85. sobota 5. aprila 1919. Današnja številka obsega 6 strani- 11. leto. Vrija r Ljubljani: «*lo ieto , tsl lets , '-sir*, teta . ejsse«. K 56‘- „ 28'- 5 — v'ril4& po pošti: «io teto naprej K a>-**poj leta „ ,. 30-- ** četrt letf* „ „ 15“- 5-50 Na pismene naroBbe bre* poBiljalve denarja se ne moremo ozirati. NsroBniki naj pogiljajo naročnino V* po nakaznic!. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok *er 63 mas širok prostor za enkrat 30 vin., ra večkrat popust. Uredništvo je na Starem ir go štev. 1». Telefon j™ev. SCO. Uprtivništvo je • na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. Izhaja vsak Posamezna številka sgutraj« velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži ra odgovor doplaulea ali znamka. — Dopisi naj se frauldrajo. — Rokopisi se ne vračajo. Odločna izjava poslanika Vesniča za naše pravice. Kaj se godi v Budimpešti? — Švicarji se branijo bivšega cesarja Karla. — lezniški minister Vulovič o prometnih težkočah na naših železnicah. ^oglavje o boljševizmu. Že- Razgovor našega urednika s g. r'. Jak. Stefančičem, državnim ob-}}ie)nim komisarjem itd. Dobro ste sestavili najin zadnji Izgovor o Jugoslovanih in Italijanih. *ako, kakor sva govorila. Nič več in aič manj.'Pravda mora na dan! Kdor ni znami je proti nam! Obljubili ste mi članek o pomenu revolucije jugoslovanskega osvobojenja m ujedmjeja in o naši taktiki z ozirom na borbo vzhoda z zapadom in obratno. Da, res zelo važen tema. In to posebno v današnjem kritičnem času, ko prodira v naš novi dom pri zadnjih durih zapadni imperijalizem, na sprednja pa trka boljševizem. Zares: nas-prdtja se dotikajo in to na enem in istem žarišču — na jugoslovanskem teritoriju. Skozi stoletja, odkar smo 8e naselili na tej zemlji, je bila naša gruda tisti nasip, ob katerem se je uoil vsak val z zapada, ki je hotel Prodreti preko nas v Orijent. Ob tem nasipu se je razbil tudi poslednji val imperialistične Nemčije. Ob skalah naše države pa se bo zdrobil tudi novi zapadni imperijalizem, ki se je preoblekel v Rusiji v novo obDko in se vali k ram pod firmo državnega komunizma. V kolikor je znano mišljenje sedanjih jugoslovanskih vodilnih krogov in naše inteligence z ozirom na sedanjo dobo, se zdi, da ne morejo zavzeti pravilne orijentacije o sedanjem mednarodnem p< ložaju do tedaj, dokler niso vsestransko poučeni o politiki zapada in še posebej o ciljih vzhoda, ali bolje rečeno, o boljševizmu, njegovem začetku, praktičnih posledicah in njegovi svetovni misiji. Zdi se, da naši državniki in politiki sploh nočejo razumeti bolješeviš-kega gibanja, o katerem imajo nekateri silno čudne pojme. Kolikor je splošno znano delovanje mirovne konference v Parizu in v kolikor smo posvečeni v intencije tam zbranih državnikov vseh zapadno-evropejskih držav, moremo soditi, da vlada med tamošnjimi krogi deloma popolna tabula raza glede novega pojava, ki prihaja od vzhoda, deloma pa tudi ni volje, seznaniti se temeljito s tem novim problemom, ki vedno bolj in bolj prodira v mase in postaja nevaren stolicam državnikov in diplomatov stare dobe. Brez ozira na vse ostale notranje razloge, ki pospešujejo boljševizem v posameznih državah, izključuje že prej omenjena nevednost m trdoglavost sama na sebi vsako upanje na uspešno borbo proti tej novi bolezni izstradane človeške duše. Saj se vendar borijo proti njej samo z orožjem in ne pomislijo, da ima to orožje dva konca, od katerih je eden obrnjen proti njim samiin. Vsled te malomarnosti zapadnih politikov so ravno voditelji naše države poklicani, da vsestransko presodijo boljševiško vprašanje. Stojimo na križišču dveh polov in za to moramo zavzeti odločno in neomajano stališče v gigantski borbi enega proti drugemu. Oba ogrožavata integriteto naše mlade države. Na eni strani londonski pakt ne priznava našega ujedinjenja, na drugi strani pa propagira boljševizem in to posebno njegovo levo-židovsko krilo v svojem časopisju vzpostavitev stare Avstio-Ogrske češ, da more biti le ona kot velika država v korist proletarijata. Tako bi se moglo zgoditi, da bi prišli zopet pod knut preoblečenega nemško - madžarskega imperijalizma, ki bi nas znova zasužnjil nacijonalno, ekonomsko in socijalno. Saj bi on imel zopet vladajočo moč, s katero bi nam meril samovoljno živež in druge produkte v tej meri, v kateri bi se mu klanjali, peščica fanatikov pa bi terorizirala vse sloje. Za dokaz naj Vam služi vzgled iz Rusije, ki se Vam bo zdel morda malenkosten, toda je principijelnega značaja in bi obveljal, ako bi prišlo pri nas do boljševizma. Poleg drugih komunističnih strank vseh narodnosti je obstojala v Moskvi tudi jugoslovanska skupina, ki pa je morala biti zedinjena z ostalimi nacijonalnimi skupi nami bivše Avstro Ogrske v eni centralni organizaciji. Naši komunisti so odkrito priznavali, da so popolnoma pod uplivom nemške zlasti pa madžarske skupine. Saj so morali plesati I po notah sedanjega komisarja budim-peštanske vlade za zunanje zadeve — Bela Kun-a, ki je bil v Moskvi njihov voditelj. Na vsak način je neobhodno potrebno, da se vodilni krogi naše javnosti dobro seznanijo z boljševizmom in da se naša javnost pouči o lej duševni epidemiji, ki vsebuje marsikaj zdravega za preporod socijalnega živ- Kakor vidite iz vsega, se stvari zapletajo in razvijajo tako, da postaja vsak dan bolj očevidno, da je Jugoslovanom nehote od same usode podeljena misija, da rešimo sebe in s tem vse človečanstvo tako zapadnega kakor tudi vzhodnega zla. Zdi se mi primerno, da se zaenkrat pogovorimo v splošnem o poglavju boljševizma. Dolžnost vseh onih, ki so v Rusiji preživljali in študirali revolucijo, je, da iznesejo svoje do- življaje v javnost. Saj je vendar ruska revolucija velikanskega pomena za cele generacije. Njene „zakone“ pa poznajo najbolje oni, ki so v njej živeli, kakor se je po domače izrazil neki nemški vojni ujetnik v Rusiji, katerega so delavci po povratku v Nemčijo izvolili za predsednika sovjeta, ker je poznal ..zakone ruske revolucije.11 Beseda boljševizem je postala moderna in se rabi največkrat v napačnem pomenu. Besedi boljševizem se nevedoma podtika čisto drugi pojem, kakor pa ga ima v resnici. Pri nas je vsako nezadovoljstvo že boljševizem — in tisti, ki najbrž po pravici kritizirajo postopanje enih ali drugih vladnih organov, se kratkomalo imenujejo bolj-ševiki. Tako razumevanje boljševizma ni samo napačno, ampak je tudi slabo in neumno, ker se s tem indirektno dela reklama in propaganda za pravi boljševizem. V resnici pa je pomen besede popolnoma drugačen. Za časa prve ruske revolucije leta 1905 je sklicala rusijska (ruski pomeni pravega' Rusa Slovana; rusijski pa je državni pojem in pomeni državljana Rusije vsake narodnosti. Op. ur.) socijalno demokratska stranka prvič Bsjezda (shod ali kongres) delavskih sovetov na katerem je prišlo do razkola, ker se je sjezd z ozirom ua taktiko strankine politike razbil v dva tabora. Levica je zavzela stališče, da mora stranka izvesti maksimum socijalnega programa, kar je mogoče, le potom diktature proletarijata (K. Marks: I. International). Desnica pa je sprejela kot načelo taktike kooperacijo z ostalimi meščanskimi strankami, da bi na ta način v parlamentu in v vladi dosegla * D1M1R LEVSTIK 63 (udujcvanje. leva repatica. n, 'V puščavi, sredi divjih zveri,« je trpko zadala Dora. .»Tako sem hrepenel po tej minuti samote z 3e ubiral grof. »Odkar vas poznam, gospo-Že prvi dan sem vedel, da pojdeva enkrat rc*o v roki -« »Karn?« ga je pribila, videč, da ustavlja korak, liic *Tiavendan ... v pravljico, Dora ... Pot v prav-rev° V0di zmeiom tjavendan; zato je truma tako ra n? m pusta, ker si ne upa živeti brez ciljev in k,,1?'1* cest. Kdor hoče biti srečen, ne gleda na Pote.« t0cm^ritisk njene roke se je komaj znatno ojačil, ii ,. , ,niena usta so dobila mehak izraz, in lici sta lah£ potemneli. :e »Kazumel sem vas, in vi ste razumeli mene,« „ P°vzel, stopaje dalje. »Ali naj povem, kaj sta * v°nH najini srci?... Človek potrebuje sreče in v ešenja, da more živeti; in kdor ne vidi izpolnitve resničnosti, jo išče v pravljici — v drzni, brez- thni, p0 božje nezmiselni!... Zrak, ki vlada okoli as je strupen; nič, ki zija pred mano je blazen; a sva bolna od tega sveta in žejna pozabe, man ne?« »\es čas sem čutila, da ne moreva drug mimo urugega...« 6 »Dovolj sva osamljena in dovolj iz visoka gle- | dava v njih nižave, da nama ni treba ugibati, po kakšni pravici. Ničesar vas ne vprašujem, Dora, ničesar ne obljubljam ; vem samo, da hočem zamreti v vaši lepoti; da vas ljubim z edino resnično ljubeznijo — s tisto, ki ne priznava zakonov in ne pozna zvestobe.« »Tako sem rekla, ko sem si izpraševala vest,« je govorila Dora komaj slišno, s povešeno glavo. »Mimo vas ne morem; vem pa, da iz bajke ni poti v resničnost... Ločitev, ki mora priti, je objokana že naprej; vse čutim, kar mislite, grof. Vse,« je ponovila, in njen otožni pogled se je uprl v njegove zrenice s presunljivo jasnostjo, kakor bi hotel reči: »Spoznala sem te do dna — ti niti ne slutiš, kako globoko I In vendar te ljubim...