DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO XVI SREDA, 21. MAJ 1986 ŠTEVILKA 5 Kaj hočemo in kaj zmoremo Ravno v teh dneh je v Beogradu zopet spomladanski sejem gradbeništva, kjer razstavljamo tako opaže kot stavbno pohištvo. Ni še dolgo, ko se je končal spomladanski Zagrabški velesejem in preden se bomo zavedli, bo že poletni sejem v Ljubljani, pa jesenski velesejem v Zagrebu itd. Na vseh teh sejmih sodelujemo več ali manj z enakimi ali podobnimi eksponati, pri tem pa mislim, da nismo vedno prepričani, vsaj vsi ne, kaj pravzaprav hočemo in kaj na koncu tudi zmoremo. Velikokrat nastopimo predvsem z namenom, da se na trgu pokažemo kot firma, da učvrstimo poslovne stike, da vidimo, kaj dela konkurenca, kakšni so splošni trendi v obliki, ceni, kvaliteti. Vendar pa skoraj na vsakem sejmu poleg že utečenega programa demonstriramo tudi nove izdelke z željo, da z njimi bodisi testiramo tržišče ali iščemo direktne kupce. Iz možnosti bi tokrat izdvojil sterna LG. Sistem modernega opaževa-nja LG smo demonstrirali že neštetokrat, poskusna proizvodnja I nosilcev že teče, naročena je oprema, sočasno pa se nočemo ali ne znamo organizirati tako, da bi iz tega potegnili tudi finančne koristi. Kljub temu da je bilo o sistemu LG že veliko napisanega, bi vseeno rad na kratko pojasnil, kaj to je. Preprosto povedano so to plošče, I nosilci, precej železnih delov najrazličnejših oblik, vse skupaj pa z vijaki in žeblji ter veliko znanja povezano v smotrn opaž, ki gradbeniku omogoča hitro in enostavno delo. Tipično jugoslovansko gradbišče danes nudi dokaj žalostno sliko. Ogromni kupi desk in gredic ter plošč, sočasno pa pojejo krožne žage, ki praviloma v eni sezoni uničijo to, kar je raslo desetletja. Sistem LG pa, čeprav je drag, omogoča, da se isti elementi uporabljajo več sezon, nekateri tudi več kot 10 let. Morda ni pretirano, če rečemo, da obstaja v Jugoslaviji toliko sistemov, kolikor je gradbenih TOZD-ov. Sistem LG ni primeren čisto za vse, vendar je dokaj univerzalen tako, da je tržišče široko kot Jugoslavija, poleg tega pa so možnosti še v izvoz. Kot sem že prej omenil, je sistem zahteven, njegova vrednost je velika, posamezni elementi so proizvod vrhunske tehnologije, vendar je potrebno gradbeno operativo z argumenti vse te palete problemov in samo problem opažnega si- prepričati, da je to ekonomičnej-še, ker se ni enostavno odločiti za nekaj milijardno investicijo vnaprej predvidenih pozitivnih rezultatov. Večina si želimo prodajati posamezne elemente po principu čimvišje cene ob čimvečji enostavnosti, končno montažo pa spustiti na hrbet drugače. Ob vsem tem se premalo zavedamo, da smo tako v stalnih censkih Škarjah, da ne moremo stalno povečevati proizvodnje, ker surovine ni, da pa lahko prodajamo znanje, to je pamet, ki nam dostikrat leži kot mrtev kapital. Seveda brez žrtev ne gre ali kot pravi pregovor: »Brez muje se še čevelj ne obuje«, in pri tem proizvodu se moramo zavedati, da bo uvajanje drago in tem dražje bo, čimbolj medlo bomo stopali na novo tržišče. Situacija je sedaj nevzdržna: vsak po svoje poskušamo nekaj napraviti, težko nam je, če ne dobimo interesenta, še težje, če ga dobimo, ker pri taki organiziranosti ni možno ne kvalitetno, ne časovno, ne materialno zadostiti interesu. Radi bi imeli sistem, dobro prodajo, tekočo proizvodnjo, pri tem pa se istega sistema branimo, nihče ga noče za svojega. Skušamo reševati z obstoječimi kadri, pri tem pa nočemo videti, da je to nova proizvodnja, z novo vrednostjo, ki bi morala pokrivati ne samo ljudi, ki bi na tem delali, temveč bi pripomogli k boljšim rezultatom vseh. Zato je potrebno čimprej organizirati osnovno jedro, okrog katerega se bo gradila kasnejša organizacija inženiringa, ker nas bo čas povozil. Mislim, da vse to zmoremo, samo volje je treba, vsak mora vedeti, da je predvsem član DO LIP Bled in šele nato delavec te in te TO oziroma oddelka ali skupine. Žalostno bi bilo, če bi vse skupaj ostalo na pol poti ali samo kot ideja. Naj se na koncu povrnem na začetek razmišljanja kaj hočemo in kaj zmoremo. Hočemo veliko, hočemo kvaliteten skok iz sivega povprečja; mislim, da vse to tudi zmoremo, če bomo razumeli organizacijo kot nekaj dinamičnega, stalno spreminjajočega in če bomo premagali ozka cehovska obnašanja. Istočasno pa naj bo to tudi izziv vsem odgovornim, da se stvari premaknejo na boljše. Ke,bl BEOGRAJSKI SEJEM »GRAĐEVINARSTVO 86« Ena od pomembnih akcij za pospeševanje prodaje naših izdelkov so specializirani gradbeni sejmi, ki so vsako leto v Gornji Radgoni, v Zagrebu in v Beogradu. Vsi proizvajalci gradbenih materialov, med katere spada po iz-delkih tudi naša DO, razstavljajo izdelke iz tekoče proizvodnje, predvsem pa prikažejo novosti, ki se pojavijo na področju gradbeništva. Opažni sistem LG (ki ga vidimo na sliki) je opaž za steno in steber j LG 100 in opaž za ploščo — LG 200. Bistveni elementi teh °P^ž.ev so opažni nosilci (I nosilci), ki so novost na jugoslovanskem tržišču. Opažni nosilci Bled imajo v gradbeništvu široko uporabnost in se vključujejo v sodobno opažarsko tehniko, zato na sejmih vzbujajo veliko pozornosti. Težave so v obstoječi gospodarski situaciji, ko je gradbeništvo v nezavidljivem finančnem položaju. Prehod na nov opažni sistem pa predstavlja trenutno prevelik zalogaj, zato se ta prehod izvaja postopoma. Poleg opaznega sistema in zidarskih odrov smo v notranjih prostorih razstavili tudi stavbno pohištvo. Veliko priznanje od obiskovalcev so dobila vhodna vrata V-4 s termoizolacijskim konkavnim steklom in tu pričakujemo, da se bo povpraševanje po teh vratih zelo povečalo. Končni uspeh sejma pa bomo lahko ocenili šele po ugotovitvah o porastu naročil. Banko V nič kaj rožnatih časih smo bili dobri Pregled gospodarjenja v prvem četrtletju Celotni prihodek Primerjava celotnega prihodka v prvem četrtletju 1986 do enakega obdobja preteklega leta izkazuje za delovno organizacijo v celoti povečanje za 95,5 %, kar pomeni realno povečanje, saj je povečanje cen v obdobju enega leta manjše od porasta celotnega prihodka. Največje povečanje realizacije je doseženo v TO Filbo za 130,9 % in TO Tomaž Godec 102,2 %, najmanjše pa v TO Rečica za 88,7 % in TO Trgovina 72,8%. Da je dosežena realna rast prodaje, kažajo tudi količinski podatki, saj po vseh TO kažejo osnovni proizvodi porast prodaje v razmerju do prvega četrtletja 1985, razen pri TO Podnart, za TO Filbo pa ni primerljivega podatka. Za TO Filbo lahko količinsko rast prodaje ocenimo iz porasta norma ur, ki so v letu 1986 večje kot v letu 1985. Prodaja osnovnih proizvodov po TO je sledeča: I—III 1986 I—III 1985 TO Tomaž Godec — opažne plošče TO Rečica m2 182.034 166.983 — vratna krila kom 55.574 42.134 — podboji TO Mojstrana kom 30.841 25.429 — vhodna in garažna vrata TO Podnart kom 4.423 3.594 — obloge m2 57.454 29.069 — police STEN kom 14.527 48.672 Plan celotnega prihodka je dosežen v DO 88,6 % in to največ TO Rečica 96,6 %, najmanj pa TO Podnart 72,3 % in TO Filbo 73,0 %. Seveda je pri planu celotnega prihodka potrebno tudi upoštevati, da v prvem četrtletju prodajne cene naših izdelkov še niso dosegle planiranih cen in da tudi zato vrednostni obseg prodaje še ni na planu. V prvem četrtletju 1986 je porastel delež izvoza v celotnem prihodku od 22,6 % v letu 1985 na 24,1 % v letu 1986, porast izvoza je dosežen v TO Tomaž Godec od 35,2 % na 40,1 % in v TO Rečica od 24,4 % na 26,1 %, v drugih TO pa je delež izvoza manjši. Delež drugih prihodkov, ki ne izvirajo iz prodaje, je že vsa leta precejšen, največ pa izvirajo iz prihodkov, od obresti. V razmerju do preteklega leta je največji porast v TO Tomaž Godec za 105,6 %, pri drugih TO pa je delež manjši kot prej. Za zaključek bi pri oceni celotnega prihodka za prvo četrtletje lahko veljala ugotovitev, da je za DO kot celoto dosežek zadovoljiv, kljub temu, da so tržni pogoji na domačem tržišču za stavbno pohištvo slabši kot preteklo leto, v izvozu pa sicer ni zastojev v prodaji, so pa dinarsko dosežene cene v razmerju do porasta stroškov proizvodnje slabše kot preteklo leto. V nadaljevanju so prikazani podatki o doseženem celotnem prihodku: Tabela 1: Doseženi celotni prihodek v 000 din TO doseženi CP 31.3. 