli Dren. Svoje prve trenerske korake je naredil pri NŠ Dren, nato pa je svoje nogometne znanje izpopolnjeval v tujini pri Sparti Pragi, kjer je preživel pet mesecev, in Herthi Berlin, kjer je kot pomočnik trenerja imel priložnost sodelovati s člansko ekipo in spoznati celotno akademijo ene boljših nogometnih šol v Nemčiji. Ima trenersko licenco UEFA A, sedaj pa na fakulteti za šport zaključuje svoj študij, kjer bo svojo magistrsko nalogo napisal iz nogometnega področja. Je tudi član strokovnega odbora naše šole. Nogometni klub Vrhnika • Nogometni klub Vrhnika • Nogometni klub Vrhnika • Nogometni klub Vrhnika Novemberske nogometne novice Na treningu selekcije U-7 in U-8 so nas v teh dneh obiskali dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, župan Občine Vrhnike Stojan Jakin, ravnateljica Vrtca Vrhnika Marta Samotorčan ter drugi. Malo za šalo, malo za res. Pohvalili so naš trud in prizadevnost. Prihaja zimski del naših treningov in trdno smo odločeni, da bomo spomladi še boljši kot smo sedaj. Pridruži se nam tudi ti. Veseli te bomo. Gašper Stržinar je diplomant fakultete za šport, ki je svojo diplomsko nalogo napisal s področja nogometa. Pri NŠ Dren trenira selekcijo U-10. Svoje izkušnje je nabiral pri skavtih in na Poletnem vkopu, kjer je bil tudi letos vodja. Kot še vedno aktiven igralec malega nogometa nastopa v drugi Slovenski malonogo-metni ligi. Zaradi nogometnih in pedagoških znanj, pripadnosti in dela je bil letos imenovan v strokovni odbor naše nogometne šole. Branko Bizjak je učitelj športne vzgoje z diplo -mo s fakultete za šport. Kot učitelj se zelo dobro zaveda, kaj otroci potrebujejo za razvoj na motoričnem in tudi socialnem področju. Vrsto let že deluje v našem klubu kot trener mlajših selekcij, saj ima izreden občutek za delo z mlajšimi otroki in zvrhano mero potrpljenja za delo z njimi. K timu izkušenih trenerjev se je letos v NŠ Dren aktivneje pridružil še vsestranski športnik Matjaž Skvarča, ki ima zaradi dolgoletnega igranja malega nogometa izjemen čut za gibanje in usmerjanje mladih igralcev k doseganju rezultatov. Sodeloval in osvojil je ogromno nogometnih turnirjev v bližnji in širši okolici, kjer je bil večkrat razglašen za najboljšega strelca/igralca, zadnja leta pa se udejstvuje tudi pri organizaciji nogometnih športnih dogodkov v domačem kraju. Njegovo športno pot odlikujeta timski duh in dober odnos do svojih varovancev, zato se dobro zaveda, kaj je treba narediti na nogometnih igriščih za napredek ekipe in vsakega posameznika. Rok Golob študira na fakulteti za šport. Tudi njega poleg znanja, tako kot Branka Bizjaka, odlikuje razumevanje najmlajših otrok in veliko potrpljenja ter živahnost pri delu. Rok je treniral nogomet, smučanje, košarko, ameriški nogomet in tenis, v katerem je tudi tekmoval debelo desetletje. Svoje izkušnje je nabiral v drugih športnih društvih, preden se je priključil Nogometni šoli Dren. Jerca Urbančič izhaja iz športne družine; oče in mama sta športna pedagoga, brat uspešno brani barve ljubljanske Olimpije, sestri pa sta svetovni prvakinji v cheer plesu. Je nekdanja atletinja, nosilka licenc za atletiko, gimnastiko in smučanje. Kot diplomirana psihologinja dobro razume psihološko stran športa, kar ji pomaga pri atletskih treningih, ki jih opravlja pri NŠ Dren. Preden se je priključila naši strokovni ekipi, je izkušnje nabirala pri NK Bravo, G-rega, športnem društvu GIB, atletskem klubu Brigite Bukovec, atletskem klubu Kronos ter PK Forma. Urban Celarc pri NŠ Dren skrbi za našo najmlajšo skupino - vrtec, saj je vzgojitelj predšolskih otrok in mu je delo s to populacijo izredno blizu. Svoje izkušnje je nabiral v več vrtcih, kjer se je povsod izkazal s svojo zanesljivostjo, resnostjo in zagnanostjo. Predvsem pa je pravi magnet za mlajše otroke, ki se veselijo dela z njim. Damjan Miklavčič je še eden izmed diplomantov fakultete za šport in nosilec nogometne trenerske licence PRO. Tudi on je svojo diplomsko nalogo napisal s področja nogometa, še natančneje s področja koordinacije pri vratarjih. Tudi pri NŠ Dren skrbi za kakovostno delo z vratarji. Tudi v svoji igralski karieri je igral v prvi Slovenski ligi. V zadnjih letih se poleg nogometa aktivno ukvarja z igranjem namiznega tenisa in dosega zavidljive rezultate v svojih kategorijah. Jan Kragelj je diplomant fakultete za socialno delo, do nedavnega je bil tudi aktivni nogometaš, še lansko sezono je igral za NK Tolmin v drugi Slovenski ligi, letos je prevzel mesto trenerja te ekipe. Zaradi svojega pristopa in načina dela, nogometnih izkušenj in znanja je bil imenovan v strokovni odbor naše nogometne šole. Veseli smo, da so naši trenerji poleg ustrezne izobrazbe tudi »ljudje na mestu«, na