34 POLETJE 2020 Climate in summer 2020 Tanja Cegnar eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju prištevamo tudi še prvo polovico avgusta, čeprav se vroči dnevi lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Tokrat je bil najtoplejši poletni mesec avgust. Sestavek je namenjen pregledu značilnosti poletja kot celote. Poletje je bilo na državni ravni 0,9 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 119 % toliko dežja kot normalno, sonce pa je sijalo 101 % toliko časa kot normalno. Na začetku povzemamo glavne značilnosti posameznih mesecev, v nadaljevanju pa poletja kot celote. Junij 2020 Na državni ravni je bil letošnji junij 0,5 °C toplejši kot v junijskem povprečju obdobja 1981–2010, sonce je sijalo 97 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo pa je 19 % več padavin kot v junijskem povprečju. Po izjemno vročem juniju 2019 se je junija 2020 temperatura vrnila v meje običajne spremenljivosti. Na majhnem območju v Goriških Brdih in Posočju ter v Celju je povprečna junijska temperatura nekoliko zaostajala za normalo, drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, odkloni pa nikjer niso presegli 0,8 °C. Vročih dni je bilo glede na zadnja desetletja malo, nikjer jih ni bilo več kot trije. Junija je bilo največ padavin v delu Julijskih Alp, na Voglu so namerili kar 514 mm padavin. Pas obilnejših padavin je segal proti jugu nad Trnovsko planoto in proti Snežniku, nad 200 mm je padlo tudi v delu Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Na veliki večini ozemlja je padlo od 70 do 210 mm dežja. Najskromnejše so bile padavine v Beli krajini in na Krško-Brežiškem polju. Skoraj dve tretjini ozemlja sta bili bolj namočeni kot normalno, nadpovprečne so bile padavine v celotni zahodni polovici države, v delu Koroške in večini Pomurja. Za več kot polovico so normalo presegli predvsem na zahodu Slovenije. Največji presežek je bil na Obali (v Strunjanu je padlo 291 % dolgoletnega povprečja) in ponekod v Posočju. Za dolgoletnim povprečjem so padavine zaostajale predvsem v delu Štajerske in Dolenjske ter v Beli krajini. Na nekaterih merilnih mestih so namerili le od 48 do 60 % normale. V pretežnem delu države je bilo manj sončnega vremena kot normalno. Največji primanjkljaj je bil na severozahodu in v delu Štajerske ter Pomurja. Največji primanjkljaj je bil na Kredarici in na postaji Sv. Florjan, kjer je sonce sijalo le 73 % toliko časa kot normalno. Več sončnega vremena kot normalno je bilo na jugu države; o presežku do 10 % nad normalo so poročali na Obali, v Šmarati in Novem mestu. Na Kredarici je sonce je sijalo le 124 ur, največ sončnega vremena je bilo v Portorožu (290 ur). Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 102 cm, kar je pod dolgoletnim povprečjem. Zadnjih 10 dni so bila tla kopna. Julij 2020 V primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 je bil julij 2020 na državni ravni za 0,4 °C toplejši, padlo je 30 % več padavin, sončnega vremena pa je bilo za 12 % več kot normalno. M Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Povprečna julijska temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti. Velika večina merilnih mest je poročala o pozitivnem odklonu do 1 °C nad normalo. Le na nekaj merilnih postajah je bil majhen negativen odklon, največji zaostanek za normalo je bil na Babnem Polju (odklon ─0,2 °C). Rekordno visoko se temperatura ni povzpela. Ker je večina padavin padla v obliki ploh in neviht je bila prostorska porazdelitev neenakomerna. Največ padavin je bilo na Štajerskem, v delu Karavank in delu Koroške. Ponekod je mesečni seštevek padavin presegel 280 mm, npr. na Gomilskem so namerili 304 mm, v Belih Vodah 299 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 80 do 200 mm dežja, najmanj ga je bilo na jugozahodu države, kjer je večinoma padlo od 40 do 80 mm. Julija je