« »Na pot tedaj,« je mrmral spremljevalec s pridušenim glasom. »Razpniva jadral« »In izročiva se vetrovom, brez cilja in cest,« je dodala ona s čudnim bleskom v očeh. »Laglje mi bo dihati, kadar bom nosila v srcu brezumni spomin o najini pravljici, grof... Ako, vi neveste, kaj je to življenje človeku, ki ga zaničuje. Vi ga ne poznate; še mene ne sodite pravi Toda ne delajte mi krivice v svojih mislih; pozneje, ko spet postaneva tujca, boste izprevideli, da je nisem zaslužila...« »Ne delam vam je; če bi vedeli, kako lepa je moja misel o vas!« »Samo to ?« je vzdihnila Dora. »In kako vas pomilujem... Vem, ljuba, vi ste nesrečni kakor jaz. Ni je hujše bolezni —« »Od studa,« mu je prebila besedo. »Hvala vam! Vi ste tisti, ki sem ga čakala...« To rekši je krčevito prižela njegov komolec k sebi; grofu se je storilo, kakor bi vodil sestro, ne pa ljubimke. Najrajši bi jo bil odpeljal vstran ter jo pregovoril in obodril 6 toplimi, bratovskimi besedami, nalil ji svetlobe v razdvojeno srce; ali čutil je, da ne najde v sebi drugega kakor temo in gnev. Premagal se je ter vzel misli na vajeti, splaval z očesom po njenih mladih oblikah ter vzdramil v sebi pa-gansko naturo moža. »Tolažba je samo v radosti,« je šepnil spremljevalki. »In radost v pozabljenju...« »Plamenček sva v kresu pomladi; ko dogoriva naj pride vesoljni potop...« Dora je molčala, vprašujoč se s tegobno zavistjo, odkod jemlje grof svoje poetične fraze, ko vendar ni verjela v globlje čuvstvo ž njegove strani. Nekaj deviško plahega se je oglašalo globoko v nji ter svarilo: nazaj! Mari ni bila vsa ljubezen namišljena — tudi njena? Ničesar ni videla v sebi razen trezne, škodoželjne volje, zavreči se, da ne bi čista utonila v močvirju; zakaj ni sijala na njenem obnebju vsaj ena neodvomljena zvezda, ki bi ji pokazala drugo pot! (Dalje.l m i n i m u m zahtev proletarijata in sicer potoni potrebnih reform (K Kant-skij: II. International). Prva skupina je torej zahtevala več (boljše: boljševizem, boljševiki), druga pa man j e (me-njševizem, menjševiki), Torej je boljševizem pravi marksizem ? Da, tako je. Boljševizem je pravi marksizem. Zaplojen je v Nemčiji po K. Marksu, ki v svojem manifestu 1. 1848. poživlja socijaliste vseh dežel, naj delujejo za diktaturo proletarijata. Njegov otrok je — Lenin (Vladimir Uljanov). Karlu Radeku so pripovedovali švicarski socijalisti, ki jih je leta 1914. posetil iz Nemčije kot nekak „kurijoz“ — tako piše sam Radek — da propagira Lenin v Švici idejo, da je treba „imperijalističr.o vojno narodov preobraziti v meščansko vojno", ker le tem potom more priti proieta rijat do vlade in diktature. S to svojo ideio je prodrl Lenin (III. Internacional) na mednarodni socijalistični konferenci v Zimmerwa!du v Švici, septembra leta 1915. Za svoje gnezdo pa si je izbral boljševizem leta 1917 Petrograd, središče rusk.ga požara, in sicer s pomočjo tedanje nemške vlade, ki je Lenina in njegovo mednarodno družbo z neomejeno zavezo pustila skozi Nemčijo, ker je računala, da s pomočjo te mednarodne družbe popolnoma uniči Rusijo. In Lenin je prišel v Petrograd, pogledal in zmagal ter kraljuje še danes . . . (Dalje prih.) Oficijantska beda. Trpin oficijant pise: Imam 16 službenih let, sem oženjen in imam tri male otroke. Kot tak sem prejel danes 355 K 83 v mesečne plače- To vsotico je bilo kaj lahko razdeliti. Za stanarino, ki je znašala prvotno 40 K, je bilo treba odriniti 56 K. Za prehrano v sušcu se mi je odtegnilo 168 K 60 h. Pa ne smete misliti, da sem si privoščil kake delikatese. Ne. Plačati mi je trebalo le 6 kg sladkorja, 22 kg različne moke in zdroba ter 2 kg slanine. Konečno sem plačal za 60 1 mleka, ki je glavna začimba in hrana žene in otrok 120 K. Znaša skupaj 354 K 60 h. Ostane mi torej le še 1 K 23 h. Ta znesek ne zadostuje za naročnino nobenega lista in odreči se moram tudi tej jedini duševni hrani. Kaj naj počnem s tem ostankom? Nimam krompirja, ne fižola, sploh ni-kakih živil razun 2 kg moke in menda pol kilograma masti. Premoga imam še za kake tri dni, drv nič. Skuril sem že vse zaboje, ki sem jih v slučaju selitve rabil za razne drobnarije. V pretečenem mesecu sem samo enkrat lahko rekel, da sem sit, ko smo prejeli koruzni zdrob in slanino; privoščil sem si zabeljene žgance. Zal je trajal ta občutek le dve slabi urici, kajti izstradan žolodec je mnogo prehitro predelal to malenkost. Otroci so bosi, obleko so dotrgali, moram jih držati v mrzli sobi — kakor v kletki. Beda „Boljševik“. Imel sem nekoč dobrega prijatelja. Reveža sva bila oba. Ker uboga, sva bila velika idealista. Delala sva načrte, reševala narodnostne probleme, soci-jalne reforme so nama kar rastie iz zemlje. Svet bi naj postal paradiž, človeštvo bi le rajalo. Zlasti gradovi bi se kar dvigali, zadovoljstvo vse naokrog, dihalo se je tako prijetno. Pa izginila je fata morgana, pokazala se je v vsej nagoti realna žalostna sedanjost. Pa pravi prijatelj Janko: „Čemu živimo ? Zakaj pravijo, da je življenje le večna borba za obstanek? Ali mora temu tako biti? Ali je treba, da porabimo skoraj polovico vse naše delavske eneržije, duševne in telesne, v svrho obrambnih in napadalmh sredstev, v svrho pobijanja, v svrho sovraštva, zavržujoč Kristusov nauk: „ Ljubi svojega bližnjega1*. Človek, ti najvišje bitje, čemu živiš samo sovraštvu, zahrbtnosti in zavisti? Razni narodi živijo samo ideji, kako podjarmiti druge narode ter živeti in rajati jim gleda iz oči, pri pogledu na nje se mi krči srce, ogibljem se jih. Tudi žena ima le še 2 ponošeni obleki in en par obuval z raztrganimi podplati. In jaz sam? Nosim eno obleko v svetek in petek, druge nimam. Skozi edine cipele, ki so še za rabo, mi uhaja — voda. Moker v nogah sedim celi dan v mrzli pisarni. Vsak dan sem pripravljen, da me bolezen vrže v posteljo. Kredita nima oficijant nobenega ne pri trgovcu, ne pri krojaču, ne pri čevljarju. Jedino nekdo mi še kreditira: kmetica, ki me zalaga z mlekom. Poštena, dobra ženska je to. Računa mi sicer 2 K za liter mleka, pa ji ne zamerim, saj ji drugi ponujajo več. Po mleko pa moram hoditi sam vsaki dan pol ure daleč. Pa vesel sem, da morem svojim dragim nuditi vsaj ta priboljšek v njih bedi. Pisali ste v Jugoslaviji1*, da vlada „proučava“ položaj uradništva. Up imam torej, da se bo v doglednem ali vsaj v nedoglednem času ukrenilo nekaj v naš prid. Ali bom pač jaz učakal ta, če tudi dogleden čas? Ali ne zahteva moj položaj, da mi že danes dospe pomoč? Ali naj krenem na kriva pota? Ali naj poskušam s tatvino rešiti svojce, če tudi poginem pri tem sam, ki sem itak obsojen v smrt lakote? Tak, slavna vlada, je položaj ofi-cijantov. Tu ni treba nikakega proučevanja, tu je treba takojšnje in izdatne, da, izdatne pomoči. Poskusite, gospodje ministri, samo en sam mesec živeti ob moji plači! Izključite iz porabe za ta mesec vse svoje zaloge, ves svoi kredit in videli boste že v drugem tednu, kaj se pravi stradati. In mi stradamo že mesece in leta. Ali je v interesu države, če se uradništva loteva obup in se isto začenja zanimati za boljševizem? Ali more tak uradnik, ki mu je skrb za svojce postala suprema lex in ki mu je smrt vsled lakote trajno pred očmi, opravljati svoj posel? Premagana Nemška Avstrija je bila v stanu "ure-,-diti uradniško vprašanje, a zmagovalka, kraljevina SHS. tega ne bi mogla? To ni verjetno. Pa kaj še ni verjetno? Gospod dr. Tavčar ie svoj čas pisal, da bomo Slovenci tudi takrat, ko bomo umirali gladu še vedno klicali: „Živeli bratje Hrvati!" On gotovo tudi ne pozna giadu, kajti ko bi bil v mojem položaju, bi mu ne bil v misli blagoslov bratu Jugoslovanu, temveč njegov edini klic bi bil: kruh, kruh, kruh!... Politični pregled. p Zborovanje slovenskih strank v Ljubljani. Kakor je Ljubljanski dopisni urad izvedel iz poučenih krogov, namerava vlada po Veliki noči odposlance vseh treh slovenskih strank v Ljubljano sklicati na daljše zborovanje. Zahtevajte ,Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! na račun drugih, na račun njih žuljev in solz. In pri tem nastalem napredku nadeli so tako lep a že toli prefaniran pojem kultura. In veliki, mogočni, de-feminirani narodi dali so majhnim isto sredstvo, isto orožje v roke in jih naučili, da se morejo braniti pred prevelikimi krivicami mogočnih. Tam boj — šport, zabava, tu — železna potreba. Tako le na kratko v velikem isto, kar so ljudje ustvarili in imenovali država." ,.Pogledimo natančno v človeško družbo samo. Tam bogatin, tu r,evež. Oba imata življenje in kot živi bitji tudi pravico do življenja. Toda tam obilnost, razkošnost, tu pomanjkanje, trpljenje, solze. Tam brezdelnost, polna miza in mnogo besed, tu butara drv na hrbtu, sk zi celo življenje, dokler slednjič ne omagaš in se rešiš vseh zemeljskih dobrot. Zakaj tako ? Pa še pravijo, da je pravica na svetu. Pa-netneji spet rečejo, da pravica sloni na moči. Tam pravica in resnica, tu laž. Tam vse lepo in pošteno, tu sam greh. Tam rojen sodnik, tu kaznjenec. Človeku, vsaj