katere se lahko zanesemo ter vemo, da dobro skrbijo za vse naše nogometaše. K dobremu vzdušju pripomorejo tudi mesečni sestanki, kjer se celotna ekipa rada zbere in izmenja svoja mnenja o strokovnih vprašanjih. NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 53 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija MAŠ ČASOPIS 53 25-letni Vrhničan melje slovensko in evropsko konkurenco krožnih dirk Vrhničan Boštjan Avbelj je v svoji krstni sezoni krožnih dirk pometel s slovensko in evropsko konkurenco: osvojil je državno prvenstvo krožnih dirk, pokal Germanol Adria Twingo ter srednjeevropsko prvenstvo Eset--V4 v kategoriji TWC (tourwagencup). Pri ekipi Lema Racing je z renault twingom v letošnji sezoni slavil kar desetkrat, dvakrat pa zasedel drugo mesto, kar je izjemen dosežek. Na lovorikah pa ne počiva, saj že kuje načrte za sezono 2016. V septembru je odpeljal svojo prvo dirko z renault clio cup IV v Brnu, kjer je zmagal in tako resno opozoril nase v višjem tekmovalnem razredu. Vredno je omeniti, da je na dirki nastopil tudi češki mojster volana Tomaš Pekar, ki so ga v letošnji sezoni pokala Renault Clio premagali samo dvakrat. Tekmovanja so zaenkrat samo v tujini (Madžarska, Avstrija, Češka, Italija, Slovaška), vendar v upanju vseeno pričakujemo dirkališče v Sloveniji, da bi lahko tudi na domačih tleh pokazal svoj talent. Ker je krožno dirkanje finančno zelo zahteven šport, Boštjan intenzivno išče morebitne pokrovitelje za naslednjo sezono. Letos sta mu kot glavna pokrovitelja stala ob strani PRIGO Mercedes-Benz servis z Brezovice in slaščičarna BERZO z Vrhnike. Podelitev nagrad sezone 2015 bo 28. 11. na tako imenovanem Večeru prvakov v Ljubljani, testiranja za sezono 2016 pa se bodo začela 17. - 18. 12. v španski Barceloni na dirkališču Montmelo. Prva dirka pokala ESET-V4 bo na sporedu 28.-30. 4. 2016. OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotiček OPlaninski kotičekO 6. 6. 2015 - Cekinčki že deset let na skupnih poteh Že ob sprejemanju programa pohodov za leto 2015 smo bili vsi seznanjeni z dejstvom, da bomo letos Cekinčki praznovali deseto obletnico začetka skupnih pohajanj po slovenskih gorah in planinah. Ker je bil točen datum začetka 28. maj 2005 in prvi »skupni cilj« na Slavniku pred nekaj leti, je bila zatrpana z debli, ki so padla kot posledica žleda, zato smo se morali kar hitro odločiti za »rezervno različico poti«. Tudi tokrat se je izkazala resnica, da so bližnjice najdaljše poti med krajema A in B. Krenili smo po široki, lepo urejeni gozdni poti in v križišču krenili na lepo travnato potko, ob kateri ni manjkalo vsakovrstnega cvetja. Preko podrtih debel, kamenja Nas šest se je udeležilo tudi »ustanovnega« pohoda v letu 2005. Slavnik, ni bilo potrebno veliko pogovorov, da je bil sprejet sklep, da se v soboto, ki bo najbližja obletnici, podamo na kraj »prvega srečanja 63 pohodnikov«. Na dogovorjeni in zapisani datum, 6. junij 2015, se nas je že pred osmo uro v vasi Skadanščina zbralo sedemintrideset Cekinčkov, katerih skupna želja je bila udeležiti se svečane obeležitve za našo skupino pomembnega jubileja. Pričakalo nas je modro nebo, na katerem se je, kljub dnevu, še vedno sramežljivo kazala luna. Očitno je tudi njo zanimalo, kaj zanimivega bomo tisti dan počeli na Slavniku. Pot skozi vas in prvi vzpon sta minila brez posebnosti, nakar nam jo je zagodla narava. Pot, po kateri smo bili in korenin smo pogumno korakali vrhu naproti, a ves čas je nekaj motilo. Pot je vztrajno lezla proti severu in navzdol, tako da smo se po nekaj dolgih minutah hoje odločili za pogled nazaj in sprejeli odločitev, da bo, če hočemo na vrh, pač treba kreniti navkreber. Četica se je obrnila in ob drugem poskusu uspeh ni izostal, saj smo se kmalu znašli na travnikih, polnih raznobarvnega cvetja pod vrhom Slavnika, nad katerim se je našim naporom smejalo vroče sonce. Po kratkem postanku pred kočo in nadomestitvijo izgubljene tekočine smo sprejeli sklep, da odidemo na bližnjo Grmado, kjer bomo opravili uradno »slovesnost ob obletnici« skupine Cekinčki. Na Grmadi smo, kot bi bili v avditoriju, posedli na greben pred požarno opazovalnico in se najprej naužili prekrasnih pogledov na Jadransko morje in obzorje, saj je prekrasen dan dovoljeval pogled do Dolomitov. Privoščili smo si tudi misli spustiti nekoliko v preteklost in vsak pri sebi obujali spomine na prehojene skupne poti. Potem je na sceno stopil Milan in v kratkem nagovoru ter zgodovinskem pregledu opisal dogajanje zadnjih desetih let, ko so nekateri od začetka, drugi nekoliko kasneje prehodili nemalo poti, opravili mnogo višinskih in dolžinskih kilometrov ter prelili neznano količino znoja. V poročilu Bančnega športnega društva NLB