bilo nekaj epizod z neurji. Najbolj je izstopala nevihta 29. julija, v kateri so na območju Domžal posamezna zrna toče dosegla premer okoli 10 cm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Več kot dvakrat toliko padavin kot normalno je padlo v Celju z okolico in ponekod na Koroškem. Na večini merilnih postaj je padel manj kot dvakratnik normalnih padavin. O primanjkljaju padavin so poročali na zahodu in ponekod na jugu države, kjer je padlo od 50 do 100 % normalnih padavin. Razen v visokogorju je bilo sončnega vremena več kot normalno, skoraj povsod je bil presežek med 10 in 20 %. Edina merilna postaja, kjer je osončenost zaostajala za normalo je bila Kredarica, kjer je bilo sončnega vremena 11 % manj kot normalno. Na Kredarici že šesti julij zapored ni bilo snežne odeje. Slika 1. Dvojna mavrica, izrazitejši je notranji lok, Višnja vas, 22. julij 2020 (foto: Anže Medved) Figure 1. Rainbow, Višnja vas, 22 July 2020 (Photo: Anže Medved) Avgust 2020 V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil avgust 2020 na državni ravni za 1,8 °C toplejši, padlo je 109 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, sonce pa je sijalo 93 % toliko časa kot normalno. Avgust je bil najtoplejši mesec poletja 2020. Agencija Republike Slovenije za okolje 36 Avgust je bil 1 do 2,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, na veliki večini merilnih postaj je bil odklon med 1,5 do 2 °C. Rekordno visoko se temperatura ni povzpela. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, kjer so na manjšem območju presegli 360 mm, najobilnejše so bile padavine na merilni postaji Krn, kjer so namerili 413 mm, sledijo postaje Trenta s 387 mm, Kredarica s 383 mm, Soča s 366 mm in Kobaridu s 364 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 60 do 180 mm dežja, najmanj ga je bilo na Bizeljskem, in sicer le 44 mm. Na zahodu države in Notranjskem ter v Pomurju je padlo več dežja kot normalno. Poleg tega je bilo še nekaj manjših območij z nadpovprečnimi padavinami. Največji presežek je bil v delu obalnega območja, delu Julijcev in delu Notranjske ter na Goričkem v Pomurju, kjer so normalo presegli za več kot 75 %. V nekaj krajih je padlo tudi več kot dvakrat toliko padavin kot normalno, med njimi so Hrib (230 %), Ilirska Bistrica (221 %), Martinje (218 %), Krn (217 %) in Trenta (212 %). Del Trnovske planote, osrednja Slovenija, del Dolenjske in Bele krajine, večina Štajerske in del Koroške so bili slabše namočeni kot normalno, večinoma so padavine dosegle vsaj polovico dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 292 ur, med bolj sončna območja se uvršča tudi Goriška, v Biljah je sonce sijalo 270 ur. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo le 121 ur. Razen na Letališču ER Maribor in v Slovenj Gradcu, kjer je bila osončenost normalna, je sončnega vremena primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo sončnega vremena le 70 % toliko kot normalno. V Ratečah in Ljubljani je osončenost dosegla 86 % normale, v Lavrovcu in Bohinjski Češnjici so nekoliko zaostajali za 90 % normale, velika večina ozemlja pa je bila obsijana vsaj 90 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Slika 2. Sončni zahod, Ko- per; 30. avgust 2020 (foto: Tanja Cegnar) Figure 2. Sunset, Koper; 30 August 2020 (Photo: Tanja Cegnar) Poletje 2020 V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto količino nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. Agencija Republike Slovenije za okolje 37 Nadpovprečno topli so bili vsi poletni meseci, vendar je bil presežek v prvih dveh mesecih majhen, znatno toplejši kot normalno pa je bil avgust. Prav zadnji poletni mesec je bil najtoplejši in je najbolj prispeval k opaznemu presežku nad dolgoletno povprečno poletno temperaturo. Poleti 2020 je povprečna temperatura zraka povsod presegla dolgoletno