idealistu se zmešajo Ženski vestnik. Sarajevski ,.Slovenski Jug" piše: Danes, ko gradimo novo družbo, gotovo ne smemo pustiti z vidika ženske polovice človeštva. Vsakomur, ki želi napredek in srečo svojega naroda, mora biti jasno, da je eden izmed važnih pogojev za to ustvarjanje boljšega tipa žensk. Žensko vprašanje ni samo žensko. Nasprotno: ženskega vprašanja danes sploh ni več. Kdo še naj danes razpravlja, koliko so ženski možgani manjši od moških, je-li žena sposobna za ta ali oni poklic, ni-li preobčutna za zdravniški poklic? Vojska je ženo rabila, in od takrat smo pozabili na vse prejšnje razprave o vstopu žene v javno življenje. Razmere so spravile ženo tudi tja, kjer je bila prej telesno slaba in kjer prej po svoji razumnosti ni mogla biti odgovorna za svoj poklic. Vojne je konec, ugovori glede sposobnosti žen pa se vkljub temu ne pojavljajo. Ali je temu vzrok, da družba ženo še danes rabi in da so ti ugovori ovrženi, odkar je zaposlena povsod in se ji poverjajo tudi samostojna mesta, pokaže bodočnost Gotovo je, da treba z ženo danes povsem drugače računati. Splošno s? čuje, da rabimo novih ljudi, ki bodo znali dobljeno svobodo ohranili, ki bodo popravili vse, kar je tujec uničil. Mlad narod kakor je naš, stavi nade na bodoče generacije. Toda — more li biti uspešno delo mož, če se vsaka žena ne zaveda sebe, t. j. da je tudi ona človek? Le če se žena razvije kot popolna individualnost (osebnost), bodo mogli bodoči zarodi dati mnogo ljudi. Takšen razvoj pa ni odvisen le od žene, ampak mnogo tudi od moških samih. Zamislimo se nekoliko v vzgo-jevanje dobrih ljudi. Težko nam bo, če se spomnimo, da so v našem narodu še žene, ki si morajo zakrivati lice, ali ki morajo na cesti starejšim možem poljubljati roke. Ali naj jim to daje vero v sebe, jim daje prepričanje, da so ljudje? Eno nas lahko tolaži: vojna je premenila vse nravne vrednote. Gotovo bo to delovalo tudi na ženo, in tudi ona bo začela občutiti željo za boljšim, več vrednim življenjem. V tej želji jo treba vzgojiti in vzdržati, voditi jo treba po poti, da postane zaveden in dober Človek. Pokrajinske vesti. kr Poštna zveza Novomesto-Kostanjevica-Krško. Ob razsulu mačehe Avstrije, so se po navodilu naših, nad vse navdušenih voditeljev slovenskega dela Jugoslavije sestavili krajevni narodni sveti po skoro vseh občinah krške ravnine oziroma doline, da bodo ščitili koristi svojih kiajev. Med temi narodnimi krajevnimi sveti je bil tudi St. Jernej, — občina okoli 5000 prebivalcev. Ta narodni svet je pojmi. Veš, kaj je delo, kaj eneržija. Pravico do proizvajanja eneržije imaš samo ti, grešni proletarec, kapitalist bi si z njo oskrunil svoje poštene roke. Pa da bi ti vsaj pustili, vedno delati. Pošten in idealen, povrh še menda naiven, hočeš poštenega dela in kruha, hodiš od kljuke do kljuke in se kloniš Mamonu, obljubljaš, da zastaviš vse svoje moči v dobrobit svojega gospoda, da hočeš delati z dušo in telesom dan in noč, samo da lahko živiš življenje, do katerega imaš pravico, pa ti skomizgne kapital, da ima cenejo moč, ali pa se mu dozdevaš najbrže prezaveden, zbog velikega brezdna, ki zija med kapitalom in tabo. Zakaj ni ves ustroj človeške družbe urejen tako, da bi vsakteri moral delati in da bi vsak tudi bil zaposlen po svoji zmožnosti, telesni in duševni. Protekcija in kar vse spada zraven pri nameščenju žlahta, strici, prijateiji pri glažu vinca itd., ali ni to rak-rana današnje družbe, ali res ne moremo živeti brez tega? Posebno ženske ti na tem polju delajo čudeže. Če bom jaz šla, bom gotovo dosegla, koj ob nastanku naše svobodne do- , movine v enih prvih sej sklenil po- j sredovati vsaj za enkrat dnevno poštno zvezo Novomesto-Kršlco in je v to svrho odposlal svojega pooblaščenca v Ljubljano do takratnega poverjeništva za promet. Ali zaman je pooblaščenec čakal, da bi predložil j poverjeno mu željo narodnega sveta odločujočemu gospodu ali vsaj kakemu njegovemu pooblaščenemu 'namestniku, ker so biii gospodje preveč zaposleni z dodeljevanjem raznih odgovornih vodilnih mest svojim uradnikom, a naposled se je našemu človeku vendarle posrečilo doseči milostni vsprejem. Po kratkem predlogu | prav po 'amerikansko, je bii naš po- ? oblaščenec poslan na poštno ravna- i teljstvo, z nalogom da zadevo kolikor I možno ugodno in skoro uredi. Med I potom na poštno ravnateljstvo sreča i. imenovani arendatorja poštne zveze f Novomeslo - Kostanjevica, gospoda j Matka iz Novega mesta, ki mu je priznal, j da je toliko kakor gotovo, da dobi — | dodeljen auto, oziroma kar dva, ter I da začne v par dneh dnevni automo- j bilni poštni promet. Seveda naš po- j oblaščenec s tern kar najbolj zadovo- j Ijen, da se mu prihrani nadlegovanje še pri poštnem ravnateljstvu, osobiio ker je bil uverjen, da to tudi še ni z razvrstitvijo uradništva ter oddelkov povsem v redu, in glej ga škrata, še j danes po šestih mesecih naše svo- | bode smo mi na žalost še vedno glede na naš žalostni poštni promet — nesvobodni ter odrezani od celega sveta. Kaj je temu neznosnemu stanju vzrok mi ie neznano, ali morda noče slavno poštno ravnateljstvo pogodbe z aren-datorjen v primeru z današnjimi dra-ginjskimi razmerami v tem smislu spremeniti, da bi bila njemu dana možnost vsaj s konjsko uprego vzdrža-vati dnevni poštni promet. Človek si danes še ni na jasnem, ali naj bi po stari avstrijski šegi pokorno in ponižno prosil, ali naj bi bolj demokratično zahteval, naj se mu da to, kar imajo tudi druge, nič manj važne po- ^ krajine naše Slovenije. Zato upravna gospoda, poglejte nekoliko po deželi ali se strinjajo poštne zveze s šestimi vlaki Ljubljana-Karlovec! Jaz sem mnenja, da ne, ako je zadnja pošta nas posetila dne 30. sušca, a prihodnja nas poseti 2. malega travna, toraj popolna dva dneva brez pošte, brez vesti, kaj se sklepa o nas in brez nas. Gospodom pri prizadetih okrajnih glavarstvih seveda tudi menda ni nič ležeče na tem, da bi se poštna zveza vpostavila v normalni tir, ker oni imajo / itak železnico pred nosom, kaj njim mari drugi, saj so menda še vedno mnenja, da smo mi le njihovi podložniki, le človeški materija!, nikakor pa ne sodržavljani z enakimi pravicami, kakor oni gospodje, ki sede na odgovornih mestih in tudi ob dobrih plačah, ter so si svesti, da so oni izključno le radi pojma „države“ nikakor pa ne radi narodovih korisli nastavljeni uradniki. Gospodje, ob dva- saj poznam gospoda, sva zadnjič plesala skupaj. Je mi, kakor bi me oblil mrzli tuš.“ „In glej tam onega reveža, berača tam pri hiši. Ves razcapan se vlači po berglah od hiše do hiše ter prosi vbogajme košček bornega kruha. Poznam ga. Delal je vse svoje življenje, od zore do mraka, oral je le- ; dino, da je bogato pognala pšenica, da se je košato vzredil gospodar. Sedaj pa, namesto da bi mu odkazaii prostor na zapečku, sedaj ko ne more več, so ga pognali reveža na cesto, da živi od milosti in nemilosti drugih. Ali ni beračija sramota današnje človeške družbe, koji se ni zdelo še vredno, urediti primerne zakone in inštitute, kjer bi onemogli, izdelani, izsesani in pohabljeni preživeli nemoteni in b.ez skrbi svoje zadnje dni? Menda bi to ne stalo toliko, kakor jedna sama bitka v vojski. Sramota je prositi, kar bi človeku šlo po vseh božjih in človeških zakonih, in ravno tako sramotno, dati in biti milodaren, ker pra-vična uredba človeške družbe, kjer so vsi enaki, pojma milodar in dobrotnik najsti uri se spomnite na svoje drznosti napram narodu, ki vas plačuje. Eden izmed 30.000 Dolenjcev krške ravnine. kr Škoda na barju vsled za-tvornice v Gruberjevem kanalu. Zadnji čas se vedno množe pritožbe proti načinu obratovanja z zatvorni-cami, enkrat v Ljubljanici, drugič v Gruberjevem prekopu. Vzrok tega je v prvi vrsti nenavadno deževno vreme prošle jeseni, zime in tudi sedanje pomladi. Barjani nočejo trpeti, da bi ena ali druga zatvornica biia zaprta, *es da se voda zajezuje, dviga, ter da se s tem ravnanjem povzroča pOda na barju< Barjani pa morajo ‘udi uvideti in misliti na to, da se Celo podjetje osuševanja vrši z velikimi stroški v prvi vrsti v njihovo Rastno korist, da je torej izključeno, “a bi se jim samim povzročala kakšna “koda, če jo imajo po krivdi vode v J-jubljanici sploh kaj. Gotovo pa je, £a še niso deležni vseh koristi osuševalnih del vsled prekinjenja le- teh, Predvsem po krivdi vojne. — Nasproti ^ditvi dotičnih barjanov, da se voda *ajezuje, je treba poudariti, da se leja vedno drži kolikormogoče najnižje, da stoji skoraj po celo leto na visini svoječasnih nizkih voda pred fegulacijo. — Osuševalno podjetje In)a po oblastvenem dovoljenju zagotovljeno pravico, da sme držati višjo ''odo do višine‘z gornjega robu zapornic, katere pravice se pa le iz-vanredno ledko poslužuje, samo v Slučaju visokih voda, kar se zgodi povprečno le malokrat na leto. — Ves čas poglobljevalnih del pa služita obe zatvornici temu namenu, da se z vodo v oblastveno določenih mejah tako ravna, kakor to potrebe gradbenih del zahtevajo. Misel, da naj bo zatvornica v Gruberjevem prekopu vedno in popolnoma odprta, se je mogla roditi le v glavi, ki ne pozna bistva tega dela in ž njim združenih dolžnosti napram drugim interesentom, posebno nasproti mestni občini ljubljanski in občmi Moste, katere bi se lepo zahvalile za skoraj vedno prazno strugo •kosi mesto, če bi se to zgodilo. — vsem tem nedoslatkom in pritožbam se pa zamore napraviti trajen in siguren konec edino-le s čim prejšno do-vršitvijo osuševalnih del v Ljubljanici. kr Hrastnik. Podružnica Narodne socijalne zveze se snuje pri nas. Tako je prav. Delavec mora biti organiziran, če hoče, da bo z vspehom zasledoval svoje koristi. Teptan in izkoriščan doslej, bo dosegel svoje pravice le, če bo v močnih in trdnih organizacijah hodil svojo pot. NSZ bo odločno in dosledno zastopala koristi slovenskega proletarca. Družila bo v svojem krogu one delavce, katerim ni za soc. demokratsko mednarodnost, vse tiste, ki so si ohranili slovensko srce, vse tiste, katerim je kaj ležeče na tem, da pride delavec do vseh svojih pravic v Svobodni Jugoslaviji. Torej: vsi, ki še niste organizirani, vsi, kateri ne zaupate internacionalni soc. demokraciji, Pristopite v Narodno socijalno zvezo. Organiziran pa mora biti vsak delavec! ^ današnjem pomenu besede sploh ,znati ne more in ne sme.