86 1986 1985 1986 plan delež 86 delež 85 1 2 3 4 5 6 Tomaž Godec 1.015.805 202,2 92,6 32,9 31,8 Rečica 1.133.390 188,7 96,6 36,7 38,1 Mojstrana 174.340 192,6 79,2 5,6 5,7 Podnart 153.988 189,1 72,3 5,0 5,2 Filbo 186.834 230,9 73,0 6,1 5,1 Trgovina 303.205 172,8 75,3 9,8 11,1 DSSS 118.448 250,1 100,2 3,9 3,0 LIP skupaj 3.086.010 195,5 88,6 100,0 100,0 Tabela 2: Doseženi izvoz in njegov delež v celotnem prihodku v 000 din TO doseženi 1986 1986 delež 86 delež 85 izvoz 1985 plan 1 2 3 4 5 6 Tomaž Godec 407.761 230,7 71,4 40,1 35,2 Rečica 296.013 201,8 89,0 26,1 24,4 Mojstrana 13.523 97,2 62,6 7,8 15,4 Podnart 23.258 133,0 72,9 15,1 21,5 Filbo 2.808 184,1 25,9 1,5 1,9 LIP skupaj 743.363 208,6 76,8 24,1 22,6 Neplačana realizacija TO 1.1. 1986 31.3. 1986 razlika ± Tomaž Godec 162.277 216.607 + 54.330 Rečica 93.049 121.048 + 27.999 Mojstrana 1.639 5.707 + 4.068 Podnart 6.926 9.282 + 2.356 Filbo 11.509 15.076 + 3.567 Trgovina 4.540 2.626 - 1.914 LIP skupaj 279.940 370.346 + 90.406 Drugi dohodki doseženo 31. 3. 1986 1986 1985 1986 plan Tomaž Godec 179.676 205,6 479,1 Rečica 23.845 89,5 136,3 Mojstrana 914 21,8 91,4 Podnart 2.563 23,3 146,6 Filbo 28.725 88,3 143,6 Trgovina 1.331 143,4 — DSSS 351 — — LIP skupaj 237.405 146,1 305,3 Porabljena sredstva Porabljena sredstva so stroški za porabljeni material v proizvodnji (DIS stroški), posredni materialni stroški (vzdrževanje, storitve, amortizacija itd.) in drugi splošni stroški (potni stroški, obresti, topli obrok, prevoz na delo itd.). DIS stroški, to so osnovni materiali, potrebni za izdelavo proizvodov in storitev, so v razmerju od preteklega leta počasneje naraščali kot celotni prihodek za 5,2 %, splošni stroški (FIS) pa za 9,1 % hitreje kot leto prej. Pri splošnih stroških so se močno povečali stroški vzdrževalnih materialov, tekočih goriv za prevozna sredstva in raznih storitev. V razmerju do plana za leto 1986 so DIS in FIS stroški v prvem četrtletju večji od plana in to pri DIS stroških za 3,1 % in FIS stroških za 6,8 %, seveda vse v razmerju do doseženega celotnega prihodka, kar pomeni, da so stroški proizvodnje naraščali hitreje kot cene naših proizvodov. Pri splošnih režijskih stroških (FIS) lahko računamo, da se bodo stroški v naslednjem obdobju umirili, saj so že sedaj nekateri stroški vkalkulirani in obračunani v višini plana, kot so investicijsko vzdrževanje, obresti, reklama. Dohodek Dohodek je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Dohodek je tudi najosnovnejše merilo uspešnosti poslovanja in je od njegove višine odvisna sposobnost pokrivanja potreb za širše družbene namene, kot je izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, komunalne potrebe in drugo. Uspešnost poslovanja najbolje merimo, če doseženi dohodek primerjamo z drugimi, n. pr. doseženi dohodek na delavca ali dohodek v razmerju do povprečnih poslovnih sredstev. V času, ko smo zaključevali podatke za prvo tromesečje, še nismo razpolagali s podatki o drugih, zato takih primerjav v tem poročilu ni možno podati. Za primerjavo uspešnosti naše DO pa je primerna tudi primerjava iz zaključnega računa za leto 1985, ki kaže, da smo v razmerju do lesne industrije Slovenije in drugih članic v SOZD-u GLG nadpovprečno uspešni, kot tudi do gospodarstva Slovenije. Podatki iz zaključnega računa 1985 so sledeči: dohodek na delavca dohodek v razmer, do povpr. posl. sr. LIP Bled 2.020.825 100 45,1 100 gospodarstvo SRS 1.895.795 94 30,2 67 lesna industrija SRS 1.526.194 76 35,2 78 lesna industrija GLG 1.562.106 77 32,8 73 Primerjava uspešnosti po TO v LIP Bled, za obračun v prvem trome- sečju 1986 je sledeča: TO dohodek na delavca dohodek v razmerju do PUPS LIP Bled 687.643 100 9,8 100 Tomaž Godec 722.059 105 9,7 99 Rečica 721.768 105 9,3 95 Mojstrana 574.262 84 9,9 101 Podnart 538.947 78 10,3 105 Filbo 635.094 92 7,5 77 Trgovina 813.520 118 4,6 47 DSSS 674.327 98 — — (Nadaljevanje na 4. strani) Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (7. 5. 1986) 1. Obravnaval je periodični obračun jan,—marec 1986 in ugotovil, da je razporeditev čistega dohodka na OD in skupno porabo v skladu z družbenimi merili. 2. Sprejel je sklep o pristopu k SaS o temeljih plana za obd. 1986-1990 — Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije — Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SRS — Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SRS za področje železniškega prometa — vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve avtomobilskih in magistralnih cest v SRS — za železniški in luški promet SRS za področje luškega prometa Za podpis je bil pooblaščen Brane Verhunc. 3. Obravnaval je pripombe na katalog del in nalog v TO Filbo in ga z manjšo spremembo posredoval v sprejem zborom delavcev TO Filbo. 4. Potrdil je nove višine dnevnic, stroškov potovanj in kilometrine in sprejel novo višino dodatkov in prejemkov za drugo četrtletje 1986. 5. Sprejel je SaS o kvalitetni znamki za visoko kakovost v lesarstvu. 6. Potrdil je poročilo o službenih potovanjih v inozemstvo za prvo četrtletje 1986. 7. Sprejel je predlog višjih honorarjev za dopisništvo v Glasilo. 8. Sprejel je sklep, da bomo za dokončno izgradnjo bohinjske ceste združili še 2.000.000 din. Občinska SIS za ceste Radovljica pa bo v planu rednega vzdrževanja zagotovila sredstva za izboljšavo obstoječe ceste od Obrn do mostu preko Bohinjke. Delavski svet TO Rečica (29. 4. 1986) 1. Obravnaval je rezultate gospodarjenja v obdobju januar— marec 1986 ter ugotovil, da je delitev dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi in samoupravnimi akti TO. 2. Obravnaval je poročilo inventurne komisije v obdobju januar—marec 1986 ter ga potrdil v predloženi obliki. 3. Na osnovi Pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in storitev ter oceni stanja na tržišču je sprejel predlagane cenike za stavbno pohištvo — vrata, žagan les in izreze. Cene za stavbno pohištvo — vrata veljajo od 10. 5.1986, cene izrezov pa od 12. 5. 1986. Cenik za žagan les naj prodajna služba DO posreduje v potrditev skupnosti za cene po določilih odloka iz Ur. lista SFRJ št. 51/85. 4. Potrdil je prednostno listo prosilcev za stanovanja. 5. Za potrebe proizvodnje je potrdil nabavo univerzalne tračne brusilke Bratstvo in stroja za embaliranje vratnih kril s skrčljivo folijo. 6. Potrdil je odpis dvojnega robilnika Esterer, ki se zaradi nove tehnologije v žagi ne bo več rabil ter se ga odstopi TO Filbo. 7. Sprejel je Samoupravne sporazume o temeljih planov za obdobje 1986—1990 za: posebno raziskovalno skupnost SRS, skupnost pok. in inv. zavarovanja SRS, izobraževalno skupnost SRS, kulturno skupnost SRS. Za podpisnika navedenih sporazumov je pooblastil Jordana Bla-ževiča. Delavski svet TO Mojstrana (1.4. 1986) 1. DS je bil seznanjen z rezultati referenduma in volitev, ki so bile 13. marca 1986. 2. Za predsednika DS TO Mojstrana je bil ponovno izvoljen Alojz Grilc, za namestnika pa Jože Makovec. 3. Imenoval je naslednje izvršilne organe: — Odbor za delovna razmerja TO Mojstrana: Debevec Adrija-na, Jakše Anton, Kopavnik Alojz, Milonik Francka, Pirc Dušan — Komite za SLO in DS: Košir Slavko, Noč Anton, Grilc Alojz, Kopavnik Jože, Jeglič Zoran, Revhekar Tomaž, Mežnar Janez, Lumpert Valentin 4. V odbor za gospodarjenje je predlagal Joža Matjaža, v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja Stanka Jegliča, v odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje pa Mileno Černe. 5. Potrdil je predlog Dogovora o temeljih družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1986—1990 ter imenoval za podpisnika direktorja Antona Noča. 6. Potrdil je nabavo 6 kom garderobnih omaric za delavnico. 7. Sprejel je povečanje cene malice 350,— din za zunanje člane s 1.4. 1986. 8. Zboru delavcev je posredoval v sprejem spremembo Pravilnika o delovnih razmerjih. Delavski svet TO Mojstrana (29. 