povprečje. Velika večina ozemlja je bila 0,5 do 1 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Le na manjšem delu Slovenije je bil odklon nekoliko večji, in sicer med 1 in 1,5 °C. Slika 3. Odklon povprečne tem perature zraka poleti 2020 od povprečja 1981–2010 Figure 3. Mean air temperature anomaly, summer 2020 Poletje 2020 je bilo na državni ravni šesto zaporedno poletje z nadpovprečno temperaturo, bilo pa je hladnejše od prejšnjih petih poletij, od poletja 2016 sicer le za malenkost. Še vedno ostaja najtoplejše izjemno vroče poletje 2003, drugo najtoplejše je poletje 2019, tretje pa leta 2017. Trend naraščanja poletne temperature je očiten vse od sredine osemdesetih let. Najvišja izmerjena temperatura v poletju 2020 ni segla rekordno visoko. Slika 4. Odklon pov- prečne poletne tempe- rature na državni rav ni od poletnega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 4. Summer tem- perature anomaly at national level, referen- ce period 1981–2010 Povprečna najnižja dnevna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje (slika 5). Velika večina odklonov je bila med 0,6 in 1,4 °C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil prav tako pozitiven, in sicer v razponu od 0,3 do 1,4 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje 38 Slika 5. Odklon povprečne najnižje dnevne tempe ra- ture zraka v C poleti 20 20 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 5. Mean daily minimum air temperature ano- maly in C in summer 20 20 Slika 6. Odklon povprečne najvišje dnevne tempera - ture zraka v C poleti 20 20 od povprečja obdobja 1981 – 2010 Figure 6. Mean daily maximum air temperature anoma- ly in C in s ummer 2020 Preglednica 1. Najvišja poletna izmerjena temperatura in število vročih dni poleti 20 20 Table 1. Absolute maximum and number of days with maximum daily temperature at least 30 C in summer 20 20 Postaja Absolutni maksimum Št. vročih dni Postaja Absolutni maksimum Št. vročih dni Bilje 35,9 35 Rateče 31,8 3 Murska Sobota 32,9 23 Nova vas 30,5 3 Ljubljana 33,2 25 Bizeljsko 33,0 30 Črnomelj 34,6 33 Maribor 32,9 11 Let. Portorož 34,8 27 Lendava 33,0 22 Slovenj Gradec 32,1 6 Postojna 32,6 7 Novo mesto 34,2 23 Kočevje 33,7 18 Celje 33,7 21 Let. Maribor 32,8 19 Vročih dni (najvišja temperatura vsaj 30 °C) je bilo nekaj manj kot v zadnjih nekaj letih. V Biljah jih je bilo 35, lani pa kar 59, na letališču Portorož je bilo 27 vročih dni, lani 55, v Črnomlju je bilo tokrat 33 vročih dni. Po nižinah v notranjosti države je bilo poleti 2019 od 23 do 40, tokrat pa večinoma od 20 do 30. Nekaj nekoliko višje ležečih krajev je odstopalo, v Ratečah so tokrat našteli 3 vroče dneve, poleti 2019 pa kar 11, tudi v Novi vasi so bili le trije vroči dnevi (poleti 2019 jih je bilo 9), v Slovenj Gradcu 6, poleti 2019 pa kar 15. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2020 ter številu vročih dni. Po številu vročih dni ostaja rekordno poletje 2003. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Poleti 2020 je bilo toplih dni po nižinah manj kot v zadnjih nekaj letih. Število neviht je bilo na večini postaj nekoliko manjše kot poleti 2019, seveda pa je število zabeleženih neviht odvisno tudi od urnika opazovanj na posamezni merilni postaji. Samodejne merilne postaje podatka o številu neviht ne beležijo. Vsekakor vse toplejše ozračje lahko sprejeme tudi več vodne pare, kar omogoča, da se lahko razvijejo tudi močnejše nevihte, kot je bila na primer tista na območju Domžal, ko so ledena zrna dosegla premer okoli 10 cm. Potek povprečne poletne temperature od sredine minulega stoletja je podan za pet merilnih postaj. Temperaturne razmere poleti 2020 so podrobneje prikazane na slikah 7, 8 in 10. Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj očitni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 Brnik Kredarica Rateče Krn Vojsko Vedrijan Nova Gorica Bilje Godnje Postojna Babno Polje Ljubljana Vrhnika Sevno Novo mesto Črnomelj Celje Let. Maribor Sl. Gradec Polički Vrh M. Sobota Lesce Lisca Portorož 0 0,5 1 1,5 Brnik Kredarica Rateče Krn Vojsko Vedrijan Bilje Godnje Postojna Babno Polje Kočevje Kočevje Ljubljana Sevno Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. Maribor Sl. Gradec Polički Vrh M. Sobota Lesce Metlika Lisca Portorož Bovec Agencija Republike Slovenije za okolje 39 očitno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature precej manjši kot v nižinskem svetu, ki ga ponazarjata merilni postaji Ljubljana in Murska Sobota. Junij Julij Avgust Slika 7. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2020 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura Figure 7. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2020 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) Poleti 2020 se je na Kredarici temperatura povzpela najvišje 1. avgusta, takrat so izmerili 18,0 °C, najhladneje je bilo 1. junija, ko se je temperatura spustila na −1,7 °C. Junij Julij Avgust Slika 8. Povprečni potek mini malne, povprečne in maksi malne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksi malne dnevne temperature poleti 2020 (tanka čr ta) v Ljubljani. Z modro barvo je označena mi nimalna dnevna temperatura, s čr no povprečna dnevna in z rdečo ma ksimalna dnevna tem- peratura Figure 8. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during sum- mer 2020 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) V Ljubljani je bilo najbolj vroče 28. julija, ko je bilo 33,2 °C, najhladneje je bilo 11. junija, ko se je ohladilo na 10,1 °C. V Murski Soboti je bila najvišja temperatura, in sicer 32,9 °C, izmerjena 31. julija, najhladnejše jutro pa je bilo 8. julija, ko se je ohladilo na 8,4 °C. -5 0 5 10 15 20 1 6 11 16 21 26 31 5 10 15 20 25 30 5 10 15 20 25 30 Temperatura (ºC) Kredarica 10 15 20 25 30 35 1 6 11 16 21 26 31 5 10 15 20 25 30 5 10 15 20 25 30 Temperatura (ºC) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Slika 9. Povprečna poletna tem peratura zraka Figure 9. Mean air temperature in summer 3 4 5 6 7 8 9 10 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Temperatura (°C) Kredarica 17 18 19 20 21 22 23 24 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Temperatura (°C) Ljubljana 16 17 18 19 20 21 22 23 24 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Temperatura (°C) Murska Sobota 19 20 21 22 23 24 25 26 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Temperatura (°C) Portorož 17 18 19 20 21 22 23 24 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Temperatura (°C) Novo mesto Agencija Republike Slovenije za okolje 41 Junij Julij Avgust Slika 10. Povprečni potek mini malne, povprečne in maksi malne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksi malne dnevne temperature poleti 2020 (tanka čr ta) v Murski Soboti. Z modro barvo je označena mi nimalna dnevna temperatura, s čr no povprečna dnevna in z rdečo ma ksimalna dnevna temperatura Figure 10. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2020 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) Slika 11. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 C Figure 11. Number of days with maxi- mum air temperature above 25 C Slika 12. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 30 C Figure 12. Number of days with maxi- mum air temperature at least 30 C Zgornji sliki prikazujeta poletno število toplih in vročih dni v Ljubljani. Tako kot povprečna temperatura tudi število toplih in vročih dni s pozitivnim trendom kaže na ogrevanje ozračja. Seveda je tudi pri številu dni nad določenim temperaturnim pragom vpliv medletne spremenljivosti zelo očiten. Poletje 2020 je tako kot drugod po državi tudi v prestolnici prineslo manj toplih in manj vročih dni kot v zadnjih nekaj letih. 