“ d »Pomisli I Petdeset odstotkov ljudi ~andanes ne dela, ne duševno in ne e|esno, kakor je izračunal neki znani ^ngleški socijolog. To so tl parasiti ,1(Jveštva, na čeiu nositelji kapitala, £ *‘ve od delavskih pesti proletarijata. 4 bi delali vsi ljudje, zadostovalo bi Ure vztrajnega dela na dan za poti« eznika in ne poznali bi ne bede, P°inanjkanja..“ v Umljivo je, da današnje mase miti Ve^>a ne morei° do ce*a P°i-Stira so Preveč zasužnjene, suge- biti v’ zdi se iim» da vse ta^° mwra Ust i to *e Poskrbel kapitalističen tem H' ima ves aParat v rokah, V/"J Primerno šolstvo, časnikarstvo, rske sekte, umetnost in učenjake ter oraj ves inteligenten proletarjat, ki li™,11? ®nlcrat m°ra biti le verna naprav stremljenj in . »»Tudi je človeštvo dandanes vzeo-LaLa Preve^ egoistično, da bi za slučaj *»Kega preobrata zamoglo nastopati Hrastnik. V nedeljo popoldne so napadli pijani glažarji v gostilni Der-novšek, ki jo ima v najemu Nemec Probst, srbskega vojaka. Ta se je umikal proti postaji, slednjič pa potegnil bajonet ter ga zasadil glažarju Drolzu v srce tako, da je bil na mestu mrtev. Drolz je bil znan razgrajač, zapušča vdovo s 3 otroci. Zadeva je rodila silno razburjenje med prebivalstvom, ki je demonstriralo proti Srbom, ko pa se je pojasnilo, da je vojnik ravnal v silobranu, je le zmagala pamet. Splošna sodba je bila, da je Drolz našel, kar je iskal in da bi bilo od vojnika, ki je že 7 let v boju za našo svobodo, malo preveč zahtevano, da bi se dal pobiti od nemškutarskih glažarjev. Žalosten incident je ta dogodek, potrjuje nas pa znova v prepričanju in zahtevi, da mora vlada z železno roko poseči v razmere pri kemični tovarni in steklarni, kjer se sistematično in vedno očitneje ruje proti obstoju naše države. Ne smemo namreč misliti, da je ta napad na Srbe izvor navadnega prepira. Že tedne sem se čujejo krog teh podjetij klici „hoch die Boljševiken, nieder mit dieSerben!“ in podobni. Slovenci ne pridejo mimo, ne da bi se jih izzivalo, in na domačih tleh se ne čutimo več varne. Vse to je delo Wieltchniggovo in njegovih uslužbencev kr Mestno giedališče v Celju. „Dober sodnik". Burka v treh dejanjih. Francoski spisal Bisson. V sredo je bila premijera te francoske burke. Uprizoritev sama je bila srednjevrstna v režiji pomankljiva. Glavuo vlogo sodnika Leplantoisa je igral g. Salmič. Prav dober v maski je rešil svojo vlogo v splošno zadovoljnost. Seveda so bili tu pa tam še kaki nedostatki, kateri pa bodo pri reprizi izginili. Najboljši igralec večera je pa bil g. dr. Brez ovni k kot Duvigneul. Postavil nam je na oder fino, mirno in elegantno figuro ter nam v skrajno premišljeni, izraziti igri, polni vseh fines, ustvaril tip modernega Francoza. G. Ferlež kot Teodor in Eugene je zopet briljiral, ter s svojo komiko zabaval občinstvo, ki je njegovo izborno Igro odobravalo z velikim priznan-jem. Prav dobra sta bila tudi g. dr. H r a g o v e c kot Bluteau in g. Č o b i n kot Lajanette. Le Skoda, da je imel dr. Hrašovec prestaro masko. Bobin je sarža in v teh je g. Jurman mojster. Njegova maska je biia prvovrstna igra hvalevredna. G Škof in Čan-čer sta bila srednja, da je bila njihova oprama preveč srednjeveška. Izmed dam naj na prvem mestu omenim go. dr. K a I a n o v o, ki je z dostojno, stopnjujoččo igro dosegla prvenstvo v svoji vlogi. Gdč. Mirnikova v začetku prav pobra, je v zadnjem dejanju vsled pomankljivega soigranja popustila. Laurence gdč. Hočevarjeve je pokazala velik napredek od zadnjega nastopa. Bila je vseskozi na svojem mestu ter s svojimi toaletami vzbujala splošno pozornost. Režija je bila precej slaba, zlasti so bile posamezne skupine slabo izrežirane. Scenerija je bila v prvem dejanju ne- in delaii idealno. Vsak preobrat, bodisi monarhičen ali republikanski ali socijalni itd., naj se imenuje kakorkoli hoče, zahteva žrtve in to žal tudi nedolžne. Lanko rečem, da se katerikoli takim gibanjem pridruži navadno 2/3 do ljudi, le iz egoističnih namenov, da lahko ropajo, pobijajo, požigajo, da lahko poživinijo, ne da bi sploh znali, za kaj gre, ne da bi poznali ali hoteli poznati ideje, samo da se lahko okoristijo. Seveda! Potem je boljševik morilec, tat, požigalec, je lenuh, je izvržek človeštva." „Pa naj si b« kakorkoli. Prevelike so socijalne krivice, pregloko je brez-dno med gospodom in hlapcem. Tako ne more več naprej. Atmosfera je nabita. Vstal bo nov evangelist, slavnejši od vseh vojskovodij, ki so poklali na sto in stotisoče ljudij, zdramile se bodo proletarske mase in sledile svojemu odrešeiiku.“ „In velikanska megla bo objela vso Evropo, da, celi svet, zadušila bo vse, kar je nezdravega, parasitnega; tudi tebi domovina, ki si prav za prav pravilna in prerevna, v drugem dejanju vzorna in v tretjem klaverna. V soboto, dne 5. aprila se igra ponovi, pri kateri se bodo, kakor upam odpravili vsi nedostatki. Gledališče je bilo prav dobro obiskano. kr Javna hiša v Celju je razpuščena. kr Na mestnem uradu v Celju se nahaja še vedno nemški uradnik Striak, ki vleče plačo, ne dela pa nič, ker ne zna besede slovenskega. Tudi njegovo stanovanje bi po njegovi odstavitvi bilo marsikakemu Slovencu dobrodošlo. Ta sin protekcije pa je še poleg svoje plače dobival posebna plačila od strank. Pol leta že leži kup prošenj slovenskih prosilcev služb, seveda za te ni služb. Pa še nekaj me požegače. ako grem mimo mestnega urada. Čujte in strmite: Pod uro visi avstrijski grb, prevlečen s papirjem. Res vidi se, da je Velika noč, škoda, da niso grb, celjski trgovci pa svoje nemške napise prikrili z vijoličastim platnom, kakor tabernakelj v cerkvi za Veliko noč, kjer čakajo na vstajenje. Gospodje na mestnem uradu železno metlo v roke! Pa grba ne pozabite! Dnevne vesti. dn Mednarodna komisija v Ljubljani. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. aprila: Izvršujoč sklep četveroglasne konvsije z dne 29. marca, so danes italijanski general Segrč, francoski general Savy, britanski general Gordon ter srbski general Smiljanič predstavili predsedništvu Dež. vlade za Slovenijo italijanske, francoske, angleške ter srbske člane mednarodne komisije, ki začne v Ljubljani poslovati z današnjim dnem in ki bo v imenu zaveznikov oskrbovala repatriacijo beguncev, izdajanje potnih listov za zasedeno ozemlje — Italijanski, francoski in ang'eški člani te komisije so se bili poprej predstavili poveljništvu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. dn Spored dveh simfoničnih koncertov Srbske kraljeve garde v Ljubljani obsega sledeče znamenite skladbe svetovne literature za veliki orkester: 1. Čajkovskij: Svečana slovanska koračnica. (Marche slave, op. 31.) 2. Binički: „Srbske pesmi" za veliki orkester. 3. Massenet: Odlomki iz opere „Cid“, Airs deballet: a) Ca-stillane, b) Andalouse, c) Aragonaise, č) Aubade, d) Cdtilane, e) Madrilene, f) Navarraise. — Odmor. — 4. Lalo: Ouvertura k operi „Kralj od Isa“. (Le roi d’Ys). 5. Paganini: Koncert za gosli in orkester v D duru. Svira na gosli solist g. V. Frait. t>. Grieg: Peer-Gynt. Suita za veliki orkester: a) Svitanje (Matin), b) Asina smrt (La mort d’Ase), c) Anitrina igra in ples (La dans d’ Anitra), č) V dvorani gorskega kralja (Dans la halle du roi de Mon-tagne). dn Političnim preganjancem. Deželna vlada rabi natančne podatke o obsegu političnega poganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično le poosebljena velika masa skozi stoletja od imperijalizma zatiranega pro-lejarijata, tudi tebi žal ne bo prizane-šeno. Toda kmalu bo zasijalo drugo solnce, zaživelo bo čisto novo življeme, na sredujevešk h ruševinah zavladala bo svoboda, biatstvo, enakost in zadovoljnost." Tako je govoril takrat moj prijatelj Janko. Bil je ves rdeč, tako se je razvnel. »Veliko si trpel, mnogo krivic so ti morali storiti, da govoriš tako.