4. 1986) 1. Obravnaval je rezultate 3-mesečnega poslovanja ter jih posredoval zboru delavcev v sprejem. 2. Sprejel je sklep za podaljšanje dela v eni izmeni ter nadaljevanju dela v podaljšanem delovnem času. 3. Sprejel je sklep o povečanju cen v poprečju za 21,8 %. Nove cene veljajo od 5. 5. 1986 dalje. 4. Spremembo in dopolnitev opisa naloge kontrole kvalitete polizdelkov in izdelkov ter spremembo opisov za krpanje kril je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo. 5. Obravnaval je sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo telovadnice pri OŠ Karavanških kurirjev NOB Jesenice ter sprejel sklep, da se k sporazumu ne pristopi. 6. Obravnaval je samoupravne sporazume o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1986—1990 in sicer — Posebne raziskovalne skupnosti SRS — Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS — Izobraževalne skupnosti SRS — Kulturne skupnosti SRS in za podpisnika imenoval Jordana Blaževiča. 7. Obravnaval in sprejel je prednostno listo prosilcev za stanovanja. N* Delavski svet TO Podnart (29. 4. 1986) 1. Ugotovil je, da je začasna razporeditev dohodka opravljena v skladu z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti in družbeno usmeritvijo, zato je dal obračun l-lll v obravnavo zboru delovnih ljudi. 2. Potrdil je prednostno listo prosilcev za stanovanja v predloženi obliki s pripombo, da se za Sipka Danico dobi še dodatne informacije. 3. Za proizvodnjo slepih podbojev se glede na tehnologijo nabavi električni paletni viličar, akumulator in polnilec. 4. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sistemizacije dela kotlovničar-vzdrževalec. 5. Potrdil je začasne normative za dela v skladišču žaganega lesa in se uporabljajo od 1.6. 1986 dalje. 6. Potrdil je samoupravni sporazum posebne raziskovalne skupnosti SRS, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, izobraževalne skupnosti SRS in kulturne skupnosti SRS v predloženi obliki in za podpisnika navedenih sporazumov imenoval Jordana Blaževiča. 7. TVD Partizanu Kamna gorica je za izgradnjo garaže za teptalni stroj odobril brezplačno 3 m3 desk slabše kvalitete. Zasedali so zbori občinske skupščine Na 2. ločenih sejah vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica 7. maja so delegati obravnavali in sprejeli analizo uresničevanja resolucije za leto 1985, poročilo sekretariata za notranje zadeve o varnostnih razmerah v občini. Razen tega so vsi trije zbori sprejeli osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenih svetih v občini Radovljica ter opravili volitve in imenovanja delegatov v delovna telesa in druge organe skupščine. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na ločenih sejah obravnavala poročilo o odpravljanju slabosti v OZD Mira Radovljica, UKO Kropa, Inženiring Bled, KŽK Radovljica in Žito, tozd Triglav Gorenjka Lesce in poročilo o stanju v DO Su-kno Zapuže po zaključnem računu 1985. Spregovorili so tudi o pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1985, o lovsko gospodarskem načrtu gojitvenega lovišča Triglav Bled za obdobje 1986—1990. Na sejah so opravili tudi uskladitev predpisov občinske skupščine in izvršnega sveta s spremembo zakona o prekrških ter sprejeli program dela sklada stavbnih zemljišč v letu 1986. Sprejeli pa so še dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in za določanje višine nadomestila. Oba zbora sta sprejela tudi osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Delegati zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Radovljica so šele na drugi seji novega mandata izvolili svojega predsednika zbora. To je Ludvik Kerčmar, direktor Park hotela na Bledu. Na prvi seji namreč nihče od treh kandidatov za predsednika ni dobil potrebne večine glasov, zato so morali ves postopek evidentiranja in volitev ponoviti. Delegati so razen tega sprejeli tudi odlok o davkih občanov in odlok o zazidalnem načrtu poslovne cone Lesce. V nič kaj rožnatih časih smo bili dobri (Nadalj. z 2. strani) Doseženi dohodek v prvem tromesečju 1986 je v razmerju do enakega obdobja 1985 realno porasel, če upoštevamo, da je stopnja inflacije v zadnjem letu med 80 in 90 % in da je dohodek za DO v celoti porasel za 112,5 %. Doseženi dohodek znaša: doseženi dohodek 1986 1986 delež od celote 1985 plan 1986 1985 Tomaž Godec 294.600 213 86 38,7 38,5 Rečica 220.861 210 85 29,0 29,3 Mojstrana 48.238 213 82 6,3 6,3 Podnart 40.421 188 75 5,3 6,0 Filbo 67.320 206 77 8,8 9,1 Trgovina 20.338 222 88 2,7 2,6 DSSS 70.130 239 102 9,2 8,2 LIP skupaj 761.908 212 85 100,0 100,0 Obveznosti iz dohodka Obveznosti iz dohodka so v prvem tromesečju 1986 bremenile dohodek manj kot leto prej, saj so v letu 1986 obveznosti znašale 33,6 % dohodka v letu 1985 pa 35,0 %. Znižanje obveznosti se nanaša predvsem na ukinjeni prispevek za gozdno reprodukcijo, sicer pa so ostali prispevki in obveznosti v glavnem večji kot v preteklem letu. Primerjava obveznosti je sledeča: TO znesek obvezn. 1986 1986 % v dohodku 1985 plan 1986 1985 Tomaž Godec 101.258 190 107 34,4 38,6 Rečica 75.860 192 97 34,3 37,6 Mojstrana 18.747 230 106 38,1 36,0 Podnart 14.680 189 96 36,3 36,1 Filbo 23.447 269 105 34,8 26,6 Trgovina 7.699 272 120 37,9 30,9 DSSS 14.623 283 131 20,9 17,7 LIP Skupaj 256.314 204 104 33,6 35,0 Primerjava nekaterih prispevkov je naslednja: obveznost po namenu znesek obveznosti % v dohodku 1986 1885 — izobraževanje 11.242 1.48 1,52 — znanost in kultura 4.523 0,59 0,46 — solidarnost pri stanov, grad. 5.524 0,73 0,65 — zdravstvo 37.248 4.89 3,92 — invalid, pokojn. zavarov. 35.131 4,61 2,17 — varstvo okolja 1.225 0,16 0,20 — zavarovalne premije 14.459 1,90 1,93 — obresti za kredite za osnov. sred. 16.657 2,19 1,57 — republiški davek iz doh. 7.445 0,98 0,41 — sploš. ljudska obramba 1.220 0,16 0,23 — zaposlovanje in soc. varnost 1.084 0,14 0,15 — pokrivanje izgube ŽTP 9.473 1,24 1,70 — vzdržev. komunal, objektov 3.556 0,47 0,45 Čisti dohodek Ostanek dohodka po pokritju obveznosti iz dohodka je čisti dohodek. Čisti dohodek je namenjen za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo. Največji del čistega dohodka je namenjen za osebne dohodke in skupno porabo in sicer v prvem četrtletju 1986 84 % od čistega dohodka, 16 % pa za akumulacijo, to je za rezervni sklad, poslovni sklad in za druge namene. Doseženi čisti dohodek je sledeč: nim rezultatom, saj se je delež izvoza v celotnem prihodku povečal za 6,6 %, dohodek do povprečnih poslov, sredstev za 22,1 % in akumulacija do povprečnih poslovnih sredstev za 30 %. Čisti dohodek je bil razporejen tako: % čistega dohodka za: TO osebne dohodke in skupno porabo akumulacijo 1986 1985 1986 1985 Tomaž Godec 80,1 86,8 19,9 13,2 Rečica 78,4 83,3 21,6 16,7 Mojstrana 92,0 88,5 8,0 11,5 Podnart 92,3 87,1 7,7 12,9 Filbo 92,0 90,8 8,0 9,2 Trgovina 80,0 82,1 20,0 17,9 DSSS 99,3 99,9 0,7 0,1 LIP skupaj 84,0 87,6 16,0 12,4 Nakladač za hlode v TO Podnart V naši TO smo pred kratkim dobili nov stroj, ki nam bo zelo olajšal delo. To je nakladač za hlode tip RD 130, firme Radoje Dakič iz Titograda. Letno v naši žagi razžagamo priblično 9—10 tisoč m3 hlodovine, ki smo jo doslej prenašali z navadnim viličarjem, ki za tako delo seveda ni primeren. Praktično vsak hlod posebej je bilo treba prinesti na rampo, da ne govorimo o težavah z mokro in zmrznjeno hlodovino. Tudi teren na krlišču je za viličarja vse prej kot primeren. Posledica vsega tega so bile stalne okvare, zaradi katerih smo imeli veliko stroškov in zastojev. Vsem tem težavam se bomo z novim strojem izognili, kar se mora poznati pri količini in kvaliteti našega dela. Poleg klešč za hlodovino ima stroj tudi priključek za čiščenje snega, ki ga bomo uporabljali tudi za nakladanje lesnih ostankov in žagovine ter čiščenje krlišča. Tehnični podatki stroja so naslednji: moč motorja 96 kW (130 KS), višina dviga 3,8 m, presek klešč 1 m2, teža 12,5 t. Ravnik Jure TO doseženi čisti doh. 1986 1985 1986 plan doseženo na delavca 1986 1985 Tomaž Godec 193.342 228 77 473.877 236 