5 10 15 20 25 30 35 1 6 11 16 21 26 31 5 10 15 20 25 30 5 10 15 20 25 30 Temperatura (ºC) Murska Sobota 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. toplih dni Ljubljana 0 10 20 30 40 50 60 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. vročih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 42 Predvsem julija in avgusta je Slovenijo prizadelo nekaj močnejših neurij, ki so povzročila večjo gmotno škodo. Po izjemno debeli toči, ledena zrna so dosegla premer okoli 10 cm, je izstopala nevihta, ki je 29. julija prizadela Domžale z okolico. Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2020 Figure 13. Precipitation amo- unt, summer 2020 Padavine so bile zaradi prevladujočega konvektivnega značaja porazdeljene krajevno in časovno neenakomerno, vendar je bilo največ padavin po pričakovanju na območju Julijskih Alp. Na manjšem območju so padavine presegle 1000 mm, na Krnu so namerili 1014 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 200 do 600 mm dežja. V Gorenjcih pri Adlešičih je padlo 257 mm, v Rogaški Slatini 263, v Metlinki 264 mm in na Bizeljskem 266 mm. Slika 14. Višina padavin poleti 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation amount in summer 2020 compared with 1981–2010 normals Na večini ozemlja so padavine presegle dolgoletno povprečje. Padavin je primanjkovalo v Beli krajini, Novomeški in Krško-Brežiški kotlini ter manjšem delu Štajerske. Največji primanjkljaj je bil na Kočevskih Poljanah, kjer so padavine dosegle 78 % normale, v Gorjancih pri Adlešičih, kjer je padlo 81 % normale, v Rogaški Slatini so padavine dosegle 82 % in v Črnomlju 83 %. Večina presežkov padavin je bila manjših od 30 %, večji presežek, večinoma do 60 %, je bil na zahodu države, delu Notranjske, v Pomurju in na več manjših območjih v Karavankah. V Seči je padlo 184 % normalnih padavin, v Portorožu 178 %, v Strunjanu 177 %, na Hribu 176 % in na Krnu 175 %. Po petih na državni ravni s padavinami skromnih poletjih so tokrat padavine presegle normalo. Agencija Republike Slovenije za okolje 43 Slika 15. Odklon po- letnih padavin na državni ravni od po- letnega povprečja ob- dobja 1981–2010 Figure 15. Summer precipitation anomaly at national level, refe- rence period 1981– 2010 Junij Julij Avgust Slika 16. Vsota dnevnih padavin v Ljubljani od začetka do konca poletja 20 20 Figure 16. Sum of daily precipitation in Ljubljana from beginning to the end of summer 2020 Junij Julij Avgust Slika 17. Vsota dnevnih padavin v Novem mestu od začetka do k onca poletja 2020 Figure 17. Sum of daily precipitation in Novo mesto from beginning to the end of summer 2020 Za štiri postaje je prikazana kumulativna vsota poletnih padavin v letu 2020 in povprečje obdobja 1981– 2010, saj ni pomembna le celotna količina padavin, ampak tudi njihova razporeditev, iz katere sklepamo na padavinski primanjkljaj ali presežek med poletjem. V Ljubljani je vsota padavin večino poletnih dni presegala dolgoletno povprečje, poletje se je končalo z normalno količino padavin. 0 100 200 300 400 1 11 21 1 11 21 31 10 20 30 Padavine (mm) Ljubljana Poletje 2020 Povprečje 1981-2010 0 100 200 300 400 1 11 21 1 11 21 31 10 20 30 Padavine (mm) Novo mesto Poletje 2020 Povprečje 1981-2010 Agencija Republike Slovenije za okolje 44 Junij Julij Avgust Slika 18. Vsota dnevnih padavin v Murski Soboti od začetka do ko nca poletja 2020 Figure 18. Sum of daily precipitation in Murska Sobota from beginning to the end of summer 2020 V Novem mestu tekom poletja ni bilo večjih odstopanj, končna vsota pa je za 7 % zaostala za normalo. V Murski Soboti so večino poletja nekoliko zaostajali za normalo, ob izteku poletja pa so jo po zaslugi avgustovskih padavin nekoliko presegli. Na Obali se je vsota padavin zaradi dežja v začetku junija dvignila nad normalo in tako vztrajala do konca poletja. Junij Julij Avgust Slika 19. Vsota dnevnih padavin v Portorožu od začetka do konca poletja 20 20 in dolgoletno povprečje Figure 19. Sum of daily precipitation in Portorož from beginning to the end of summer 20 20 V prestolnici smo namerili 394 mm padavin, kar je 99 % dolgoletnega povprečja. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 (228 mm). Na Kredarici je poleti 2020 padlo 920 mm padavin, kar je le 146 % dolgoletnega povprečja in tretje najbolj mokro poletje. Najbolj skromno s padavinami, odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, je bilo poletje 2013 s 354 mm, drugo najbolj sušno poletje je bilo s 405 mm leta 1983. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm. Poleti 1956 so namerili 931 mm padavin. Le malo manj padavin kot tokrat, in sicer 913 mm, je bilo poleti 1957. 0 50 100 150 200 250 300 350 1 11 21 1 11 21 31 10 20 30 Padavine (mm) Murska Sobota Poletje 2020 Povprečje 1981-2010 0 100 200 300 400 500 1 11 21 1 11 21 31 10 20 30 Padavine (mm) Portorož Poletje 2020 Povprečje 1981-2010 Agencija Republike Slovenije za okolje 45 2 Slika 20. Poletna višina padavin Figure 20. Summer precipitation 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Padavine (mm) Kredarica 0 100 200 300 400 500 600 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Padavine (mm) Ljubljana 0 100 200 300 400 500 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Padavine (mm) Murska Sobota 0 100 200 300 400 500 600 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Padavine (mm) Portorož 0 100 200 300 400 500 600 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Padavine (mm) Novo mesto Agencija Republike Slovenije za okolje 46 Slika 21. Poletna višina padavin v letu 2020 in v pov prečja obdobja 1981 –2010 v mm Figure 21. Precipitation in summer 2020 and the summer 1981–2010 normal Rekordno skromnih ali obilnih poletnih padavin v letu 2020 ni bilo, le na Kredarici so se približali rekordni količini. Dolgoletno povprečje padavin je v Biljah 326 mm, v Portorožu 227 mm, v Murski Soboti 291 mm, v Novem mestu 358 mm, v Ljubljani 396 mm, v Ratečah 436 mm in na Kredarici 630 mm. Na naslednji sliki je za Ljubljano prikazano število dni s padavinami vsaj 1 mm. V Ljubljani je bilo takih dni 29, kar je toliko kot v poletju 2018 in enako dolgoletnemu povprečju. Na Kredarici je bilo takih dni 46, kar je več od dolgoletnega povprečja, ki je 42 dni. 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 Črnivec Zg. Jezersko Kredarica Rateče Trenta Soča Kobarid Vojsko Lokve Plave Bilje Kozina Postojna Logatec Nova vas na Bl. Babno Polje Kočevje Ljubljana Sevno Laško Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Solčava Let. Maribor Slovenj Gradec Ptuj Lendava Martinje Portorož Breginj Krn Nova Gorica Godnje Logarska D. Velenje Lesce Lisca Bovec Povprečje 1981─2010 Poletje 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje 47 Slika 22. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 22. Number of days with precipitation at least 1 mm V visokogorju lahko sneži kadarkoli, tudi poleti ob prodorih hladnega zraka. Največja debelina snežne odeje to poletje je bila 102 cm, kar precej manj kot poleti 2019. Dvakrat v preteklosti je snežna odeja v poletnih mesecih presegla 4 m, v tistih letih je bilo ob koncu pomladi v gorah še veliko snega. Bilo pa je tudi že kar nekaj poletij, ko je bila največja debelina snežne odeje zelo skromna. Dolgoletno povprečje poletnega števila dni s snežno odejo je na Kredarici 28, tokrat je sneg prekrival tla le 24 dni. Slika 23. Poletno število dni s snežno odejo Figure 23. Summer number of days with snow cover Slika 24. Največja poletna de belina snežne odeje Figure 24. Summer maximum snow cover depth Sončnega vremena je primanjkovalo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, v delu Karavank, ponekod na Štajerskem in v