“ Toda molčal je in zamišljena sva bila on in jaz. * * * . 'V : Kaj pa to? Vračal sem se iz fronte, reven, bolehen in postaran. Čakali smo na neki postaji, bila je velika zamuda vlaka. Pa se privali po peronu debel možicelj, s tolstimi lici, s težko zlato verižico na prsih, dragoceni kameni prstanov so se lesketali v solncu. Znane poteze. Kdo je to? D moj bivši prijatelj Janko. preganjanje je razumeti vsako zatiranje, ki ga je prejšna državna oblast po svojih organih izvajala proti sedanjemu državljanu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vsled njegovega narodnostnega ali pa vsled njegovega dr-žavno-političnega mišljenja in delovanja. V ta namen bodo v prihodnjih dveh tednih zbirala okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestni magistrati potrebne podatke. Občinstvo se vabi, da z vestnim sodelovanjem omogoči čim popolnejšo sliko o političnem preganjanju. Podatke o v tujini bivajočih preganjancih sprejema mestni magistrat Ljubljana. Pri tem se pripominja, da ta zadeva ni v nikakl zvezi s prejšnjo akcijo za odškodovanje političnih preganjancev potom naše delegacije v Parizu, temveč je to zbiranje statističnega materijala, ki se bo ob danih prilikah uradno uporabljal. dn Nehvaležni ljudje. Iz učiteljskih krogov smo prejeli sledeče: Že zopet se pritožuje učiteljstvo, kateremu je višji šolski svet za „veliko-nočni žegen“ naklonil nov ferman glede nadzorovanja pri verskih vajah. K tej pritožbi dostavljamo še to: Če so celo uradniki zadovoljni, ker so dobili v jeseni samo po par sto kilogramov krompirja, pozneje pa več kilogramov Špeha, masti odnosno sladkorja na osebo itd., če so dalje zadovoljne celo tobačne delavke, ki so dobile februarja po 300 K sedaj pa po 700 K nabavnega prispevka, povrhu pa še 13 kg moke, dalje zabele, suhega mesa za praznike, zakaj bi ne bilo zadovoljno tudi učiteljstvo, ki je dobilo tekom zadnjih šest mesecev kar po 1 kg ješprena, pol kg sladkorja in 1 kg masti, torej dnevno na osebo: 5y2 gr ječmena, 5 >/2 gr masti in 23/4 gr sladkorja. Vrhu tega mu je obljubljeno od novega leta zvišanje plač, izplačilo nabavnega prispevka tako, da dobi danes ob mesecu tako množino denarja, da zadostuje za preživetje z nezabeljenim krompirjem in kašo |skoraj za celih deset dni. Ali res ne spozna učiteljstvo, da je nehvaležno, ko vendar lahko 20 dni v mesecu počiva s čeljustmi ter hrani zobe in želodec, da se mu prezgodaj ne pokvarijo. Ko je bivši c. kr. nadzornik Bezjak podpisoval omenjeni odlok, sije pač lahko mislil, da je učiteljstvo sito kruha, kakor oni sivolasi gospod, ki je njemu v pouk izročeno deklico objemal, na dom črne maturantke pa pošiljal šopke, da je potem lahko dovršila maturo z odliko. Capito! dn Mezdno gibanje v tiskarnah v Ljubljani. Tiskarsko osobje zahteva vsied narasle draginje zvišanje plač za 100%. Ugoditev zahtevajo do danes opoldne. Lastniki tiskarn so stopili z njimi v pogajanja. dn Čiščenje! Mnogi in marši« kateri sovražnik Slovanov je že moral zapustiti Jugoslavijo ter se preseliti in odditi, od kod je prišel. Moramo pa konštatirati, da se še vedno veliko takih ljudi med nami nahaja. Kaj na primer še vedno išče nekdanji c. kr. štabni nadzdravnik Dr. A. Lusenberger „Ti Janko? Kako me veseli, da te morem po dolgem času zopet pozdraviti, čilega in zdravnga. In pa v zadoščenje mi je, da si se vsaj ti, ker tako moram soditi že po tvoji zu-nanjosii, povzpel iz dna naše mizerije in postal deležen dobrot izbranih in srečnih." „Ti idealist! Hm, hm. Kaj narodnost, kaj socijalizem? Ah, ti madžarski in hrvatski Židi, te zlate duše. Kupčija, da kupčija 1 In praktiče moraš biti! Sicer pa se mi mudi.“ In zabuhnila so mu lica, ves blišč njegovih prstanov mi je navalil skoraj naravnost pred oči, vojni dobičkar obrnil se je neokretno in odšel; jedva da mi je dal roko. Ljudje so mi povedali, da je razumel, vriniti se celo kot zaupnik k vladi. Jaz pa sem osupnil kakor oka-menel in nisem nič več mislil. Fr. Vojsk. Ta človek se je drznil 28. oktobra pret. 1., toraj dan pred proglasitvijo Jugoslavije najstrožje in najosor-nejše zahtevati od nekega zavednega Slovenca, da je moral slov. trobojnico iz čepice odstraniti. Mislimo toraj, da tak človek že zdavnej spada med svoje tirolske bratce. Nadejamo se, da ne bode več dolgo izzival po tukajšnih ulicah in sicer še vedno v vojaški uniformi. dn Uredništvo vojnega albuma prejšnega pešpolka šlev. 87 plača vsem naročnikom albuma vplačane svote nazaj. Zneski, ki ne bodo zahtevani od dne razglašenja v dobi šestih mesecev, pripadejo invalidnemu fondu celjskega pešpolka. dn Shod državnih vpokojencev. 3. t. m. se je vršil v »Mestnem domu“ shod drža Vi ih vpokojencev vseh kategorij. Med razpravljanjem so se dognale vnebovpijoče razmere, v katerih se nahajajo državni vpokojenci nižjih kategorij. Večina nima ne oblek, ne obuvala, ne živeža in marsikdo niti stanovanja. Pokojnina ogromne večine državnih vpokojencev dosega z vsemi dokladami vred komaj mesečnih sto kron, s katerimi ne morejo ne živeti in ne pošteno umreti. Na shodu se je ostro grajala brezbrižnost merodajnih faktorjev napram državnim vpokojen-cem. Zborovalci so sprejeli naslednje resolucije: 1. Državnim vpokojencem vseh vrst, katerih dohodki ne presegajo mesečno K 400, naj se izplača v najkrajšem času nabavni prispevek v znesku K 1000, to je za eno obleko. 2. Pokojnina državnega uslužbenca naj znaša od 1. jan. 1.1. najmanj mesečno K 300. 3. Državnim vpokojencem vseh vrst naj se v najkrajšem času preskrbe potrebna stanovanja in živila po zmernih cenah. 4. Državnim vpokojencem, ki so bili vsled bolezni ali onemoglosti predčasno upokojeni, naj se pokojnina progresivno zvišuje tako, da bodo v primerni starosti deležni tistih prejemkov, ki bi jih imeli v aktivni službi, ako bi jim bilo mogoče dalje služiti. 5. Udove po državnih vpokojencih, ki so se še-le po svojem umirovljenju poročili, imajo ravno tako pravico do pokojnine kot udove za onimi, ki so se poročili za časa svojega službovanja. 6. Državni vpokojer.ci ženskega spola so deležni istega eksistenčnega minimuma in ravno istega nabavnega prispevka kakor vpokojenci moškega spola. 7. V zanaprej naj znaša nabavni prispevek četi tletno 300 kron. — Prepričani smo, da bo naša vlada ugodila upravičenim zahtevam ubogih državnih vpokojencev, ki so žrtvovali svoje najboljše moči v korist javnosti. dn Srečni denuncijantil Policijska nadpaznika Priborčič in Do-bavšek sta bila do zadnjega zdihljaja pokojne Avstrije največja sovražnika Slovencev. Še par dni pred progla-šenjem naše svobode sta se izrazila pred vso stražo, da bi predsednika jugoslovanskega kluba dr. Korošca obesila na prvo drevo. Tudi marsika-kega zavednega stražnika sta denun-cirala bivšemu rabeljnu Skublu, da jih je vpisal v seznam politično nezanesljivih. Za vse to protinarodno delo pa ju je sedaj predlagalo tukajšno policijsko ravnateljstvo za povišanje v revirne nadzornike. Kaj naj poreče k temu ono moštvo redarstva, ki je bilo vedno zvesto na strani naroda? Ta dva človeka sta prosila Skublna za premestitev na Dunaj, prisegajoč, da v Jugoslaviji ne bosta služila. Sedaj pa naj/ bi jih Jugoslavija še povišala za njih izdajstvo? Kaki občutki naj potem obhajajo naše zvesto, narodno moštvo? Za to Jugoslavija res ni bila ustanovljena, da bi nagradila one, ki so delali proti njejl dn Na pomoč otroški bolnici v Ljubljanil Otroška bolnica v Ljubljani se bori težko za svoj obstanek, njen delogrog pa narašča z vsakim dnem. Vedno več malih bolnih gostov prihaja, ki nujno potrebujejo dobro hiano in skrbno nego. Socijalna dolžnost nas vseh j% da podpiramo to nad vse potrebno napravo. To pa storimo za enkrat najlažje s tem, da pristopimo k društvu, ki sedaj vzdržuje bolnico, kot člani. — Letna članarina znaša najmanj dve kropi, kdor pa da več, tem bolje. Prispevke in članske priglase je pošiljati na naslov »Dobrodelnosti" v Ljubljani, Poljanska cesta. 