Rečica 145.001 221 81 473.859 231 Mojstrana 29.491 203 72 351.083 199 Podnart 25.741 187 66 343.213 185 Filbo 43.873 183 67 413.896 192 Trgovina 12.639 200 76 505.560 200 DSSS 55.507 230 97 533.721 224 LIP skupaj 505.594 217 78 456.312 223 Razdelitev čistega dohodka je bila opravljena na osnovi pravilnika o delitvi čistega dohodka in plana za leto 1986. Delež čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo je v skladu z družbenimi merili, saj znaša porast OD v razmerju do leta 1986 108,1 %, porast akumulacije pa 179,2 %. Razporejeni osebni dohodki in skupna poraba so tudi po ostalih pokazateljih v skladu z doseženim poslov- O kvaliteti Se vam je že kdaj zgodilo, da vam v pogovoru, ko je tekla beseda o kvaliteti lesnih izdelkov, ni bilo potrebno zardeti, pač pa ste lahko iskreno in ponosno dejali, da pri LIP-u delamo izdelke, ki so po kvaliteti najboljši v državi in boljši ali enaki od takšnih izdelkov v tujini. Kaj ni to prijeten občutek! Ravno zaradi te pripadnosti naši delovni organizaciji pa ne smemo dopustiti, da bi potrošniki dobivali drugačno mnenje o LIP-u, kajti kvaliteta ima velik vpliv tudi na doseganje cen in prodajne količine ter posredno s tem tudi na naše dohodke. V sedanji krizni situaciji ima kvaliteta še toliko večji pomen — in stremeti moramo ne le za tem, da obdržimo dosedanjo kvaliteto, pač pa, da jo še izboljšamo. Primožič Novi finančni vodja V mesecu juniju 1986 se bo upokojil Jože Lipnik, vodja finančnega sektorja. Delavski svet DSSS je za novega vodjo izbral Branka Verhunca, ki je delovno razmerje v DSSS sklenil 16. 3. 1986. Branko se je rodil v Lescah pri Bledu 14. 12. 1955, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Po zaključeni gimnaziji se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Opravil je I. stopnjo te fakultete in sedaj nadaljuje študij na II. stopnji. Izkušnje na finančnem področju si je pridobil v Službi družbenega knjigovodstva v Kranju, kjer je nakaj let opravljal dela in naloge finančnega inšpektorja. Preden se je zapo- slil v naši delovni organizaciji, pa je v Vatrostalni na Jesenicah delal kot vodja ekonomsko finančne službe. Vsi vemo, da je delo vodje finančnega sektorja težko in odgovorno, posebej v današnjem času ekonomske krize in zaostrenih pogojih gospodarjenja. Želimo mu uspešno vodenje finančnih poslov, seveda pa je od nas vseh odvisno, kako mu bomo pomagali. Večji honorarji za dopisništvo v Glasilo Vsem dopisnikom in nedopisnikom sporočamo, da je delavski svet DO na svojem zasedanju, 7.5. 1986 sprejel predlog uredniškega odbora za zvišanje honorarjev za dopisovanje v Glasilo. Cenik velja od 7. 5. 1986 dalje. A. Honorarji za pisne prispevke: — prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva: izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v DO in razprave (vrstica) 9,00 din — samostojni prispevki oz. komentarji o delu samoupravnih organov in družbenih organizacij, članki o problemih življenja in dela v kolektivu ali občini, prevodi zahtevnejših strokovnih tekstov ipd. (vrstica) 6,00 din — prispevki, ki ne zahtevajo večjega angažiranja avtorja, kot: izvlečki iz zapisnikov, prevodi preprostejših tekstov, dodatna obdelava podatkov, ki so jih posamezniki že po službeni dolžnosti morali predložiti samoupravnim organom ipd. (vrstica) 3,00 din — zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic 52,00 din — šala s poljubno tematiko nad 10 vrstic 60,00 din — krajša šala s poljubno tematiko 40,00 din B. Honorarji za slikovno gradivo — originalne fotografije — prosta karikatura ali risana šala se ocenjuje po izvirnosti in obsežnosti (o kvaliteti in izvirnosti odloča uredniški odbor) — shema stroja ali strojne naprave — shema dela stroja ali strojne naprave — samostojno pripravljeni grafikoni in diagrami — križanke do 20 gesel — križanke do 70 gesel — križanke do 90 gesel — križanke nad 90 gesel 200,00—250,00 din 600,00-1.000 din 200.00 din 160.00 din 300,00-600,00 din 480.00 din 720.00 din 1.200.00 din 2.400.00 din C. Ne honorirajo pa se prispevki — razni ponatisi iz ostalih sredstev obveščanja, ponatis risanih šal in podobnega iz ostalih sredstev obveščanja, osmrtnice, poizvedovanja, zahvale, preklici, oglasi, ipd. Uredništvo si pridržuje pravico, da vse prispevke, ki zaradi svoje oblike ali vsebine niso zajeti v zgornjem ceniku, oceni po lastni presoji in določi višino honorarja. Dobri aprilski proizvodni rezultati Ena od značilnosti poslovanja v prvem četrtletju letošnjega leta so bili dobri količinski proizvodni in prodajni rezultati. Tudi za proizvodnjo in prodajo v aprilu veljajo za večino naših artiklov enaki pozitivni trendi, tako da je fizični obseg proizvodnje v prvih štirih mesecih za 1,2 % večji od planiranega obsega. Po posameznih proizvodih so bili aprilski rezultati naslednji: proizvodnj a doseganje plana prodaja — opažne plošče(m2) 77.749 114,5 55.146 — pohištvo (NU) 13.818 81,5 — prim. proizv. (NU) 7.490 106,3 TO TOMAŽ GODEC 52.660 104,6 — vratna krila (kom) 16.859 102,4 18.439 — podboji (kom) 8.468 108,0 8.459 — obloge (m2) 22.696 86,9 23.012 — prim. proizv. (NU) 7.009 77,8 TO REČICA (NU) 37.374 97,5 — vhodna vrata (kom) 1.385 209,2 1.087 — masivna vhodna vrata (kom) 26 10 56 TO MOJSTRANA 11.475 104,9 — obloge (m2) 24.274 107,1 19.246 — IKEA polica (kom) 5.184 25,9 4.413 — zaboji (m3) 171 158 — prim. predelava (NU) 2.065 73,9 TO PODNART (NU) 9.235 96,1 Izrazito izstopa proizvodnja opažnih plošč, kjer mesečna proizvodnja 77.749 m2 predstavlja rekordno količino zadnjih let. Zaradi objektivnih okoliščin je bila žagarska proizvodnja v prvih štirih mesecih nekoliko nižja od običajne dinamike (manjša dobava hlodovine). Tudi za prihodnje mesece tako količine kot kvaliteta dobave glavne surovine (hlodovine) zavre pozitivni trend letošnje proizvodnje. Poleg pozitivnih proizvodnih in prodajnih rezultatov je tudi večina drugih fizičnih kazalcev v prvem četrtletju pozitivnih: produktivnost je večja, delež normiranega neposrednega dela se je povečal, delež bolovanja se je zmanjšal (izjema je TO Filbo). Ob izredno visoki inflacijski stopnji bo zato glavni problem letošnjega poslovanja dohodkovna uspešnost oziroma lov cen naših izdelkov za stroški vhodnih materialov. Slivnik Ročno brušenje laka v obratu pohištvo Prva seja izvršnega sveta v novi sestavi Na 1. sejo se je 22. aprila sešel novoizvoljeni izvršni svet občinske skupščine Radovljica pod predsedstvom Pavla Žerovnika. Že prva seja je bila izjemno delovna, saj so obravnavali kar 11 točk dnevnega reda. Začeli so z usklajevanjem sedmih občinskih odlokov z ustreznimi zakoni in sprejeli osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Podrobno so preučili poročilo sekretariata za notranje zadeve o varnostnih razmerah v občini, ki ni najbolj spodbudno. Razen tega so se seznanili z informacijo o bilanci realiziranih investicij v letu 1985 in zbirnih bilancah planiranih investicij v letu 1986. Spregovorili pa so tudi o popolnjevanju občinskih blagovnih rezerv lani in planiranih za letos. Glede na prvo sejo, kjer so bili navzoči novi člani izvršnega sveta 4. mandata, so opravili več imenovanj v komisije izvršnega sveta ter se seznanili s kadrovsko sestavo komitejev pri občinski skupščini. Sprejeli so tudi osnutek odloka o družbenih svetih občine Radovljica, ki ga bodo obravnavali tudi vsi zbori občinske skupščine na eni prihodnjih sej. Sindikalno politično izobraževanje Od 17. 3. do 19. 4. 