Pomurju. Največji primanjkljaj je bil v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 428 ur, kar je 78 % normale, drugod je bil primanjkljaj manjši od desetine. Dobra polovica Slovenije je bila bolj osončena kot normalno, vendar odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je sonce poleti 2020 sijalo 773 ur, kar je le odstotek manj od dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo poleti 2000, ko je sonce sijalo 933 ur, na drugo mesto se uvršča poletje 2017 z 930 urami sončnega vremena, za njim pa poletja 2013 (923 ur sončnega vremena) in poletje 2012 (898 ur). Najbolj sivo je bilo v prestolnici poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. 0 10 20 30 40 50 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. dni s padavinami vsaj 1 mm Ljubljana 0 10 20 30 40 50 60 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Št. dni s snežno odejo Kredarica 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Največja debelina snežne odeje Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 48 Slika 25. Trajanje sončnega ob - sevanja poleti 2020 v primerjavi s povprečjem o bdobja 1981– 2010 Figure 25. Bright sunshine du- ration in summer 2020 compa- red with 1981–2010 normals Slika 26. Sončno obsevanje poleti 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 v % Figure 26. Bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals, summer 2020 in % Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju, na že omenjeni Kredarici le 428 ur, v Ratečah je bilo 640 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 954 ur, kar je 5 % več kot v dolgoletnem povprečju. Slika 27. Odklon poletnega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 27. Summer sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Med bolj sončne kraje se uvrščajo še Godnje z 825 urami sončnega vremena, Bilje z 818 urami in Novo mesto z 802 urami. -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 Kredarica Rateče Na Stanu Vedrijan Bilje Postojna Šmarata Ljubljana Sromlje Novo mesto Sv. Florijan Let. Maribor Sl. Gradec M. Sobota Lavrovec Portorož Brnik Godnje Lisca Agencija Republike Slovenije za okolje 49 Slika 28. Poletno trajanje sončnega obsevanja Figure 28. Summer bright sunshine duration 0 200 400 600 800 1000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Sončno obsevanje (ura ) Ljubljana 0 100 200 300 400 500 600 700 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Sončno obsevanje (ura ) Kredarica 0 200 400 600 800 1000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Sončno obsevanje (ura ) Murska Sobota 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Sončno obsevanje (ura ) Portorož 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 Sončno obsevanje (ura ) Novo mesto Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 20 20 Table 2. Meteorological data, summer 2020 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Kredarica 2513 6,8 0,8 9,6 4,5 18,0 −1,7 7 0 428 78 6,5 31 4 920 146 46 27 60 24 102 753,3 8,2 Rateče 864 16,4 0,4 23,2 10,8 31,8 3,8 0 34 640 94 603 138 37 28 0 0 14,4 Bilje 55 22,2 0,7 28,5 16,4 35,9 10,8 0 77 818 99 3,8 14 35 496 152 33 27 0 0 1006,8 18,4 Postojna 533 18,8 0,8 25,1 12,9 32,6 5,5 0 50 751 100 5,3 22 13 485 144 30 20 11 0 0 16,3 Kočevje 467 18,5 1,0 26,2 12,2 33,7 6,1 0 63 5,4 21 13 375 100 34 22 19 0 0 15,9 Ljubljana 299 21,2 0,9 27,0 15,9 33,2 10,1 0 61 773 99 5,3 16 16 394 99 29 19 9 0 0 979,6 16,9 Bizeljsko 175 20,9 1,0 27,7 15,1 33,0 9,6 0 70 4,4 17 25 266 87 29 21 19 0 0 17,6 Novo mesto 220 20,8 1,0 27,1 14,9 34,2 9,0 0 65 802 108 4,2 16 25 331 93 29 20 0 0 18,3 Črnomelj 157 21,0 0,7 27,6 14,5 34,6 8,0 0 69 4,3 16 24 280 83 27 12 1 0 0 18,8 Celje 242 19,7 0,6 26,9 14,1 33,7 7,8 0 61 717 521 137 38 25 0 0 985,9 17,9 Let. Maribor 264 20,4 0,9 26,5 14,6 32,8 9,2 0 60 773 104 5,5 20 10 