'dn Iščejo se: Za obdelovanje polja 10 moških in 15 ženskih moči pod jako ugodnimi pogoji. — Pestunja do 15 let stara, dekla okrog 20 let in ena ženska okrog 40 let stara za domače varstvo. — Marija Martelanc iz Gorice, Tržaška cesta 52, ki se je nahajala kot begunka v taborišču v Brucku ob Litvi. — Ivan Komjanec, ki se je nahajal v zadnjem času kot vojak v voj. rezervni bolnici štev. 2 v jagerndoifu v Šleziji. Kdor bi kaj vedel, naj naznani »Posredovalnemu uradu za begunce" v Ljubljani, Duna ska c. 38, kjer se dobijo tudi vsa druga pojasnila. Najnovejše vesti. Odločna izjava našega pariškega poslanika Vesniča proti italijanskim zahtevam. LDU Curih, 4. aprila. Srbski poslanik v Parizu Vesnič se je izrazil napram zastopnikom listov, da je srbsko-italijanski spor evropski problem prve vrste. Odklonitev Wilsonove razsodbe po Italijanih je zelo značilna. Italijanska vlada ve dobro, zakaj odklanja arbitražo. Jugoslavija se ne bo nikdar podvrgla italijanskim zahtevam. Ona se ni rešila turškega in avstro-ogrskega jarma zato, da pride pod italijansko gospodstvo. Rešitev našega spora z Italijo zopet odgodena. Curih, 4 aprila. (Pos. por.) Po vesteh iz Par*za, je radi velikih nesoglasij med državniki na mirovni konferenci začasno odložena rešitev spora med Jugoslavijo in Italijo. Bosanski Židje imajo tudi svoje bolečine. Sarajevo, (Pos. por.) Od tu je odpotovala v Belgrad deputacija Židov, da tam predloži prošnje in pritožbe glede položaja Židov v Bosni in Herzegovini. Italijani so zasedli Adalijo v Mali Aziji. LDU Berlin, 3. apvila. (ČTU) Iz Bazla poročajo: Agenzia Stefani javlja, da sta se dne 29. marca dve italijanski stotniji mornarjev izkrcali v Adaliji v Mali Aziji in zasedli mesto. Prebivalstvo je vojake živahno pozdravljalo. Mesto samo je brez vrednosti, ako Italija ne dobi tudi ozadja. — Kakor poroča „Giornale d’ Italia", pomenja Adalija izhodišče za precejšnje italijanske zahteve v Mali Aziji. Petrograjski delavci proti boljševikom. LDU Berlin, 4. aprila. (ČTU) „Lokalanzeiger‘‘ poroča iz Kopen-hagna: Ruske brzojavke iz Helsing-forsa poročajo, da je v Petrogradu prišlo do velikih nemirov. Delavci se protivijo boljševizmu, na cestah vpijejo: „Dol z boljševiškim nasilstvom 1“ Prišlo je do bojev, posegli so vmes vojaki s strojnicami. Da se potolažijo delavci, se jim je obljubilo povečanje krušnega odmerka. Ljenin se je odpeljal v Petrograd ter govoril pred delavci, da ima sovjetska vlada ne samo zunanje, temveč tudi notranje sovražnike. Položaj je jako kritičen in vsak mora biti pripravljen na lakoto. Ako bi boljševiki sedaj izročili oblast iz svojih rok, bi bil to velik zgodovinski pogrešek. | Iz narodnega predstavništva. Železniški minister Vulovič o prometnih težkočah naših železnic. LDU Belgrad, 4. aprila. V včerajšnji seji narodnega predstavništva je odgovarjal minister za promet inž. Vulovič na interpelacijo dr. Pestotnika o slabih prometnih razmerah na progi Ljubljana—Zagreb — Zemun. Minister poudarja, da odvisi od pravilnega prometa dobra preskrba domovine in potemtakem tudi napredek vse države. Omenja težkoče, ki ovirajo ureditev prometa in s katerimi se ima vedno iznova boriti prometno ministrstvo. Na podlagi natančnih podatkov dokazuje, da nam še vedno primanjkuje premoga za obrat. Vlada je že davno zahtevala od entente, naj nam da Anglija svoj premog Doslej še nismo dobili ničesar. S Čehoslovaško republiko smo sklenili meseca januvarja pogodbo za 2000 vagonov premoga. Te pogodbe Cehi mso mogli izpolniti, zato smo sklenili novo pogodbo, in sicer za 500 V3gonov v za- meno za svinjsko meso in mast. Do danes tudi od tega premoga nismo dobili nič, ako tudi smo poslali ogromne količine mesa in masti. Enako je tudi z dogovorom z Romunijo. Tudi od tam nismo dobili ničesar. Vrhu tega ovira promet zelo občutno vojaško stanje naših pokrajin. Železnice morajo ustrezati zlasti vojaškim zahtevam. Jako jih obtežujejo transporti živil, ki jih pošiljajo zavezniki Mažarski, Avstriji in Nemcem. Težko občutimo nadalje pomanjkanje strokovno izvežbanih nastavljancev, zlasti še ker moramo s svojimi želazničarji vršiti tudi promet na grških progah Bitolj-Solun Gjevgjeli in Solun-Dede-agač. Železniška uprava bi rada uvedla povsodi brzovlake, primanjkuje pa vagonov in lokomotiv. Poslanec Buk-šeg (secijalist) polemizira z nekaterimi izvajanji ministra Vuloviča. Na predlog poslanca Coroviča (demokratski klub) se odstavi verifikacijska debata z dnevnega reda, dokler ne predloži ta odsek poročila o macedonskih poslancih. Prihodnja seja je jutri dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje debate o interpelaciji dr. Pestotnika in zakonski načrt o ureditvi tlake. Kako opr avičujejo soc. demokratje svoj vstop v opozicijo. LDU Belgrad, 4. aprila. Klub jugoslovanskih socijalnih demokratov je izdal nastopni komunike: Na svoji seji 2. t. m. je konstatiral klub, da je svoboden v vseh svojih akCijah v narodnem predstavništvu. Povod za de-misijo socijalističnih zaupnikov v osrednji in deželnih vladah je dan po vedno večjih reakcijonarmh pojavih glede političnih pravic in svoboščin, deloma pa v podraženju vseh življen-slcih potreaščin, uvedbi svobodne trgovine brez istočasnih zadostnih od redb za preskrbo mest in industrijskih središč, nadalje v zavlačevanju agrarne reforme ne samo po veleposestnikih, temveč tudi po vladi in drž. organih. Klubu je bilo ponujeno poleg ministrstva za socijalno politiko tudi ministrstvo za prehrano, a ne resort agrarne reforme. Obenem je še negotovo, ali bo pristala vlada na proporčni volilni sestav. Iz tega je klub izvajal konsekvence in končno definitivno odklonil sodelovanje v vladi. Še ne dajo miru. Ljubljana, 4. marca. LDU poroča iz uradnega vira: Nemci so včeraj popoldne streljali na našo posadko pri Dulah, zvečer pa na sv. Lovrenc pri Dravogradu od treh strani. Istočasno so obstreljevali Rabenstetn. — 3. t. m. ob 10. dopoldne in ob 6. popoldne so Madžari streljali na našo stražo pri Veržeju. Izgub nimamo. — Položaj je drugod neizpremenjen. Za naše vojake na mejah. Zagreb, 4. aprila. (Izv. por.) Kolo SHS sestara je uvedlo akcijo za nabiranje velikonočnih daril za naše vojake, ki bodo morali preživeti velikonočne praznike na naših mejah v vojni službi. Pokroviteljstvo dobrodelne akcije je prevzel zagrebški nadškof Bauer. „Službene novine“ fn grb SHS. Belgrad, 4. aprila. (Izv. poroč.) Včeraj so izšle ,.Službene novine“ prvič z grbom kraljevine SHS na naslovni strani. Boj med bosanskimi Hrvati. Sarajevo, 4. aprila. (Izv. por.) Med obema klerikalnima strankama v Bosni in Hercegovini se je začela zanimiva borba. Kakor znano, je vstopila večina hrvatskih delegatov iz Bosne in Hercegovine, katere je odposlala v Narodno predstavništvo „Hrvatska narodna zajednica" v Belgradu v klub starčevičancev in Lorkovič ;vcev. Sarajevska ..Jugoslavija", glasilo klerikalne skupine Slovenec-Narodna politika napada vsled tega sistematično hrvatske poslance in jih poživlja, naj se pridružijo v Narodnem predstavništvu politični skupini dr. Koroščevega Jugoslovanskega kluba. Starčevičan-skim pristašem med bosanskimi Hrvati ta polemika seveda ni všeč, zato so povabili danes več svojih pristašev v Sarajevo na zborovanje, na katerem so izrekli hrvatskim državnim poslancem zaupanje in jih pozvali, naj nadaljujejo svoje delo kakor doslej. Sle 31. obi kat z < zai s 1 jnt es ot za Sl' V Proti odboru društva javnih nameščencev. Zagreb, 4. aprila. (Izv. por.): Profesorski zbor na realni gimnaziji v Vukovaru priobčuje v današnjih listih izjavo, da izstopi iz društva javnih nameščencev, ker se ne strinja z agitacijo, ki jo je uvedel odbor društva. Ta pokret obsojajo tem bolj, ker ga vodijo ljudje, ki so za časa vojne ugodno živeli in jih ne sili k stavki beda, ampak drugi motivi. Med njimi so ljudje, ki so pod starim režimom klečeplazili in zato ne zaslužijo zaupanja. Madžari žele okupacijo Budimpešte po Čehoslovakih. LDU Bratislava, 3. aprila. (ČTU) Danes je prispela v Bratislavo deputacija bivših ogrskih poslancev, katerih imena iz utemeljenih razlogov ni mogoče navesti. Prosili so v imenu madžarskih krogov, noj Čehoslovaška republika intervmira in zasede Budimpešto, ki vidi svojo ješitev edinole v Čehoslovaški republiki in v njeni disciplinirani vojski. Poslanci pravijo, da izvzemši par sto prepričanih komunistov, vse prebivalstvo Budimpešte gleda z grozo v prepad, v katerega ga tira pisava „Magyar Orszaga". Ako se čehoslovaška vojska pokaže v Budimpešti, se ji prebivalstvo pridruži trumoma. Kaj se godi v Budimpešti? Zagreb, 4. aprila. (Izvirno por.) Sinoči je prišla iz Belgrada vest, da je padla v Budimpešd komunistična vlada in se umaknila nuščanski vladi. Vest do tega trenotka še ni uradno potrjena, vendar so izostale iz Madžarske danes vse vesti, tudi časnikarske, iz česar se more sklepati, da se v Budimpešti res nekaj godi in da bodo najbrž veliki nemiri. To je tembolj veijetno, ker se v zadnjem času ponavljajo vesti, da je komunistična vlada naletela v vseh slojih na veiik odpor. Ubogi Karl! Povsod se ga branijo. LDU C u r i h, 4. aprila. ČTU Jugoslovanska korespondenca poroča: »Cnricher Post" piše: Od več strani dobivamo dopise, v katerih se protestira, da je bivšega cesarja Karla pri njegovem prihodu v Švico oficijelno pozdravil zastopnik švicarske vlade, da je bivši cesar v svečani uniformi in z cesarskim posebuim viakom dospel v Švico. List upa, da bo švicarski zvezni svet dal natančne podatke o smotru tega obiska. Debata o Interpelaciji dr. Pestotnika glede prometnih razmer. Belgrad, 4. aprila. (Izvir, por.) Narodno predstavništvo je na svoji današnji seji nadaljevalo in končalo debato o interpelaciji dr. Pestotnika glede prometnih razmer. Giavm govornik je bil slovenski socijalist Kopač, ki je v stvarnem govoru ostro šibal vse nedostatke na železnici. Senzacijo je vzbudilo njegovo poročilo. da se je vlada bivšega Nar. veča obvezala proti madžarskim železničarjem, da za nje nima nobene disciplinarne moči, in da so še nadalje odvisni od madžarskega žel. ministra. V debato je posegel ministrski predsednik Protič in žel. minister Vulovič, ki je izrecno obljubil, da se bodo najkrajšem času uredile razmere n železnicah. Prihodnja seja jutri o 9. uri dopoldne. Gospodarstvo. g Ilirska banka v Ljubljani — slovenska eskomptna banka. Dne J L marca 1.1. se je vršil drugi redni °kcai zbor Ilirske banke v Ljubljani, katerega potek je bil zanimiv, posebno 2 ozirom na to, da so se ga udeležili zastopniki obeh zagrebških zavodov, ? katerimi je Ilirska banka sklenila -'•neresno skupnost, namreč Hrvatska esnamptria banka in Srbska banka, obe s sedežem v Zagrebu. Ta dva zavoda je zastopal predsednik trgov-"ke zbornice v Zagrebu g. arhitekt l^koslav Heinzel. Domačih delničar-* v ie bilo zastopanih nad polovico viri glavnice tako, da se je » , da je zanimanje za banko P|°Sno. Jedna glavnih točk dnevnega ecla je obsegala izpremembo imena anke. in sicer v »Slovensko eskoinpt-0 banko1-, tako da se že iz imena amega razvidi stremljenje upravnega v®la, da bode ta banka odslej zastoja *e trgovske interese in vodi'a « j!