za leto 2005, ki ga hrani Milan, je zapisano, da se je prvega vzpona, 28. maja 2005, na Slavnik udeležilo 63 delavcev NLB. V nadaljevanju nagovora je Milan opisal celoten zgodovinski potek dogodkov, od lepih in prijetnih (kar so bili vsi pohodi ) do manj prijetnih (ko so nas razmere in odnosi v NLB prisili, da smo odšli pod okrilje Planinskega društva Vrhnika in tam postali Ce-kinčki). Poseben pozdrav je namenil tudi pohodnikom, ki so bili, poleg njega, na prvem in tudi na jubilejnem pohodu na Slavnik (Alenka, Meta, Jožica, Ksenija in Zdravko). Po svečanem nagovoru in več skupinskih fotografiranjih, smo se odpravili proti koči na Slavniku ter si tam privoščili daljši postanek z raznovrstnimi dobrotami, ki so jih pripravili oskrbniki koče. Svoje je dodalo tudi sonce, ki je neutrudno grelo naša telesa, lenobno nastavljena njegovim žarkom. Ker pa vse lepo prehitro mine, je minilo tudi lenobno poležavanje in že je bilo treba na pot proti Skadanščini. K sreči se je pot vila po gozdu na vzhod, tako da je bila hoja vseeno nekoliko znosnejša kot dopoldanski razgleda na okoliško hribovje, nato pa je veter prinesel meglo iz doline in nam pokvaril razgled. Srečali smo tudi mlade planince iz Planinskega društva Idrija, ki so si prav tako izbrali isti cilj kot mi. In že je bil čas za odhod proti dolini. Naredili smo še skupinsko fotografijo in se odpravili po drugi poti v dolino proti Tržiču. Pot navzdol je bila še kar strma, tako da se nam je večkrat zazdelo, če smo pogledali navzdol, da smo že blizu mesta, ampak nismo bili. Ko smo prišli do cerkvice nad Tr-žičem, pa smo vedeli, da smo že blizu. Le še nekaj korakov in smo prišli v mesto, kjer nas je pobral avtobus in nas odpeljal nazaj na Vrhniko. Zapisal: Matjaž Dremelj Foto: Mladinski odsek vzpon na vrh. Prekrasen dan, lep jubilej, sončno vreme in vzpon na Slavnik, skratka dan, preživet v družbi pravih prijateljev. Kaj lepšega lahko človek še želi! Napisal: Miran Klavora Foto: Andrej Kolenc 14.11.2015 -Kriška gora 14. novembra 2015 smo se mladi planinci odpravili na naš prvi izlet v tem šolskem letu. Naš cilj je bila Kriška gora, ki se vzpenja vzhodno nad Tržičem. Ob 8. uri zjutraj smo se mladi planinci z avtobusom iz meglene Vrhnike odpeljali proti Gorenjski. Avtobus nas je odložil v vasi Golnik in od tam smo se odpravili proti našemu cilju. Pot nas je vodila mimo vasi Gozd, kjer so nas pozdravile domače živali, kot so krave, konji in pujs. Iz vasi smo odšli naprej na strmo pot proti cilju. V dolini je bila megla, nas pa je grelo jesensko sonce. Po treh urah hoda smo končno prišli do koče na Kriški gori, kjer smo počili, poma-licali, ožigosali knjižice in se igrali. Sprva je bilo še nekaj Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhni-ka.si. A? «r •. • Sedemintrideset Cekinčkov na vrhu »kraja zločina« Iz decembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 26. 12. NOČNI POHOD NA PLANINO 18.00 2 VODNIŠKI ODSEK NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 54 54 MAŠ ČASOPIS Oglasi 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, laminatov, toplih podov in drugih talnih oblog PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, D.O.O. (ČISTA smreka) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine /ff * Certifikat Gozdarskega inštituta RS t V :,■■.■ Za informacije in prodajo pokličite mM jj 041 755 484 (Simon Malavašič) ' ~f ^ i^jPjji^^^ Proizvodnja in prevzem: V Verd 107, 1360 Vrhnika (nekdanji LIKO) v^ ■_^ Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si f?AN Jesenovec Janez s.p. □renovgrič 2B, 1360 Vrhnika, GSM: 041 558 7S8 www.vodjan.com STROJNE INŠTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje mm NOTČftNie GORtCe POJHCUN M Ponedeljek-petekS. do 15. Sreda od8. do 18. ure ure Ot i6i 42 04 KOSILA, MALICE, MZZE, CATERING 051 66 22 I I ft ACROCENTER VRHNIKA 0 - - ^^^^^ pripomočkov Jelovškova 7, 1360 Vrhnika za koline t. 01/7506 840 »■ (V) živinska sol Cenjene stranke! Vabimo, da nas obiščete v agrocentru Vrhnika, Villager bencinska snežna freza VST 120 Akumulatorski vrtalnik VLN SDL sončnice za hranjenje zunanjih ptic [y] novoletni program Smrekovi in bukovi peleti S CERTIFIKATOM Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Prodaja peletov in drv Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 136G Vrhnika, T:G1 7553 418 T: 041 742 001S NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 55 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi MAŠ ČASOPIS 55 • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Ugodno oddam v najem prostore za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. 