1986 je bila v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici sindikalna politična šola Republiškega sveta ZS Slovenije, namenjena delavcem, ki delujejo kot sindikalni aktivisti v organih delavskega samoupravljanja in v delegacijah. Kadrovanje je potekalo preko občinskih svetov ZS. Bilo nas je 24 slušateljev, starih od 21 do 42 let iz 21 občinskih svetov iz vse Slovenije. To je bila že 21. skupina in je samoupravno ter politično organizirana skupnost. Že drugi dan šole smo izvedli volitve, na katerih smo izvolili svet šole, aktiv ZK in aktiv ZSMS. Program enomesečnega strnjenega družbenopolitičnega usposabljanja je bil dokaj obširen. Obravnavali smo teme kot so: problemi socialističnega samoupravljanja, marksistično teorijo zakonitosti razvoja družbe, ustvarjanje in delitev dohodka, gospodarjenje v OZD na osnovah dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter delovanje subjektivnih sil s poudarkom na ustavni vlogi Zveze sindikatov in njenih metodah delovanja. Program je bil oblikovan tako, da smo teme lahko obdelali s teoretičnega in praktičnega vidika, vključujoč protislovja v naši družbi. V razpravah po skupinah smo lahko aktivno in sproščeno zastavljali vprašanja in diskutirali s predavatelji. Nekateri predavatelji so se v posamezni temi preveč osredotočili le na teorijo, ki so jo temeljito prikazali z vseh zornih kotov, zmanjkalo pa je potem časa za-razpravo, za delo po skupinah in tako ni bilo možnosti za razmišljanje in sodelovanje v razpravi in izmenjavo mnenj vseh slušateljev. Med drugim smo v programu imeli še razgovor z DPO v Litostroju v Ljubljani. Predstavili so nam organiziranost in delovanje njihovega sindikata ter nam razkazali tovarno. Na krajšem razgovoru smo bili tudi v Delavski enotnosti in na ogledu Cankarejvega doma. V radovljiški občini pa smo si ogledali tovarno športnega orodja Elan in kulturno-zgodovinske znamenitosti. S tem pa senimar še ni zaključen, saj je treba izdelati še seminarsko nalogo in jo čez mesec dni zagovarjati. Obravnava tem, ki smo jih predelali v času šolanja, bo vsem udeležencem seminarja služilo kot izhodišče za delovanje in reševanje problemov, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem družbenopolitičnem delu. R. I. Ukrepati, ne pa ugotavljati PRIPOMBE k poročilu Izvršnega sveta Skupščine SRS o gospodarskih gibanjih v začetku leta 1986 Ugotovitve so podobne prejšnjim letom. Poleg tega pa prihaja letos še do večjih problemov v OZD zaradi novega deviznega zakona. Prizadeti so predvsem veliki izvozniki, kar je ravno obratno od obljub, da bomo izvozu dali večjo prednost. Skrbijo nas doseženi proizvodni rezultati v Sloveniji, ki so že vrsto let najskromnejši. Ali je vzrok temu, da se preveč držimo predpisov ali smo res postali nesposobni za hitrejši razvoj in nezadržno drsimo v nerazvitost. Ali smo sprejeli prevelika bremena, ki jih združeno delo s skrajno zastarelo opremo ne more več prenašati? Na obljube ne moremo več čakati, potrebujemo konkretne ukrepe za poživitev proizvodnje. Pri sedanji ekonomski politiki sploh ne vemo, kaj želimo doseči. Rešitve naših problemov ne vidimo, če ne bo prišlo do sprememb pogojev gospodarjenja. V kolikor ne bo prišlo do občutnejšega porasta proizvodnje in s tem narodnega dohodka, združeno delo ne more sprejeti nobenih novih obremenitev. Kdor kroji ekonomsko politiko, naj sam rešuje vedno nove probleme. Žalostno je, da je naše poslovanje v največji meri odvisno od predpisov, ne pa od sposobnosti in pripravljenosti združenega dela, da bi samo reševalo svoje probleme in hitreje napredovalo. Kako bomo zamenjali zastarelo opremo, če in- VIII. posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih Dr. Miha Brejc, dekan višje upravne šole Ljubljana nam je govoril o urejanju dokumentarnega gradiva s programskim paketom APP-I. V delovnih organizacijah nastajajo najrazličnejše vrste dokumentarnega gradiva. Pogosto imajo le-to v zelo neurejenem stanju. Na Višji upravni šoli v Ljubljani pa so sestavili programski paket pisarniškega poslovanja I — APP-1, ki daje možnost uporabe računalniške tehnike. Glavna značilnost tega paketa je, da vodimo računalniško evidenco namesto ročnih evidenc. Tako v računalnik ne vnašamo besedil dokumentov, temveč le najvažnejše podatke. V sistemu je še celoten klasifikacijski načrt ter evidenca o samoupravnih organih DO, tako je omogočeno spremljanje samoupravnih procesov. Programski paket omogoča celovit pregled nad dokumentarnim gradivom neke delovne organizacije. Kadarkoli lahko pogledamo zadevo, s pomočjo vgrajenih iskalnih mehanizmov pa odgovarjajo na vprašanja, na katera želimo učinkovitih odgovorov. Moramo pa pred uporabo tega paketa zelo dobro poznati vsebinsko razvrščanje dokumentarnega gradiva. Delavci morajo poznati pravila pisarniškega poslovanja. Ne gre pa pozabiti na dejstvo, da je dobro pisarniško poslovanje pogoj za kakovostno arhiviranje. Obe de- javnosti skupaj pa vplivata na osnovno dejavnost delovne organizacije. Če poznamo roke hranjenja zadeve, bomo lahko v terminal vnesli tudi podatke o rokih hrambe. Ob koncu leta nam terminal izpiše seznam vseh rešenih zadev in tako je seznam velike praktične vrednosti. Izpisi so pomembni v stalni zbirki dokumentarnega gradiva. Tako nam je v veliko pomoč pri odbiranju gradiva. Ugotovljeno je, da programski paket ne omogoča samo hitro poslovanje, temveč tudi poskrbi za učinkovito poslovanje. Mag. Andrej Kovačič — Iskra Delta nas je seznanil z metodologijo izgradnje računalniško zasnovanih informacijskih sistemov, Le-ta je zgodovinsko, miselno, tehnološko in organizacijsko utemeljena. Sodobna tehnologija mora vsebovati: zbirko urejenih navodil za sistematično proučevanje organizacije, enotno tehnologijo opisovanja in proučevanja organizacijskih funkcij, orodje, ki naj avtomatično opiše miselni model in poseben jezik, ki naj omogoča opisati informacijske zahteve. Standardizirani podatkovni model (SPM) predstavlja izhodiščni model pri izgradnji računalniško zasnovanih informacijskih sistemov. (se nadaljuje) Vesna PREDKONGRESNA AKTIVNOST LAJNA JE TUKAJ, SAMO LAJNARJA ZAMENJAMO! vesticije stalno padajo, OD, skupna in splošna poraba pa rastejo nad dogovorjeno mejo. Ali lahko znižamo OD, skupno in splošno porabo? Del krivde nosi tudi združeno delo, ki je povečanje proizvodnje reševalo s povečanim številom zaposlenih, namesto s posodobitvijo proizvodnje. Prednost delovne sile oziroma cenene delovne sile izgublja na pomenu. Enostavno ne moremo več opazovati, poslušati in čakati. Tu smo zato, da bomo ustvarili pogoje za realizacijo ciljev resolucije in ne zato, da samo ugotavljamo, kaj se dogaja, ne da bi začeli tudi konkretno ukrepati. Jordan Blaževič Kdo bo prevzel odgovornost? PRIPOMBE k poročilu Skupščine SRS v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ Dogovarjanje ali bolje rečeno razdeljevanje ugodnosti na zvezni ravni ne poteka tako, kot želimo. Namesto, da bi postavili skupne cilje: kako doseči hitrejši razvoj, prevladujejo težnje, kdo bo pridobil čimveč ugodnosti zase. Zaradi tega dosegamo kot celota slabe ekonomske rezultate. Prerazporejanju dohodka posvečamo večjo pozornost kot ustvarjanju le-tega. Vsaka republika in AP dela pod drugačnimi pogoji gospodarjenja. Ker delamo pod neenakimi pogoji, prihaja tudi na domačem trgu do nelojalne konkurence. Namesto, da bi stimulirali izvoz, dejansko stimuliramo uvoz in domačo porabo. Administrativno prelivanje deviz od izvoznikov k uvoznikom povzroča, da so številne izvozne DO brez potrebnega materiala, kar že otežuje normalno proizvodnjo. Zaradi nerealnega tečaja dinarja bomo izgubili velik del dolarskega trga. Kdo bo za to prevzel odgovornost? Verjetno nihče, kot vedno doslej. Predpisi se stalno menjajo, tako da ne vemo, kako naj planiramo in pod kakšnimi pogoji bomo delali. Na področju ekonomske politike imamo pravo zmedo. Posledica tega pa je dolgoročno tehnološko zaostajanje, ki bo še poglobilo krizo. Kar naprej sprejemamo neke obveznosti, ki jih imamo že tako preveč. Z odpisovanjem dolgov in odobravanjem vseh mogočih ugodnosti posameznim območjem oziroma OZD dajemo potuho slabim gospodarjem. Kako je mogoče, da DO s skoraj odpisano opremo kar naprej zbirajo sredstva za poslovanje modernih tovarn? Posledica tega je, da naša republika že skoraj 10 let dosega daleč naj-skromnejše rezultate v proizvodnji. Skrajni čas je, da se pogoji poslovanja izenačijo na enotnem jugoslovanskem trgu brez izjem razen ukrepov za hitrejši razvoj manj razvitih republik in SAP Kosovo, ki so urejeni s sistemskimi zakoni. Vsaka šola se enkrat konča, tudi šola učenja na napakah bi se že morala. Jordan Blaževič KRAJ I' V N A KON F Ì R F N C A S Z D L Dovje - Moj»fena OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA LP BLED TOZD MOJSTRANA -a doVulctno almnos: n> razvoju fYmiiprarah "MClflfecTÌh aàticscsv.... v Prafevm stojno Ji Prejeli smo priznanje OF V soboto, 26. aprila 1986 je bila v kulturnem domu na Dovjem proslava ob dnevu Osvobodilne fronte ter Praznika dela, 1. maja. V kulturnem programu, ki ga je izvajal Dramski krožek KUD Jaka Rabič z Dovjega v sodelovanju z osnovno šolo 16. December iz Mojstrane, so pripravili recital imenovan »Hrepenenje po svobodi«. V drugem delu programa so pionirji osnovne šole zapeli ter recitirali nekaj pesmi o prvem maju. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja in bronaste značke Osvobodilne fronte najbolj prizadevnim članom v Krajevni skupnosti Dovje-Moj strana. Tako priznanje z bronasto značko je prejela tudi naša TO Mojstrana za dolgoletno aktivno sodelovanje pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v krajevni skupnosti. Priznanja je podelil predsednik KK SZDL, tov. Mirko Rabič. Proslave so se udeležili številni krajani iz krajevne skupnosti in naše TO ter družbeno politični predstavniki. _ Tvorno sodelovanje delegatov na 10. kongresu ZKS Na 10. kongresu ZKS od 17. do 19. aprila, ki je bil v Cankarjevemu domu v Ljubljani je bilo med 790 delegati tudi devet predstavnikov iz radovljiške občine. Bili so dokaj dejavni, saj so vsi pripravili tehtne in tvorne razprave v komisijah. Sedem jih je neposredno nastopilo, dva pa sta svoje razprave oddala predsedni-štvu komisij. V 83-članski novi centralni komite ZK Slovenije je dobil od 776 veljavnih glasov 771 glasov tudi ing. Gvido Melink iz Verige Lesce, ki je tako edini iz radovljiške občine postal član najvišjega telesa Zveze komunistov Slovenije. V času 10. kongresa ZKS so gostje, ki so se udeležili otvoritvenega dela, drugi dan obiskali razne kraje Slovenije. Na Gorenjskem so 18. aprila člani delegacij ZK iz vseh republik in pokrajin obiskali Kranj, kjer jih je sprejel sekretar MS ZKS za Gorenjsko Boris Bavdek. Ogledali so si tudi proizvodne obrate Elana in Muzej talcev v Begunjah, nato pa še Izobraževalni center za ljudsko obrambo v Poljčah, Bled in Grimšče na Rečici. 1 IC.I KONGRES Zl KS Sklepne misli z 10. kongresa ZKS V dneh od 17. do 19. aprila letos je v Ljubljani potekal 10. kongres ZK SR Slovenije. Komunisti so z odločno in kritično besedo spregovorili o delu v preteklem obdobju in v sprejetih dokumentih začrtali poti naše prihodnosti. V teh časih je predvsem potrebno najti rešitve, da se gospodarska in družbena kriza odpravita. Komunisti so odkrito povedali, da v preteklosti niso naredili vsega, niso izpolnili zastavljenih ciljev. Resnica pa je ta, da se je potrebno boriti za boljši socializem. Brez kritičnih in ustvarjalnih naporov ni mogoče najti poti iz krize. Komunisti so krenili odločni na pot spoštovanja in upoštevanja resnične ustvarjalnosti, uveljavljanja pluralizma samoupravnih interesov, so za bogat dialog. Kako premagati ekonomske težave? Z gospodarnejšim delom, s krepitvijo samoupravnega odločanja delavcev in kritični analizi političnega sistema. Delegati 10. kongresa ZK Slovenije poznajo ekonomsko, politično in varnostno situacijo v svetu in se zato zavzemajo, da je Jugoslavija dalje v boju za mir in neuvrščenost. Vesna Praznične nagrade in priznanja Letos prvič sta občinska konferenca SZDL Radovljica in občinski svet Zveze sindikatov Radovljica vzajemno pripravila proslavo dneva OF in praznika dela, 1. maja na tradicionalnem prvomajskem delavskem taboru na Šobcu. Na proslavi so podelili zaslužnim občanom in delavcem ter organizacijam občinska priznanja. Priznanje OK SZDL Radovljica in srebrni znak OF so prejeli Miroslav Birk, Janez Erman, Branko Grohar in osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu ter DPD Svoboda Bohinjska Bela. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije za leto 1986 so prejeli Stanko Berce iz Plamena Kropa, Tomislav Burazin iz Iskre Otoče, Milica Černe iz Almire Radovljica, Sonja Magister iz zasebnega sektorja Radovljica, Olga Mlakar iz Verige Lesce, Andrej Potočnik iz Plamena Kropa, Danica Potočnik iz osnovne šole bratov Žvan iz Gorij, Marija Repinc iz Sukno Zapuže, Anton Stare iz LIP Bled, TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, Zdravko Vidic iz Elana Begunje in osnovna sindikalna organizacija Veriga, TOZD Sidrne verige Lesce. Podeljene so tudi nagrade oz. priznanja »Inovator leta«, ki jih je podelil predsednik Raziskovalne skupnosti Radovljica Jurij Hočevar: Jernej Razpet in Jože Pfajfar iz Verige Lesce; razen njiju pa še delavci inovatorji Verige Lesce: Franc Lužnik, Franc Panker, Hubert Pogorevc, Gregor Žftidar in Alojz Nečimer. Iz Elana Begunje sta to priznanje prejela Avgust Šlibar in Stane Rupar, iz Iskre Otoče pa Bojan Grohar. Za učence sedmih in osmih razredov osnovne šole, ki so najboljše izdelali svoje izdelke pri tehničnem pouku je Raziskovalna skupnost podelila knjižne nagrade in priznanja: Primožu Šolarju iz osnovne šole A. T. Linharta Radovljica, Tomažu Bobe-ku, Matjažu Kokalju in Jerneju Potočniku iz osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, Dejanu Dijaku, Tatjani Lajovic in Nadi Soklič iz osnovne šole bratov Žvan Gorje ter učencu Dejanu Ogrinu iz osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Poleg učencev so prejeli priznanja tudi vse osnovne šole, iz katerih so nagrajeni učenci. Vsem nagrajencem tudi naše iskrene čestitke! Pogled na novo linijo »Optimes« v obratv opažnih plošč Očiščevalna akcija v TO Mojstrana Sneg, ki je pokrival razno navlako in odpadke, kateri so se nakopičili okoli proizvodnih prostorov v Mojstrani in na žagi Belci je počasi izginjal. Tisti, ki nam ni vseeno v kakšnem okolju delamo in živimo, smo se odločili, da vse skupaj malo počistimo. Še predno je izginila zadnja gmota trdovratnega snega, je prišla še uradna pobuda sindikata za očiščevalno akcijo. Lepega sobotnega jutra smo pljunili v roke ter pričeli s čiščenjem okolice. Udeležba je bila dokaj dobra, saj se je akcije udeležilo kar 22 najbolj zagnanih prostovoljcev. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je odšla na žago Belca, druga pa je ostala v Mojstrani. Ženskam so pele železne grablje, moškim lopate in samokolnice. Eno izmed teh smo zaupali tudi direktorju TO. Med drugim smo nabrali tudi poln kontejner starega železa. Ob duhovitih pripombah in domislicah posameznikov ter prijetnem vzdušju je dopoldan kar prehitro mineval. Za lep zaključek naše delovne akcije so poskrbeli svatje, ki so se slučajno pripeljali mimo, mi pa seveda pripravljeni še na akcijo druge vrste, smo jim napravili »šrango«. Veseli, da nam je vse to tako lepo uspelo, smo se odpravili na Jože Kopavnik, predsednik IO OOS TO Mojstrana je bil pobudnik ter organizator, da je očiščevalna akcija uspela krepko malico, ki nam jo je pripravila Ivanka. Po počitku in okrepčilu, ki se je še kako prilegel, smo ob prijetnem zaključku bili zadovoljni, da smo opravili predvsem koristno delo. Čas se nam je začel iztekati, pa se je marsikdo spomnil, da je treba tudi doma počistiti vrtičke, kajti lepo vreme nam je bilo tisto soboto res naklonjeno. L. M. Nagrade v disciplini tekov je podelil direktor naše DO, ing. Franc Bajt Foto vesti — Lesariada 86 — Kope Tekmovalci nestrpno pričakujejo svoj nastop Zadovoljivi rezultati TVD Partizan 25. aprila letos je v Zgornjih Gorjah potekala redna letna konferenca TVD Partizan. Predsednik društva, Lado Repe je govoril o rezultatih dela v preteklem letu. Posebno razveseljivo je, da je zaključeno zunanje igrišče, pokrito z asfaltom v površini 1600 m2. Igrišče bo služilo raznim športnim panogam. Urediti bo potrebno še razsvetljavo, ograjo za tenis in balinišče, ki ga na celotnem območju nimamo. Za ograjo pri tenis igrišču imajo že stebričke C profila, katere so jim podarili jeseniški že-lezarji. Pri delu razsvetljave jim bodo na pomoč priskočili delavci ELMONT-a Bled. V