® trgovske posle, kakor delata to zavoda, s katerima je banka skle-dpf jnleresno skupnost. Ker hode Do -x glavnica v prihodnjih tednih j^r '''šana od 2 milijona na 4 milijone Bod'1’ ^wnia^emu trgu na raz- jje!a.£° investirati s podpisom novih Listnica uredništva. A. Ž. Celje: Zakaj ne? Le pošljite! le Prosimo vse gg. s črnilom. sotrudnike, da pišejo fififlfl frilSfiV slrešne opeke je na prodaj. UlJUU KUdliS Janez Jenko, posestnik na Javorniku 59, Gorenjsko. 144 B Kupi se: -j H Hišo v sredini mesta kupim. Ponudbe pod »Hiša v sredini mesta“ na upravo. 145 cimet cel in čaj. Cenjene ponudbe z navedbo najnižje cene na tvrdko J. Menart, Domžale. 131 3—l Kupi se Kupim opravil Pisalno mizo za špecerijsko trgovino. Ponudbe pod „1. B. špecerija- na upravništvo. 141 5—1 kupim. Ponudbe na upravništvo. Pisarniška oprava fcjg- be na upravo lista. ^ c nekaj kapitala, kar bode ostalo j ... 'ttc na razpolago za prosti trg in j L ne bodo prevzeli stari delničarji, j 3 občnem, zboru se je izvolil nov j “pravni svet iz sledečih gospodov: ; JTedsednik Jean B. Pollak, tovarnar v j Ljubljani, I. podpredsednik dr. Stanko I Svrljuga, ravnatelj Hrvatske eskomptne ! banke v Zagrebu, H. podpredsednik I Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljub- I ljani, in upravnih svetnikov gg. dr. j Adiešič Juro, odvetnik v Ljubljani, j Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani, j dr. Černe lvanf> imejiteij Gospodarske j Pisarne dr. I. Č. v Ljubljani, Heinze! ».tekoslav, predsednik trgovske zbornice v Zagrebu, Kozina Peter, tovarnar 'L fržiču, Ladjevič Lazar, vcletržec v j Leskovic Fran, posestnik v j jubljanh Merer.čič Rajko, trgovec in r_ v Kranju, Velisavljevič Gjorgje, | av,,atelj Srbske banke v Zagrebu. ! Nadzorstvo sestoji sedaj iz sledečih j gospodov: Andrej Mejač, trgovec in ; Posestnik v Komendi, Bošnjak Kamilo, Prokurist Hrvatske eskomptne banke z Zagrebu, Karamata Stevo, prokurist Srbske banke v Zagrebu, Kastelic Iv., ! posestnik v Ljubljani, Meden Viktor, i trgovec in posestnik v Ljubljani. g Poštna hranilnica v Ljub- i ljani je začela poslovali, a še danes j ne vemo, če je njen delokrog omejen j samo na slovensko ozemlje, ali se * razteza na vso kraljevino SHS. Vse- j kako mislimo, da bi bilo v splošnem i !!Lere,su’,.da. se delokrog raztegne na 5 n "ukra !evi™ SHS. Saj stvari gotovo ru-zu Škodilo, ko bi bila centrala eni i an'*n'ce v Ljubljani, to temnici’ ^er. za osnutje takega zavoda Beu j0* P°Irebni predpogoji ne v hotf[ ’ ne v Zagrebu. Saj če se bo dam se 150 zavod pozneje, ko bodo Sem P°*rebni predpogoji, lahko pre-nači« * '?ra(L A za danes je na vsak dejo ,udi za gospodarsko življenje b°jje na^e kraljevine izven Slovenije Sredisxda imal° P°štno hranilnico s v Ljubljani, nego nobene 1 Borza. tia marca. (JDU.) Sklepni kurzi •ašnji borzi. Ban' nove delnice °dska eal<0mPt|>a banka delnigg eskomptna banka, nove v z!,sreb“’ laclranska banka’ stare de,nice Brvatsu-n i ^are^a Hreditna banka, „ are delnice Nar°ve delnice Oh°dna banka pbrtna banka pOhedelska banka, nove deln. Rnlai ska »tedionica, 5‘ječka pučka banka e0. štev. 151 do 300, od 10. do 11. št. 3U0 do konca. Črka B, 7. aprila, od II. do ! snn laV a ° -?1 od 3> do 4- štev- 150 do 2°°’ °d.4- do 5. štev. 300 do 450, od 5. do I o ' ^£ila’ od a do 9 600 do 750, od 9. do 10. 750 do 900, od 10. do 11. < 900 do 1050, od 11. do 12. 1050 do 1200 ' od 3. do 4. štev. 1200 do 1350, od 4. do 5.’ i štev. 1350 do 1500, od 5. do 6. 1500 do 1650, 9. aprila od 8. do 9 1650 do 1800, od 9. do 10. 1800 do 1950, od 10. do 11. 1950 do 2100, od 11. do 12. 2100 do 2250, od 3 do 4. 2250 2400, od 4. do 5. štev. 2400 do 2550 i od 5. do 6. ure 2550 do konca. Stranke dobe ; prispevke le po določenem redu in se izven i tega časa nikomur ne izplačuje. Stranke j morajo prinesti s seboj tudi izkaznico ubožne 1 akcije. Ostali spored se pravočasno objavi. ! a Vžiuallce dobe zavodi, večji uradi i in podjetja ter obrtniki, ki jih rabijo za iz- j vrševanje obrti, če se takoj zglasi v mestni posvetovalnici radi nakazila vžigalic a Prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase pri tvrdki Šarabon, Zaloška c. radi nakazila soli za trgovce L, 11. in lil. okraja, 7. aprila. IV., V. in VI. okraja dne 8. aprila, VII., Vlil., IX in X. okraja, dne 9. aprila. Na vsak prvi odrezek sladkornih izkaznic za mesec april se dobi pol kilograma soli. Kilogram stane 1 K. 0= Službe: «=s> z dobrimi spričevali in poštena se sprejme takoj ali pozneje v mešano trgovino Florjana Gajšek v Loki pri Žustnu. Hrana in stanovanje v hiši. Zalneva plače se naj v ponudbi.navede. Prednost imajo starejše Spodnje Štajerke. Istotam se sprejme tudi trgovski učenec. išče pri-l metnega mesta kot skladiščnik, ali kot boljšo moč v trgovini, špecerijske event. mešane stroke. Sedaj še v vojaški službi podčastnik, iz zasedenega ozemlja. Star 30 let. Ponudbe se prosi na upravo „Jugoslavije“ pod Janko 1887“. 160 2-1 za trgovino mešane stroke, ki je ob enem vešča tudi knjigovodstva in korespondence, sprejme se takoj. Ponudbe na upraviteljstvo Kendovih posestev, trgovski oddelek, Bled. 158 2—1 Iščejo se sposobni ključavničarji za rezalno in stiskalno orodje, in za montiranje ključavnic. Reflektanti naj se obrnejo na „Kranjsko tvornico željezne i bravarske j robe v Kamniku". 157 2—1 j Samostojno knjigotodkinjctriS: racijo. Kje, se poizve v upravn. lista. 147 3—1 Qnrg|mQm 4 mizarske pomočnike. Reflek-0{Ji CjlilOill tira se na boljše moči. Ponudbe se naj pošljejo pod F. V. Breg št. 17, Celje. 142 4—1 dobro idočo gostilno, večjo restavracijo ali kavarno v najem. Ponudbe ” " 77 Iščem pod »Začetnik Mlad natakar • Išče službe, upravništvo. Raznašalko slavije" v Celju. z dobro preteklostjo in dobrimi izpričevali Ponudbe pod »Natakar" na 171 2-1 !e Razno: Mlirano sobo Liuhli.i ! s 15. aprilom v Ljubljani. Ponudbe pod »Visokošolec-uradnik" na upravništvo. so odda takoj z električno razsvetljavo. Naslov na upravo »Jugoslavije." 354 Mubliraua soba Išče se posojilo, obrti. Povrnem v šestih mesecih po 15%. Za denar se jamči. Ponudbe pod »Visoke obresti" na upravništvo tega lista. i59 3—1 lli Cf* mlad zdrav trgovac sa ne-/vlIllU Ul 51 što novaca, traži djevojku ili mladju udovlcu sa nešto novaca ili trgo-vinom Ponudbe na ,,L!bertas“ Zagreb pod brojeni 39/11. VisokTešgpspodiu SK* JS& bi se sa djevojkom ili mladom udovicom. Mora imati nešta miraza za proširenje po-sjeda. Ponudbe na ,Libertas‘ Zagreb pod 38/11. Dva gospodiiia jSklK^S?® nidbe radi sa ozbiljnom gospodjicama ili mladjim udovicama, koje imadu oko 60.000 K miraza. Sjajna budučnost. Ponudbe na ,Li-bertas' Zagreb pod 37/11, Zidov-trgiivac £ep“So°,k™ ili starijom djevojkom. Miraz potreben. Ponudbe na ,Libertas‘ Zagreb pod 54/11. Željezničkina(lCinoviiikJSnsu«i ženidbe radi. Samo ozbiljne ponudbe! Miraz je nužan! Ponudbe na ,Libertas Zagreb pod 15/11. Ihtvipiinilč udovac hez djece, traži udo-U5J v U11IIV vjcu ženidbe radi i bez imetka Ponudbe na ,Libertas‘ Zagreb pod 71/11. 7 ul ni Lini"! sa l5o-000 K gotovine, 19 Ldlll * IVIII|it. g0Cit stara, udala bi se za ozbiljnog mladjeg odvjetnika, sudea ili voj-ničkog častnika. Ponude na ,Libertas‘ Zagreb pod 138/11. llvije rodjakinje poznanstva traže ovim putern ozbiljne gospode udaje radi. Po mogučnosti liječnitra, odvjetnika ili mjernika. Ponudbe na ,Libertas’ Zagreb pod 139/11. Udala lii se djevojka SIčS miraza. Traži bo’jeg rnladog trgovca ili slično. Ponude na ,Libertas‘ Zagreb pod 66/11. Udala bi se gospodjica sa^mlS zom od 280.000 K. Traži boljeg otmenog gospodina. Ponude na ,Libertas‘ Zagreb pod 84/11. I IIlLkVip'1 sa vec^im posjedom traži daje i UUSUlul radi posjednika. Samo ozbiljne j reflektante! Ponude na ,Libertas‘ Zagreb I pod 101/11. ! Tke se želi mlati iii ženit!, j neka se obrati na „Libertas“ II. Zagreb. ‘ Najstroža diskrecija zajamčena! Poznejša ženitev. Jfa/ačS neomadeževane preteklosti bi bila tako prijazna iu bi pomagala mlademu, iteligentnemu, 28 let staremu, boljšemu obrtniku s par tisoč kronami do lastne obrti, l.e resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, pon »Prijazen dom" na upravništvo »Jugoslavije". — Tajnost zajamčena. 