040 250 473. Iščem prostor, primeren za predelavo čebeljih pridelkov, zelišč ter skladišče v skupni izmeri do 100 m2. Prostor mora biti vzdrževan in primeren za dejavnost, ki ustreza določilom Haccp. Pokličite na št. 040/470-222 ali 041/788-175 - Matjaž in Margita. Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih, tudi delo s starejšimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.srcna-moc.si. Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček »hoco«. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št.: 041 472-975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemoglim na območju Vrhnike. Tel.: 051 399 019. Prodam mešana drva (bukova), že od 30 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razor-ska dolina, Vrhnika). Vrhnika - Center; prodam samostojno starejšo hišo, 115 m2, ki leži na razgledni parceli, z zunanjo shrambo, majhnim vrtom in garažo. Hiša ima vse priključke, 5 sob in 2 kopalnici, večinski del hiše je adaptiran, kljub temu je potrebna delna prenova. ZK je urejeno, prevzem je možen takoj, ste vabljeni na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, tel.: 030 - 415 004 Prodam cepilec na sveder, Jagodic, za 80 evrov. Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo opremo. Informacije na telefon: 031 537 110. Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Prodam otroški voziček znamke Quinny Speedi, malo rabljen, brezhiben, rjave barve. Rabljen za enega otroka. Cena 50 evrov. Gsm 041 617 151 (Nataša). Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti do parcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Dobrova z okolico: iščemo v najem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Nudim energijske tretmaje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Podarite odvečne knjige, pri- DarKo rz Vrhnike, ki se ga bo vsak razveselili Cankarjevi skodelici, vrhunska kava Escobar, Pra^na Vrhniki m TlCVrtailtta 7 ^^P m temna čokolada s kavo. Cankarjev kavni komplet ~—■ H PJh * m H K i I .tflilUrhnlka.i ročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Lep apartma za do 4 osebe, Červar - Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455. Iščem delo na območju Vrhnike: proizvodnja, razvoz, pomagam lahko tudi pri sečnji lesa. 031-616-031 Prodam malo rabljen gorilnik za nafto, francoskega izdelovalca Cvenon NC 4, s predgretjem, Cena 150 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam cisterno za kurilno olje, 3200 l. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam okrogle silažne in suhe senene bale (hribovska košnja) ter suha bukova in mešana drva, možnost dostave. Telefon: 041 653 428. Oddam 72 m2 veliko družinsko stanovanje v hiši mladi družini ali paru. Lokacija: Dol pri Borovnici. 041 299 821. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179. Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428. V termah Čatež oddam počitniško hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na tel. št. 031 408 070. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Motokultivator, koso, mulčar, V najem oddamo dvosobno stanovanje s površino 57,00 m2. Stanovanje se nahaja v centru Vrhnike, na mirni lokaciji. Možnost uporabe garaže (dodatno plačilo 40,00 €). Možnost vselitve: 01. 09. 2015. Najemna cena: 350,00 € / mesec z vključenim ogrevanjem, preostale obratovalne stroške kot so: voda, elektrika, smeti krije najemnik. Za več informacij nas lahko pokličete na tel.št. 01/750-21-44. frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Energijska oznaka stavbe: G. Cena po dogovoru. Za več informacij prosim pokličite: 041 502 870. Prodam kolo pony, 20 col. Ponudbe na telefonsko številko: 031 643 602 (Brezje pri Dobrovi). Na Vrhniki menjam prijetno, 32 m2 veliko stanovanje v bližini zdravstvenega doma in avtobusne postaje. Stanovanje je v mirnem bloku v visokem pritličju in je vpisano v zemljiško knjigo. Obsega kuhinjo z jedilnico, sobo z balkonom ter kopalnico z WC-jem. Ker stanovanje presega potrebe naše družine, iščemo zamenjavo za večje stanovanje (na Vrhniki) z dogovorom ob našem doplačilu. Ponudbe na na gsm 041-962-888. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. Kupim moped, do 25 konjskih moči. Tel: 040 978 448. Suha drva, več vrst (bukova, hrastova, sadna ...), prodam. 03 1277512. Prodam 1,3 m3 suhih desk, rezane na različne širine. Informacije: 041 807 941, Vrhnika. Star mizarskiponk,skrinje,om are,mize,vozičke in ostale stare predmete kupim: 031 878 351 Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602 Prodam popolnoma nov slušni aparat znamke widex-mind 440 mRC z dvema paketoma originalnih baterij. Komplet ni bil ni- koli nošen. Spada v višji cenovni razred - cena novega je bila 1807 evrov. Aparat prodam za 300 evrov. Pokličite na 031 551 598. Prodam bioorehova jedrca. Telefon: 040 669 108. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. Prodam okno PVC, bele barve, velikosti 1800 x 1350, z notranjo roleto. Prodam tudi dve beli okni PVC, enodelni, velikosti 720 x 1360, z mlečnimi stekli (primerno za kopalnice ali garaže). Vsa okna so bila narejena v Nemčiji, znamke Rehau Bril-land. Okna so bila vgrajena tri leta, prodajam jih zaradi adaptacije objekta. Telefon: 031 627 959. Kupim zazidljivo parcelo na območju Občine Horjul. Tel: 040 684 119 - Miha. IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d. Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 www.koprivec-druzbenik.si janez@koprivec-druzbenik.si NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 56 56 MAŠ ČASOPIS Oglasi 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si JERMENA, NAPENJALCI ZAVORNI SISTEMI J& AVTO TRGOVINA Z AVTODELI VRHNIKA VELIKI NOVOLETNI^^ POPUST Qff$) METLICE BRISALCEV KOLESNI LEŽAJI DELI PODVOZJA FILTRI VODNE ČRPALKE AMORTIZERJI IN VZMETI TESNILA OLJA EUROL AVTOMAX d.o.o. Pod Hruševco 40 1360 VRHNIKA, Gsm: 051/669 200 Tel.: 01/750 43 00, info@avtomax.si DELOVNI ČAS: PONEDELJEK-PETEK: 7,00-19,00 SOBOTA: 7,00-13,00 V DECEMBRU 20 % POPUST MODRA ŠTEVILKA ^^^^^^^^ (• 080 2018) www.Lido.si RAZSTAVNO POSLOVNI CENTER LIDO Drenov Grič - Lesno Brdo 55 1360 Vrhnika NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 57 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS ČASOPIS 57 KLUB ZVESTOBE MyCITROËNplus >080 3015 DO 24 OBROKOV S KARTICO DINERS CLUB CITROËN CITROËn AVTOHIŠA SELISKAR NOVI, NAJVEČJI IN NAJSODOBNEJŠI PRODAJNO-SERVISNI CENTER CITROËN NA NOTRANJSKEM CITROËN JUMPER L3H2 2.2 HD¡ 130 že od 15.590 C + DDV V PRIMERU CITROEN FINANCIRANJA CITROËN C-ELYSÉE 1.2 VTI 72 SEDUCTION (53kw) že od 9.490 €*+KAŠKO^ V PRIMERU CITROEN FINANCIRANIA CrTROEN pri poroča TOTAI- Primer informativnega izračuni odplačaanje; mesečni obrok je 102 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesece*; uuv je ooracunan v odi 6,4%; financirana vrednost 6.643 EUR; skupni znesek za plačilo 11.165 EUR; stranka v primeru Citroen nnanur si pridižuje prawo do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vaSega prodajalca vozli Citroen, ronuaoa vetja i Naredbe opreme so ¡nfotmatrvnel Slike so simbolične. Več na vw.avtohisaseliskar.si. * V ceni ie upošta/an redni popust, bonus' Povprečna poraba goriva: 4,1-7,3/100 km, emisije C02: 108-168 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanieaa zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemneaa ozona, delcev PM,„ in PM,, ter dušikovih oksidov. rRŠATivPTPrHNni nnip 15 let i iiAâAii ritman ci Avtohiša SeUškar d.o.o., IOC Zapolje l/2a, 1370 Logatec, PRODAJA VOZIL: 01/7502-252, 040 307 711, SERVIS VOZIL: 01/7502-253, 070 720 330 prodaia@avtohisa-seliskar.si, servis@avtohisa-seliskar.si KUPON Pod Hruševco 48 c, Vrhnika ÍOM 10 % popust na vse nedrčke in pasove I Kupon je veljaven od 30.11.2015 do 31.12.2015 in ga predložite na blagajni skupaj z izbranim izdelkom Klasična masaža je masaža celega telesa in je zelo priljubljena saj odpravlja bolečine, svetujemo pa jo predvsem zaradi njenega sproščujočega učinka. Masaža pred aktivnostjo dobro pripravi telo na napor, po njem pa blagodejno vpliva na sprostitev in povrnitev forme telesa. Prenovljeni poligon varne vožnje - Logatec r^i^l/Ji^O Po,'9on z najsodobnejšo opremo v Sloveniji -NvVv« poleg vodnih ovir, sedaj tudi mehanske ovire. Eden izmed 5. poligonov v Evropi! Poligon varne vožnje, kjer se počutite www.varnavoznja.eu kot na pravi cest i! Na izbrane dneve vam nudimo 20 % popust na vse igrače v trgovini Blagomix na Vrhniki. igrače torek,1.12. • petek, 4.12. • ponedeljek, 21.12 DOLGE LUCI, KI NE ZASLEPIJO >H d I Sedaj lahko ves čas vozite z dolgimi lučmi. Sistem lntelliLux LED® matričnih žarometov se samodejno prilagaja razmeram v prometu in vam tako zagotavlja popolno osvetljeno vidno polje brez slepljenja drugih udeležencev v prometu. Morebitne nevarnosti zagledate tudi do 40 metrov prej, zato imate več časa za odziv". To ip tktn fpmur nrnvimn innvnriip nrestižnenn ^pnmpntn Odkriitp več na 01 Nova Astra. Izziva tudi naiboli Drestižne. AVTOTEHNAVIS in SEVER I Sinja Gorica 112,1360 Vrhnika | 01 7506 330 | sever@opel-sever.com | www.opel-sever.com Povprečna poraba goriva: 3,5 - 5,51/100 km. Emisije CO2:93 -128 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6. Specifične emisije NOx: 0,0108 - 0,0539 g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,0001 - 0,0026 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,57E11 - 2,39E11 /km. Slika je simbolna. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa nnmpmhnn nrknpvnin k nrrclnhšnniu knknvnsti 7iinnnipnn 7rnkn Prknpvnin zlasti k čezmerno novišnnim konrentrnriiom nrizpmnpnn ozonn. delcev PMm in PM5 ster dušikovih oksidov. Zdaj, ata, spočij izmučeno srce, naj počivajo zdelane roke, za vedno zaprl si tvoje utrujene oči, le naša drobna lučka nad teboj še brli ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očija, tasta in ata MILANA STRAŽIŠARJA st. 29. 4. 1935 - 22. 10. 2015 Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Slovenske vojske, predvsem pov. Agu Fišiču in nadrejenemu Karlu Nikolavčiču za nudeno pomoč, lokalu Playa, sodelavcem firme Akrapovič, gasilcem PGD Brezovica pri Borovnici, za darovano cvetje, sveče in druge darove. Posebna zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju - dr. Majdi Žagar,sestri Damjani Košir, patronažni službi Vrhnika in sestri Mariji Žakelj - dežurni službi Vrhnika ter osebju Kliničnega centra Ljubljana. Zahvala gospodu dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen cerkveni obred, Pogrebni službi Pieta, pevcem, trobentaču in društvu Upokojencev Borovnica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Vida, sinovi Jože, Milan, Boris z družinami POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 C') 041 637 617 04 - URNA DOSFGI.JIVOST 031 637 617 ZAHVALA Prehitro sta se od nas poslovila naša mami in oči MARKO in DARINKA ALIČ (roj. Leskovec v Šentjoštu) iz Notranjih Goric Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem, sodelavcem, Pošti Slovenije, Planinskemu društvu Pošte in Telekoma in vsem, ki ste ju poznali. Iskrena hvala tudi vsem gasilkam in gasilcem, predvsem domačemu društvu PGD Notranje Gorice - Plešivica za vso pomoč in organizacijo pogreba. Zahvala velja tudi g. župniku Jožetu Mateju in g. Marinku Bilandžicu za opravljeno pogrebno mašo. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, besede vzpodbude in nam nudili pomoč. Oči in mami, bila sta nam vzor in nas pripravila na nadaljnje življenje - hvala Vama. Sinovi Mitia, Krištof in Anže NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 58 58 MAŠ ČASOPIS Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KAMNOSEŠTVO \ - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 0&R03E - NAGR03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net meg(a)phone RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK J.p. f Računovodske storitve Davčno svetovanje CakcijO Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovniks.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com 1360 Vrhnika Lavanda pogrebne storitve * V 91. letu se je poslovil naš ljubljeni oče in dedek JOŽE TURK, nosilec partizanske spomenice 1941, borec Gradnikove brigade, vojaški ataše v LR Kitajski in LR Koreji od leta 1979 do 1983 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od našega očeta, za tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo ga. dr. Heleni Rožmanc Drašler za izredno in dolgoletno skrb za očeta in njeno podporo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se majorju g. Hlastecu in gardi vojske Republike Slovenije na izredni svečani državni poslovilni ceremoniji. Zahvaljujemo se g. Mirku Ciglerju za iskren in ganljiv poslovilni govor, ki je orisal bogato življenjsko pot našega očeta. Za vedno boš ostal v naših srcih po dobroti, pokončnosti in hrabrosti. V globoki žalosti: hčerki Tatjana in Mojca, zet Dragan in vnuka Danilo in Martin Vrhnika, Beograd, Ljubljana, oktobra 2015 17. oktobra 2015 se je od nas za vedno poslovila naša draga mama, babi in tašča MARIJA MAROLT -MIMI 1941-2015 Naj ti odslej veter z Ulovke prinaša številne naše misli, ki ti bodo namenjene ob spokojnih večerih in tihih jutrih. Naj ti gozdovi zašumijo melodijo miru in blaženega počitka. Pogrešali te bomo vsi tvoji, za katere je bilo tvoje srce. Sin Mirko z Darjo, vnuka Larisa in Vojko Ulovka nad Vrhniko ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi MARJAN ISTENIČ 4. 12. 1943 - 21. 10 2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, va-ščanom in znancem za izrečeno sožalje, topel stisk roke in tola-žilne besede. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo gasilcem PGD Blatna Brezovica, Pogrebni službi Vrhovec, Društvu upokojencev Vrhnika in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Blatna Brezovica, oktober 2015 Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje, nanj pada zlata tema. (Tone Pavček - Speči angel) ZAHVALA Nenadoma nas je v 50. letu starosti zapustil mož, oči, sin in brat BORUT KIKELJ 30. 8.1966-23.10.2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sokrajanom za vso pomoč in oporo, darovano cvetje, sveče in izkazano sočutje. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem in nadrejenim iz Nove ljubljanske banke, d. d., za vso pomoč v času bolezni in ob smrti, KS Blatna Brezovica in gasilcem PGD Blatna Brezovica za poslovilni govor in organizacijo slovesa. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Vrhovec za pripravo pogreba, Cvetličarni Karmen, Pibiju za glasbo slovesa, dekanu Blažu Gregorcu za pogrebni obred in vsem, ki so Borutu in nam v času njegove bolezni in smrti kakorkoli stali ob strani, sodelovali ob njegovem slovesu in ga pospremili na zadnji poti. Boruta bomo ohranili v trajnem spominu kot naš večni sijaj v temi. Na snidenje nekoč, nekje. Žena Mojca, sin Tristian, mami Stanka in vsi njegovi Blatna Brezovica, Vrhnika, Ljubljana, oktober 2015 ZAHVALA MARIJA BRUS Petrova Mimi 8. 1. 1927 - 20. 10. 2015 Po kratkotrajni bolezni in v lepi starosti nas je v 89. letu starosti zapustila naša babica in prababica. Ob njenem slovesu izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala župniku Janezu Očkonu za lepo opravljeno pogrebno sveto mašo, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, Jerneju Lenarčiču za poslovilni govor, patronažni službi Vrhnika in osebju Doma starejših občanov Metlika, v katerem je preživela zadnje tri mesece svojega življenja. Zahvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali skozi njeno življenje. Vsem iskrena hvala. Vnuka Peter in Diana z družinama Bevke, oktober 2015 Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi DRAGICA MOLK 5. 2. 1948 - 29. 9. 2015 Po težki bolezni in v globoki žalosti v srcu smo se od nje poslovili v petek, 2. 10. 2015, na pokopališču na Verdu. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter da ste se v tako velikem številu poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za poslovilni obred ter Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Vsi njeni Veš ata hudo nam je ker te ni, ko ni in ni tvojega glasu... Tolaži nas misel, da si spet srečen ob svoji ženi Francki, ki si jo tako zelo pogrešal... ZAHVALA JOŽE ROŽMANEC Ata naj ti ob slovesu namenim še nekaj misli... Vse svoje dni od rojstva 17.03.1931 pa do 26. 10. 2015, ko je v tvojih očeh ugasnil lesk, ko je tvoje telo obmirovalo in je prenehalo biti tvoje plemenito srce, si bil del Rožmana, ki ti je pomenil vse... Ata hvala ti, da smo živeli skupaj. Hvala za vse, kar si nam dal. Hvala vsem, ki ste se z bolečino v srcu 30. 10. 2015 skupaj z nami poslovili od našega ata, v najlepši cerkvici - na Vrzdencu. Vsi tvoji, ki te imamo radi in te tako zelo pogrešamo. Zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a tvoj nasmeh v srcih naših za vedno bo ostal. ALEŠ HRIBAR 28. 7. 1972 - 21. 10. 2015 24. 10. 2015 smo se na Vrhniki poslovili od našega Aleša. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem, sodelavcem, zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta, bolnišnice Golnik in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebna zahvala Slovenski vojski, gasilcem, ge. Martini in g. Janezu za ganljive besede slovesa, pevcem, pogrebni službi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vanja, Staša, Rok MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si NAS CASOPIS 432/30.11. 2015 CM K 59 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka MAŠ ČASOPIS 59 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx menjalnikov in zavor,nastavitev menjalnikov, centriranje po vi šini in širini, material ni vključen v ceno. Osnovni servis = 20€ (s tem kuponom -20%) pregled kolesa, nastavitev menjalnikov, nastavitev in pregled ali zamenjava zavor ali zavornih oblog, centriranje po širini, pregled in mazanje verige, material ni vključen v ceno. Podrobnosti storitev na naši spletni trgovini www.cult-trgovina.si Trgovina Cult Logatec Tržaška cesta 77 Logatec T: 01 754 10 30; e: info@cult.si; i: www.cult-trgovina.si www.facebook.com/CultKolesarskaTrgovinaLogatec Kolesarska trgovina Generalni servis = 80€ (s tem kuponom 50€) pregled kolesa, čiščenje, nastavitev in pregled zavor ali zamenjava zavornih oblog, zamenjava zavornega olja pri disk zavorah, pregled in mazanje ali zamenjava ležajev pest, gonilnega leža-ja, krmilnega ležaja, verige, plaščev (tudi tubeless), nastavitev menjalnikov, centriranje po višini in širini, zamenjava bovdnov in pletenic, zamenjava traku krmila, material ni vključen v ceno. Redni servis = 35€ (s tem kuponom -25%) pregled kolesa, nastavitev in pregled ali zamenjava zavor ali za- DECEM-BERSKA KRIŽANKA NAS ČASOPIS VISOK, GIGANT GLAVNI ŠTEVNIK ZIMSKO VOZILO AZIJSKE PALME GRUDEN> SNEG BO VISENJE PLAČILNO SREDSTVO KRAJŠE ZA ELEMENT REPNO PERJE ZNAK ZA ŽLAH.PLIN PREDRZ-NEŽ, NE -SRAMNEŽ 9 SPOJINE KOVIN S KISLINO SOGLASNIKI V KAVALU TVOREC, IZUMITELJ OBDARUJE PRVI V DECEMBR. Z. IME, I LUSTRAT. VOGELNIK