preteklem letu so dom zelo lepo vzdrževali in tako se je predsednik zahvalil KS Gorje, mladinski organizaciji ELMONT-a, Železarni Jesenice, GG Bled, LIP Bled, ELAN in vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so uresničili cilje. V prihodnosti si želijo kupiti sodobne električne merilne naprave za merjenje časa pri smučarskih tekih. V domu imajo že centralno ogrevanje. V veliki sejni sobi bodo namestili še dodatna grelna telesa. Pripravljenih imajo že 18 kom grelnih teles in 250 kg cevi, katere so podarili jeseniški žele-zarji. Ne smemo prezreti, da imajo tod odlično ekipo za izvedbo različnih tekem, posebno pri smučarskih tekih, kar je gotovo dediščina marljivega vodje Lovra ŽEMVA. Vsako leto priredijo tekmovanje v čast zmage mrtvega bataljona na Pokljuki. Vodstvo društva marljivo deluje in tako so lani podpisali petletno pogodbo z DO LIP Bled za pokroviteljstvo. Pogodba jih obvezuje, da ob vseh prilikah delajo reklamo za to DO. Na konferenci so podali poročila vodje sekcij: Pavel Kobilica za smučarske teke. Tekači so namreč prejeli kar 96 medalj. V odbojki so bili tudi uspešni, vodil jih je Vinko Kobal. Za mali nogomet je skrbel Miro Zalokar, za rekreacijo pa Feri Černi. Ob zaključku konference so najzaslužnejši prejeli priznanja. S ponosom lahko zremo na njihove prehojene poti in si želimo, da bi bili še dalje tako uspešni. Jože Ambrožič Zimske igre SOZD GLG LIP Bled zmagovalec zimskih iger SOZD GLG Razglasitev rezultatov je potekala v menzi DO Alples Železniki Zanimivosti iz bohinjskega kota O turistični dejavnosti V ljubljanski Drami Deželni glavar je postal dr. Fran Šuklje, v odboru so bili še: Ivan Piber (župnik iz Bohinjske Bistrice), Ivan Markež, dr. Janko Benedik in drugi. Tako se je Zveza tudi finančno opomogla, posvetili so se propagandnim akcijam v turistični dejavnosti. V Berlinu so predstavili bohinjske lepote na mednarodni razstavi za tujski promet. Turisti so prihajali, tujski promet je naraščal pred prvo svetovno vojno. Zveza je pridobila na ugledu tudi v Avstriji, slovensko usmerjena in vso zahvalo je treba izreči delegatu dr. Valentinu Krisperju. Decembra 1913 so odborniki razpustili zvezo in ustanovili deželni zavod z imenom: Deželna zveza za tujski promet in turisti-ko na Kranjskem. Ta zveza je začela delovati v prvih dneh leta 1914, delegati pa so bili samo z Bleda. Predsednik je postal dr. Ivan Šušteršič. Prišel je čas vojne in to je turizem, posebno bohinjski ohromilo. Hotelska družba Triglav se je borila s finančnimi težavami, saj od avstrijske oblasti ni bilo nobene podpore. Prišla je v likvidacijo in odkupil jo je leta 1912 nemški hotelir Trittenwein. Bohinjci so se nadejali, da bo ta bolje gospodaril. Zadovoljni so bili, da jih niso odkupili za vojaške namene. Vojna je turizmu prinesla močan udarec. V Ljubljani so se zavedali, da bo vojna pahnila marsikaterega gostinca v propad. Dr. Valentin Krisper se je potegoval za podeljevanje ugodnih kreditov. Deželna vlada pa je ustanovila komisijo za podporo hotelskih podjetij na Kranjskem. Mestna hranilnica v Radovljici je prevzela konverzijo dolgov. Člani Osrednje zveze v Ljubljani so dajali več podpore bohinjskemu turizmu z željo, da bi se turistično življenje obnovilo. Zavedali so se, da je treba zago-. toviti udobnost domačemu gostu. Turizem se je širil proti bohinjskemu jezeru. K temu so pripomogli tudi izletniki ter planinci, ki so zahajali v goré in prenočevali ob vznožju vrhov. V reklamnih prospektih so priporočali 16 gostiln, posebno v zgornji bohinjski dolini. Domačini so oddajali celo stanovanja s kuhinjo in dosti je bilo povpraševanja v času po prvi svetovni vojni. V teh gostilnah so oddajali 40 sob z 75 posteljami. To je za tisti čas veliko, saj so imeli v dveh gostilnah kar 32 postelj. Poleg hrane so priporočali kegljišča in lep razgled s terase. Prišel je kraj prve svetovne vojne, njene posledice so čutili tudi v bohinjskem kotu. Tudi na turističnem območju so se zavzemali za obnovo. 23. januarja 1919 so se na Bledu zbrali vsi turistični delavci, prosili so za pomoč Narodno vlado in Deželno vlado za tujski promet na Kranjskem. V Bohinju so pridobili novozgrajeno pot do slapa Savice, sankališče Belvedere in kopališče Danica. Natisnili so poseben vodič Bohinja in plakat po zamisli domačega slikarja Hodnika. Finančno pomoč so dobili večina iz Ljubljane. Le-ta ni bila tako velika, ker so večjo skrb posvečali mestu Bled in njegovi obnovi. Novo obdobje pa je zahtevalo tudi nove organizacijske oblike. Deželno zvezo za tujski promet so razpustili, ustanovili pa so državno ustanovo Jugoslovanski komisarijat za tujski promet in turistiko. Tajnik je bil Alfonz Mencinger iz Bohinjske Bistrice, komisar pa Rudolf Andrejka. Vreden omembe je nakup Mu-hrovega gradiča. Leto dni kasneje je postal komisar šolski nadzornik Maier. V letu 1923 so še Bohinjci udeležili kongresa za tujski promet v Zagrebu. Neodvisni od upravne oblasti so že leta 1922 ustanovili Jugoslovansko zvezo za tujski promet v Sloveniji. Nadzorni organ nad zvezo je predstavljal oddelek ministerstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Zvezo je vodil dr. Rudolf Marn, v upravnem odboru pa so bili tudi Bohinjci. V zvezi so bili člani iz Bohinjske Bistrice. Prometni društvi v Bohinjski Bistrici ter društvo sv. Janeza pri Bohinjskem jezeru sta povezovali turistično življenje med obema vojnama. Hoteli okoli jezera so bili postavljeni na izredno lepih lokaci-jaH: hotel Pod Voglom, hotel Zlatorog in hotel sv. Janeza. Slednji je stal v neposredni bližini današnjega hotela Jezero, tedaj je bil po opremljenosti najboljši. Gostom je ponujal 40 sob, kopalnice, prostore za družabne igre, kegljanje, tenis igrišče, kopališče s čolni. Ponujal je poštne usluge, možnost prevoza ter ribolov. Posebnost je bila vodovod. Hotel so med vojno požgali zaradi nemške posadke, ki je tod bivala. Ruševine so odstranili in krajani iz vasi Polje so pretežno sami postavili hotel Jezero, katerega pa je leta 1976 opu-stošil potres. Leta 1983 pa so ga obnovili. Josip Ravhekar pa je nosilec turizma v Bohinju, saj je bil glavni pri postavitvi hotela Zlatorog na Ukancu. Hotel je bil grajen v planinskem stilu in skladen z naravnim okoljem. Ob koncu vojne pa so hotele prevzeli v upravo člani Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Leta 1977 so hotel v celoti obnovili, v novi preobleki je pridobil bazen in lahko trdimo, da je najboljši hotel ob jezeru. Mladinski dom — prvotno počitniški dom je postavila Ljubljanska škofija za slovenske bogoslovce in katoliške akademike približno v letu 1936. Po vojni je dom upravljala Zveza mladine Slovenije, dogradili so zraven še bungalove. Zal pa v sedanjem času ne obratuje več, išče pravega gospodarja. Nad hotelom Jezero sta leta 1936 postavila svoj hotel Marica in Jože Jeraj, ki sta bila prej upravitelja hotela sv. Janeza. Veljal je za zelo urejeno gostišče in je z lepim razgledom privabljal goste. Po vojni je prešel v državno upravljanje, sedaj je v lasti DO Alpetour. Božo Benedik (se nadaljuje) 18. aprila smo si ogledali v ljubljanski Drami igro Čehova Češnjev vrt. Organizator je bil Občinski sindikalni svet Radovljica, ki je tudi poskrbel za avtobusni prevoz v obe smeri. Morda nam je ruska literatura manj znana, tako smo jo vsaj nekoliko obnovili. Anton Pavlovič Čehov je z veliko izrazno močjo opisal podobo Rusije ob koncu 19. stoletja, razkrival podobo spačenih puhlih odnosov med ljudmi v carski Rusiji. V Češnjevem vrtu je malomeščanska družba z vso lažjo in neod-kritosrčnostjo, iz plehkih odnosov ni moč najti izhoda. Pisatelj sočustvuje do svojih junakov, njegovih simpatij si zaslužijo predvsem hrepeneči ljudje, tisti, ki poznajo smisel svojega življenja. Lahko, da so nekateri gledalci dobili vtis, da je igra zelo dolgočasna. Igra sama govori o naveličanosti in ugotovitvi, da je družina propadla v finančnem pogledu, pa tudi v psihičnem. Ne gre pa pozabiti igralcev kot npr. Polde Bibič, Štefka Drolc in drugi, ki so mojstrsko uprizorili svet ljudi, kakršen nam je bolj oddaljen in tuj. Skratka: Čehovo delo vežejo stalne podobe človekove tragike. Predstavil nam je sramotno in ponižujočo sliko malomeščanskih ljudi. Vesna Kurirčkova pošta med vojno in danes »Majhen sem bil. Na glavi sem imel čepico s temno rdečo zvezdo, ki mi je segala prav do oči. Takrat, ko sem bil še pionirček, je bilo zame življenje trpljenje in čeprav sem bil mlad, je bilo moje srce staro, trepetalo je in tudi jaz sem se čutil starega. Ob vsakem strelu me je streslo, dobil sem potne roke in zaskelelo me je prav v dno duše. Bal sem se za pogumne partizane, za zeleno platneno torbico, v kateri sem imel tisto važno sporočilo in zavedal sem se, da je zdaj vse odvisno od mene. In prav ta odgovornost je bila tista, zaradi katere so se mi tresle hlače. Pa kljub strahu sem vsaj na videz pogumno stopal mimo zastraženih mest, skozi gozd po skrivnih, kamnitih, s praprotjo in listjem pokritih poteh po blatu. Hodil sem v dežju, v snegu, v mrazu in vročini in kljub krvavim žuljem sem tekel in bežal pred strahom, da bi sporočilo ne prispelo srečno med partizane.