174 Tri miPtTu zel° navihane, želijo kc-11J irllutikL, respondence z enakimi gospodi. Ponudbe naj se pošljejo pod Hudiček, Luciferček ia Japonček, Ljubljana L, poštno ležeče. 173 LnVGHuiirnn za skupne izlete Išče sta-UUoJI.Hltulll rejši gospod. Ponudbe pod »Samotar" na upravništvo. 172 pla- w — znanja v svrho korespondenre z enakim gospodom. Ponudbe pod »Planine" na upravo. 17* Izdajatelj tn odgovorni urednik; Anton Pesek, Tiska »Zvezna tiskarns'-' v Ljubljani. S 2 Proda se: vina I (017 najboljše vrste Ulici L Iu! I šiler ter belo se proda. Milan Neugebauer, Gjurgjevac, Hrvatska. 177 2 motorja 12 HP, lužeča, I Wander- ITifttfli' i9 HP iako dobra, še malo rab-IIIUIUI i L nr, ijena, proda Milan Neugebauer, Gjurgjevac, Hrvatsko. 176 Proda sa l preproga za steno (Wand-schoner) ter nekaj blaga za zastore. Naslov v upravništvu. 151 2—1 Gosposka poletna hiša tik cerkve, obstoječa iz prav dobro oh.anje-nega poslopja, potem okoli 9 oralov zemlje, t. j vrt, njiva, travnik, gozd in 6 oralov akacij, se proda za 40 0O0 K. Vpraša se v podružnici upravništva »Jugoslavije" v Celju, Nova ulica 14. 154 3—1 DrftfitS OQ otroške obleke, moške spodnje r! Uliti O« hlače, kuhinjske stvari. Kje? pove upravništvo »Jugoslavije". 156 U Ljubljanu putujučem se preporuča Restavracija u Prešernovo] ulici 9. Popravila ur in zlatnine ffiK; Ljubljana, nasproti glavne pošte. 59 1 Rpkhmaniio u predmetama odšteta od lIGMdlliaUJC željeznica i parobrodarskih družtava kao i tarifalne poslove obavlja »Libertas" L Zagreb. flniaciunfi ‘nože se na svakom jeziku u uyiUO!lu|| 8ve kcajeve svijeta kod »Libertas" III. Zagreb. ^ Dopisovanje in M ^ ženitne ponudbe ^ Izotjražcna (jospica zebia?rm,ovvae- selirn. ne pod 27 'let stanm gospodom. — Dopisi na upravništvo pod »Življenja sen". Ilomlad se bliža, lipa cveti, t na lipi pa samec slavček sedi. O kako rad bi prepeval o ljubezni srca, pa nima družice, ki bi kratkočasila ga, Zato upa, da se oglasi družica, ki mu zažvrgoli na upravništvo pod šifro »Moj ljubček". 163 iVlhlloilit1 s,ar *et> P° poklicu mizar, IT II il.il bili v z nekoliko premoženja, želi se seznaniti z gospodično ali udovo brez otrok v starosti do 28 let kje na deželi. — Ponudbe s sliko pod »Rokodelec" na upravništvo. Na anonimno se ne ozira. 162 2 1 Mlada gospodična US?3!" Samostojna otirtnica hištvom in enim otrokom, želi tem potoin vsled dolgega časa znanja z dobrosrčnim, samostojnim gospodom v starosti 35—50 let. Udovci z enim otrokom niso izključeni, pač pa kvartopirci, nagnjeni k pijači in suroveži. Le resnosti se odgovarja* na drugo se ne ozira. Ponudbe s sliko pod »Sreča v nesreči" na upravništvo do 15 aprila. 169 2 1 IMirulunif* star 25-let, treznega značaja illlaUl lllL in lepe zunanjosti, z velikim podjetjem na Hrvaškem, želi znanja z gospodično Slovenko, v starosti 17 do 22 let. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko je vposlati do 7. aprila na upravništvo pod »Zivooka boginja". 168 31 katera dva gospoda b4hp0“3i,Sr z dvema gospicama v starosti 18—19 let in jako vesele narave pod šifro »Rožca in Maruša", Ljubljana, gl. pošt. ležače. 16? 2! Tri vesele Jugoslovanke pondence z istotakimi gospodi pod Rožica, Pravljična noč in Matženka na poštno ležeče, Ljubljana 1. 166 23 letna gospodična ES®: gentnim gospodom v starosd od 25—60 let. — Ponudbe s sliko pod šifro »Manon" na upravništvo. i65 Ml'11S PII ir star 24 let’ 7' nekollko pre-iiiullll iUL moženja. se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18 -24 let, ki ima nekoliko posestva. Mlade udove brez otrok niso izključene. Le resne ponudbe. če mogoče s sliko, naj se pošlje pod »Ženitev po Veliki noči" na upravništvo. --Na anonimno se ne ozira. 164 Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo množine iu naj-nižje cene na Ljubljana J., poštni predal štev. 163. 420 30 5 Steznike (moderce) in vsa v to strogo spadajoča dela izdeluje po životni meri in priporoča cenjenim damam tu in na deželi ANA HUTTER Dunajska c. 6./II. Ljubljana. Popravila se prijazno sprejemajo. Cene 4—1 zmerne. Postrežba točna. 890 Rudolf Rus V Kranju j Koruzo, pšenico, krompir, oves priporoča svojo bogato zalogo ur briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižil ceni. - Solidna postrežba. VINC staro in novo, 860 1 slivovko, rum i. t. d., nudim po uajnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in že!od. M, Rant, Kranj. : Lepo srednje veliko : posestvo na Dolenjskem v bližini Velikih se proda. 873 Natančnejša pojasnila dsje Gospodarska pisarna dr. Ivan Čerfle v Ljubljani, Miklošičeva cesla 0. Vsakovrstne slamnike za gospe, deklice, dečke in gospode, od priprostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila tovarna slamnikov rrdll V/Cl «A8 , v Stobu, p. Domžale Cene kakor temu času primerno nizke. Postrežba točna. 103 7 (Tltampilje ffl\flntnn Černe 1 H gruveur in fzdelovutelj Js kavCuk-itampIUJ Ljubljana Dvorni trg štev. 1. Trte naprodaj in drugo žito pošilja na vagone kakor tudi manje 893 2—i Franjo Paulin, Sisak. Javna proštov, dražba bicildjev, različnih dobrih vozov, ionče- 1 uih peči, čevljev, raznega manufaktur-nega in galanterijskega blaga itd. se vrši dne 8. in 9. aprila od 9. do 12. in od 2, do 5. ure na dvorišču Zg. Šištoa 114. Celovška c*;sta. Kupci osobšto trgovci se vabijo. Otvoritev. Naznanjam p. n. občinstvu, da bom otvoril 6. t. m. restavracijo 835 hote! „Belieyue" Postregel bom vedno z najboljšim vinom starim in novim, kakor tudi ob vsakem času z najboljšo kuhinjo. Priporočam sc p. n. občinstvu za obilen obisk, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo pod skrbnim vodstvom. M. Deželak. Kupita se Jugoslovanski dnevnik sprejme urednika-Slovenca Takojšnji nastop. — Pismene ponudbe pod „Urednik“, Ljubljana, poštni predal 74. v©* w.> i .»ol. u Um <» -n Vi Uit? pi ss Ci '•* a J; Priporoča se tvrdka; 10S. PETELIHC Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7 $,fS$r ob Ljubljanici. Zaloga šivalnih strojev in ojik posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. istotam se proda: Steklo za izložben^ omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63V184, 20 59X184 in eno rabljeno 90X162. Ifi lji- Za veliko podjetje v Ljubljani »sr se sprejmeta Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod „Staifl° mesto“, Ljubljana, poštni predal 74. J cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam I. vrste 2 K, II. vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1 Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. 894 dve auto-pneumatični garnituri kakor tudi bencin in olje za automobile. Oklic. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na „Kranjsko tvornico že-ljeznei bravarske robeu Kamniku. na intibuiacijo spaga se išče kapital za večje in plodonosno podjetje v Ju- , 872 goslaviji. Pismene ponudbe pod *Intabu- j lacija" na „Anončno ekspedicijo Al. j Matelič, Ljubljana. Prazne vreče in suhe gobe kupeje vedno in vsako množino ter plačuje najbolje 843 Firma J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). Htfa v Trstu trgovska ali privatna, eventuel. tudi stavbišče se kupi. Obvezne pismene ponudbe na Anončno ekspedicijo Al. Mate* lič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 877 2-1 za .sedlarje, tapetnike in jernienarje. Žnora za tesarj? se dobi pri J. Šimenc, Celje, Graška cesta 8 in pri izdelovatelju Florjanu Kučanda, vrvarju, Blagovna, pošta St. Jur ob Juž. žel. 89i i Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vlogo po g 0|q 162 14-4 brez odbitka rentnega davka, katerega Začuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijon i Uren! Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad 9 milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 700.000 bron. Ljubljanski denarni zavodi naznanjajo, da so dogovorili, poslovati počenši s 14. aprilom t. I. od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Blagajne so odprte: »Tl od 8.30 dopoldne do 12.30 popoldne. P. n. stranke prosimo, da se po tem ravnajo. vo, je nu no ne: se dr Bc ka čii pc de b< s\ ki Ol 11: n 8 Ir d d t ri e s F s c i \ 7 J A 47/19/7 Oklic. Vsled sklepa okrajnega sodišča SHS v Ribnici z dne 18. marca oprav. štev. A 47/19/7 se vrši dne 14. aprila 1.1. ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Ribnici št. 29 prostovoljna sodna dražba v zapuščino dne 6. iebtuarja v Ribnici umrle Marije vdove Vovk spadajoč i premičnin in posestva vi. št. 53, kat. obt*. ltibnica, obstoječega iz li*"?l gr. 29 v Ribnic’, kleti in šupe. štirih pat ec. njiv, petih parcel gred, d gozdnih parcel ter razmernih v žitnih pravic do posestva vi. št. 3 k. o. Ribnik' To posestvo se proda skupaj ali pa po posameznih parcelah za skup*10 izklicno ceno 20.599 K ali pa za izklicne cene njegovih sestavnih delov, zn