345 107 35 26 4 0 0 983,3 17,1 Slovenj Gradec 444 18,6 0,8 25,3 13,2 32,1 6,2 0 50 736 104 506 115 43 28 0 0 16,7 Murska Sobota 187 20,5 0,7 27,0 14,4 32,9 8,4 0 64 758 98 4,6 22 26 21 992,3 18,3 Lesce 509 19,0 1,0 24,8 13,9 30,7 6,5 0 46 378 94 29 23 955,7 16,2 Portorož 2 22,8 0,8 28,4 17,3 34,8 11,2 0 78 954 105 3,7 6 35 406 179 22 22 0 0 0 1012,6 18,9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povprečna temperatura zraka ( C) OBS − število ur sončnega obsevanja SN − število dni z nevihto in/ali grmenjem TOD − temperaturni odklon od povprečja ( C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum ( C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum ( C) SO − število oblačnih dni SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum ( C) SJ − število jasnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum ( C) RP − višina padavin v % od povprečja PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 C Agencija Republike Slovenije za okolje 51 Ljubljana Bilje Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče hitrost m/s Slika 29. Vetrne rože, poletje 20 20 Figure 29. Wind roses, summer 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje 52 Junij Julij Avgust Slika 30. Potek zračnega tlaka poleti 20 20 (morda črta) in dolgoletno povprečje 1981 –2010 (tanjša črna črta) Figure 30. Mean daily air pressure in summer 2020 and long-term average 1981–2010 Na zgornji sliki je prikazan potek zračnega tlaka v Ljubljani. Najnižji je bil na začetku poletja, in sicer z 966,8 mb 5. junija, najvišje, na 988,8 mb, pa se je povzpel 12. julija. SUMMARY At the national level, summer 2020 was 0.9 C warmer than normal, precipitation exceeded the normal by 19 %, and there was 1 % more sunny weather than on the long-term average. All summer months were above normal warm, but the surplus in the first two months was small, and August was significantly warmer than normal. The last summer month was the warmest and contributed the most to the noticeable anomaly over the long-term average summer temperature. In the summer of 2020, the average air temperature everywhere exceeded the long-term average. The vast majority of the territory was 0.5 to 1 C warmer than the long-term average. Only in a small part of Slovenia was the deviation slightly bigger. In the summer 2020 there were fewer hot and warm days than in the summer 2019. Especially in July and August, there were some strong storms, which caused significant material damage. An extremely thick hail, the ice grains reached a diameter of about 10 cm, fell in Domžale and its surroundings on 29 July. Due to the predominant convective nature, precipitation was distributed unevenly, most precipitation fell in the Julian Alps. In a smaller area, precipitation exceeded 1000 mm. In the vast majority of the territory, 200 to 600 mm of rain fell. In most of the territory, precipitation exceeded the long-term average. Precipitation anomaly was negative in Bela krajina, Novo mesto and Krško -Brežice basins, and a small part of Štajerska. Most precipitation surpluses were less than 30 %, a larger surplus, mostly up to 60 %, was in the west of the country, part of Notranjska, in Pomurje and in smaller areas of the Karavanke. There was a lack of sunny weather in the mountains of western Slovenia, in the part of the Karavanke, in some places in Štajerska and Pomurje. The largest deficit was in the mountains, on Kredarica the sun shone for 428 hours, which is 78 % of normal, elsewhere the deficit was less than a tenth. More than half of Slovenia was sunnier than normal, but the anomaly did not exceed one tenth of the long- term average. On Kredarica the maximum snow depth was 102 cm and the snow cover persisted for 24 days. 965 970 975 980 985 990 1 6 11 16 21 26 1 6 11 16 21 26 31 5 10 15 20 25 30 Zračni tlak (mb ) Ljubljana