« Take in drugačne so zgodbe naših babic, dedov in stricev, ki so naših let po skrivnih poteh prenašali kurirčkovo pošto — važna sporočila partizanom. Radi se spominjajo teh svojih pogumnih mladostnih dni, čeprav so bili takrat vsi prezebli in lačni. In kadar jim pred obraz stopijo kurirji in kurirke, ki se niso vrnili, se jim utrne solza. Solza žalosti in sovraštva. Veliko so kot kurirji žrtvovali za domovino, da je postala zopet svobodna in da so naša pota prosta. Veliko časa je bilo potrebno, da si je opomogla in da so ljudje v njej zopet okusili svobodo. Ni se nam treba več bati in trepetati. Gozdne poti niso več zastražene in mračne, obsijane so s soncem. Travniki in polja niso več polna min, temveč so posejana z rožami in travo. Potoki in reke so polni življenja in ne trupel in krvi. „Veliko, res veliko se je spremenilo od tistih mračnih dni, ko je človeško srce na vsakem ovinku zatrepetalo in ko so po naši zemlji tekle reke človeške krvi in ko so kurirji s potnimi in prezeblimi rokami, z mrzlim, hladnim srcem in krvavimi nogami prenašali pošto. Tudi danes potuje Kurirčkova pošta po vsej naši domovini, toda ne po skrivnih poteh z važnim sporočilom, temveč potuje za vzgled nam pionirjem z geslom: »Vaši vrstniki so bili pogumni, vi bodite pogumnejši in vaše življenje bo posejano z rožami in ne orožjem, vaši otroci bodo siti in ne lačni in prezebli ter vaša domovina bo vaša svoboda in ne ječa s sivimi hladnimi rešetkami.« Vesna Repe OŠ Bled ZAHVALI Ob prerani izgubi dragega brata ALBERTA GOLMAJERJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DSSS, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. , Anica Cilenšek Ob smrti mame KATI KUNEJ se iskreno zahvaljujem sodelavcem v DSSS, zlasti delavcem splošnega sektorja za podarjeno cvetje, izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti Jelka Kunej STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC APRIL 1986 delavcev pripravnikov TO Tomaž Godec 419 TO Rečica 312 TO Mojstrana 87 TO Podnart 84 TO FILBO 114 TO Trgovina 26 DSSS 100 6 SKUPAJ 1142 6 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec Bojan VONČINA, 1965 - SS — v TO Mojstrana: Herman ŽARN, 1969 — NK — v TO Podnart: Roman KRAJNC, 1965 — Ks, Valentin HEBERLE, 1937 — SS, Go-razd.JUGOVIČ, 1969 - NK, Brane SOFRIČ, 1951 - K, Jakob ŠOLAR, 1938 — K, Rote ZLATKOV, 1969 — NK — v TO FILBO: Marija ČUK, 1962 - K — v DSSS: Marija SODJA, 1967 - SS, Nevenka KOROŠEC, 1967 - NS, Bernarda VIDMAR, 1966 - SS ODŠLI IZ DO: — iz Tomaž Godec: Ludvik ŠULIGOJ, K — upokojitev, Stanislav ODAR, K — upokojitev, Cilka FORNAZARIČ, NK — upokojitev — iz TO Rečica: Rudi BERNARD, NK — sporazumno, Ana BERNARD, PK — sporazumno — iz TO Mojstrana: Herman ŽARN, NK — samostojna prekinitev — iz TO Podnart: Gorazd JUGOVIČ, NK — sporazumno, Jože ŽNIDARŠIČ, NK — sporazumno — iz TO FILBO: Tomaž ŠOLAR, K — sporazumno — iz DSSS: Bojan VONČINA, SS — potek pripr. dobe POROČILI SO SE: Tomaž BREGANT (TO Rečica) RODILI SO SE: Ireni in Gorazdu VARL (TO Podnart) — hči Matjažu DOLENCU (TO Rečica) — sin Kampanjstvo Očistimo naš kraj, enkrat na leto, naj imamo raj, le nekaj dni — presneto. Kajžarska Sem kajžar eno kravico imel, ko je povrgla telička, sem tud njega bil vesel. V Savi so jo pod imenom Urška poznali že, ko so jo prvič zavarovali. Komaj pet dni je za teletka skrbela, ko nam je revica zbolela. Ni jedla, pa tudi ne prežvekovala, molče pomoči človeka je pričakovala. Kaj pa druge dneve, to ni briga naša, nihče gredic ne pleve, nikomur mar — odvržena »/lasa«. Raje čistili bi vse leto, kak dan v letu šli na izlet, in pogledali — presneto, če kraj je naš — za vzgled. Ko žena revico je opazila, pri priči na telefon me je spodila. Poklical sem živinozdravnika, ki ne boji se krave in ne bika. Z diagnozo takšno je na dan prišel, da bi človek skoraj omedlel. »Treba bo operacijo narediti, ta šmentani tujek iz vampa dobiti!« Več mož velel je dobiti, preden poseg je mogel narediti. Ker operacija se je stoje odigrala, sva jo še spredaj dva krepko držala. Sosed še z lučjo je prispel, sonce svetil noter ni v hlev. Kirurg je bil Tone, mladi zdravnik, ki je napravil hrabri podvig! Upokojili so se v TO Tomaž Godec Cilka Fornazarič je pričela v naši TO oktobra 1951 v takratni zabojarni na različnih delovnih mestih. Zaradi potreb v proizvodnji je bila večkrat razporejena tudi v žagalnico in v skladišče žaganega lesa. Delovni pogoji so bili v prvih povojnih letih slabi, zato je bilo potrebno mnogo truda, da je bilo delo dobro opravljeno. Z uvedbo proizvodnje opažnih plošč je bila razporejena v ta oddelek, kjer je delala do upokojitve. Večinoma je v obratu opažnih plošč delala na delih in nalogah sestave plošč. Pri delu je bila prizadevna, vestna, požrtvovalna in disciplinirana. S svojimi sodelavci je bila v izredno dobrih odnosih. Bila je tudi član samoupravnih organov v TO. Ludvik Šuligoj se je zaposlil v TO »TOMAŽ GODEC« pred štiridesetimi leti, točneje 3. 4. 1946. Najprej je bil zaposlen kot nočni čuvaj, potem pa je opravljal razna dela od brusača, skladiščnika v centralnem skladišču, do voznika na premičnem tiru. Ko je bil ustanovljen obrat opažnih plošč, je bil tov. Šuligoj s prvim dnem obratovanja prerazporejen v ta obrat, in sicer kot pom-močnik pri stiskalnici. Delo je bilo v tistem času neprimerno težje, kot je danes, vendar je tov. Šuligoj svoje delo kljub temu, da je invalid, opravljal požrtvovalno in vestno. Zadnja leta je delal kot skladiščnik v obratu opažnih plošč. Tov. Šuligoj je tudi eden izmed ustanoviteljev prostovljne-ga gasilskega društva v TO, v katerem še danes sodeluje kot aktivni član. Kljub temu da je invalid, dela tudi v športnih društvih in lahko trdimo, da je imel največ zaslug za izgradnjo sankaške proge v Boh. Bistrici. Tov. Šuligoj je bil med sodelavci priljubljen zaradi poštenega in tovariškega odnosa do vseh. se je zaposlil v naši TO leta 1953. Delal je na raznih delih v žagi. Takrat je bilo delo zelo težko, večkrat pa so morali delati tudi v nočni izmeni. Leta 1958 je tov. Odar prekinil delovno razmerje in se zaposlil v mizarski delavnici v Češnjici. Leta 1972 se je ponovno zaposlil v naši TO. Najprej je delal na kr-lišču kot merilec lesa, pozneje pa v krojilnici na cepilki. Težko delo je pustilo sledove na njegovem zdravju, tako da so mu zdravniki odsvetovali, da bi še naprej delal, zato se je invalidsko upokojil. Med sodelavci je bil priljubljen zaradi svoje prizadevnosti do dela in tovariškega odnosa. Vsem upokojencem želimo obilo zdravja in se jim zahvaljujemo za vse, kar so storili za napredek našega TOZD. Iz vampa privlekel je nekakšno železo, katero nobeno obliko ni imelo. Bilo pa je dokaj ostro, kot kak klin, zarad’ kater’ga bi bla Urška ko j »hin«. Sem kajžar eno kravico imel, ob mleku in kruhu sem lepo živel. TOGO Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Olga Repinc, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.