SINJI POLDRAG KAMEN INUIT 10 KRIŽANKA 11 -15 DECEMBER JE ŽE TU OKRAŠENA ŠKA-TLJICA, DISKETA S PLUGOM ORJE RANTA, TRAMIČ FRANC. IN LATINSKI VEZNIK ZNAK ZA POLMER DESET DE-CIMETROV ANGLEŠKO PIVO TOLE NADLEŽNA ŽUŽELKA OVČJI SAMCI NAŠ ČASOPIS ZVEZDA REPATICA KAVLA, OGRŠČICA 12 POLKRO-ŽNICA MERA ZA ZLATO, DRAGULJE ATOL V TUAMOTU, PACIFIKU KOS ZNAK ZA KISIK SAMPIONI INICIALKI PISCA IN PREVAJAL. LEVSTIKA 1886-1957 BODEČI PLEVEL IRSKI BOG MORJA SVETNISKI SIJ,VENEC 13 RIMSKA 1450 RIMSKA BOGINJA JEZE ISTI ČRKI KOVINSKE, ŽELEZNE SEDMA GRŠKA ČRKA TONA M. IME, PLAVALEC THORPE SOL VINSKE KISLINE BALTSKA DRŽAVA (BREZ A) MORSKI SESALEC Z OKLI PODA-REK AVTOR SUSMAN JAKOB GESLO KRIŽANKE 1 2 3 4 5 6 7 s 9 10 11 12 13 14 PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod poKRoVITELJsTVoM siMoBIL VRHNIKA, se je glasilo: »Simobil Vrhnika«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Barbari Ficko iz polhovega Gradca, Meliti Liška z Vrhnike in Marjanu sajetu z Drenovega Griča. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. decembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja NAŠ ČAsoPis. schwarzmann PROIZVODNI PROGRAM: skladiščni šotori, agrotuneli, rastlinjaki, hobi rastlinjaki zaposlimo ADMINISTRATORJA V PRODAJI m/ž Pogoji: vsaj srednješolska izobrazba, deset let delovnih izkušenj v tajništvu/komerciali, znanje tujega jezika (ang. ali nem.), poznavanje programov Word in Excel, vozniški izpit kat B. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje v osmih dneh na naslov: Konstrukcije Schwarzmann, d. o. o., Pristava 12A, 1355 Polhov Gradec ali info@schwarzmann.eu naš Časopis izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 60 00 NAŠ CASCMS Oglasi 30. november 2015 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SAMSUNG Galaxy S6 edge+ že od 24 X26,95 € TelekomSIovenije meg(a)phone Tolea d.o.o., TC Mercator, Robova 6, Vrhnika, T: 01 755 71 61, M: 041 342 000, E: mega.phone@siol.net Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. mdeK.si RAČUNALNIKI-NOVI IN RABLJENI IZPOSOJA BLAGAJN SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV FOTOKOPIRANJE Molekservis • Peter Molek s. p. • Vrtnarija 3, Vrhnika prodaja@molek.si • 01 750 51 70 • 061 26 68 68 • 070 21 08 16 39,6 cm (15,6'') HD LED (1366x768), nebleščeč Intel® Core™ i3-5005U z grafično kartico Intel HD 5500 (2 GHz, 3 MB predpomnilnika, 2 jedri ram 4 GB DDR3L 1600 MHz hdd 500 GB 5400 obr, DVD+/-RW grafična kartica Intel® HD Graphics 5500 HDMI, Bluetooth, Wlan, spletna kamera Windows 10 Home 64 bit SLO/ANG tipkovnica z ločenim numeričnim delom spletna kamera HD, stereo mikrofon DTS Sound+ stereo zvočnika WiFi Realtek bgn 1x1 + Bluetooth 4.0 LAN 1000 Mbit, čitalec kartic SDXC 3 celična baterija Li-lon 31 Wh garancija: 1 leto Tiskanjer kopiranje» skeniranje funkcije: tiskanje, kopiranje, skeniranje format in tehnologija: A4, brizgalna ločljivost tiskanja: do 4800x1200 hitrost tiskanja (ISO): do 7,5 čb, 5,5 barvno povezave: Hi-speed USB 2.0 ostalo: 60-listni predal, duplex ročni garancija: 1 leto ZA NAROČNIKE FIKSNIH STORITEV TELEMACH «a El IB , SAMO 12 EUR/MESEC VELIKOFORMATN O BARV KO PRHANJE ^ ^ POPUST NA STORITVE FOTOKOPIRANJA, TISKANJA, SKENIRANJA, SPIRALNE VEZAVE, PLASTIFICIRANJA ... Pooblaščeni prodajalec, MOLEK SERVIS Peter Molek s.p, Vrtnarija 3, Vrhnika, tel: 070 210 814. Za pakete VEČ veljajo Splošni pogoji naročniških paketov VEČ, ki po porabi v paket vključenih količin med drugim določajo znižanje hitrosti prenosa podatkov na največ 64 kbps. Prenos podatkov po porabi vključenih količin se dodatno ne zaračunava. Prenos podatkov v EU/ZDA pa se po porabi vključenih količin obračunava v skladu s Cenikom. Vključene vsebine oz. storitve v nobenem primeru ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke, klicev v tujino in odhodnih in dohodnih klicev v tujini, pošiljanja sporočil SMS v tujini ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS v donatorske ali komercialne namene. UNIFI je storitev družbe Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana in partnerskih podjetij, ki omogoča brezžični dostop do interneta prek dostopnih točk UNIFI. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se obračuna priključnina v višini 12.00 EUR. Naročnik fiksnih storitev Telemach je naročnik na elektronske komunikacijske storitve ki se praviloma zagota vljajo prek kabelskih vodov na fiksni lokaciji naročnika in jih nudijo družbe Skupine Telemach. t OIO rw^kv Večna www. telema ch.si.vvsehp oslova Inicah Telemacha in na brezpla čni šte vilki 080 22 88. Skupina Telemach obsega t CIXS III CI II IT lUu. družbe Telemach, Telemach Mobil, Telemach Rotovž, Telemach Pobrežje, Telemach Tezno in Telemach Tabor.