vsak dan nucen in praznikov. »U Issued daily except Saturdays. Sunday« and Holiday! PROSVETA —1 % - GLASILO SLQVENSKE NARODNE PODPORNE J EON OTE Urrdniikl In upravniáki prostori: 2057 South l.uwndulc Ava. Office of Publication: 2ÖÖ7 South Lawndslo Ave. Telephone, llockwell 4!KM LETO—YEAR XXXVII Cena lista je $6.00 ^rr* •* matier »•. »«. •* e* pu.t «m«* st Chicago. ilUnoU. un4er the Act of CoiutroM oI March S. 1S7S. CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 12. MARCA (MARCH 12). 1945 Subscription $0.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER SO Acccptsnce for mailing st special rate of postage provided for in scction 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorised on June 4. 1018. Američani zasedli osem mest na vzhodni strani reke Rene! Enote prve armade se združile s tretjo armado pri Brohlu in Andernachu. Nemška sila okrog 150,000 vojakov v pasti. Essen in druga industrijska mesta v Porenju bombardirana.—Rusi zasedli polovico Kuestrina, trdnjavskega me sta ob reki Oder, in čez 200 naselbin v Pomera niji.—Ameriške čete invadirale nadaljnji filipinski otok. Nov bombni napad na Tokio. Britske in indijske čete udrle v Mandalaj PARIZ. 12. marca—Kolona prve ameriška armado «o zasedle csem mest na vzhodni strani rake Rene in ustanovila nova mortises na davat mil) dolgem in tri milje širokem pasu osamila, poroča časnlška agentura Associated Press. Nemška In zavezniška poročila cmenjajo ljuta bitka.* Moatti&a. katera drša ameriška silo. se raztezajo od Honneffa na severu do Hoenningona na jugu. Bitka v Honneffu. ki lo pod kontrolo ameriških čet, so nadaljujejo. LONDON; 12. marca.—Rusi so okupirali polovico Kuestrina, trdnjsvrkega mesta ob raki Oder, 38 milj vshodno od Berlins. Nemška vojaška poaadka Jo obkrožena in v nevarnosti uničenja. Berlin j« priznal, da Rual drše pozicije ob raki Odar na obeh itraneh Kuestrina. Maršal Stalin ja v povelju dneva naznanil padec Lauonburga, zadnje nemška trdnjavo v severovzhodni PomeranljlJ To Ja važno železniško ln cestno krlilšče, 30 milj sapadno od Gdynlje, bivše poljska aaornarlčne base. MANILA, FtfLIPINL II. marca.—General Douglas MacArthur le nssnanll invasijo otoka Mln-danaja in okupacijo štirih maat. Invazija je sledila bombardiranju japonskih pozicij na obrežju z morja in 1* sraka. Japonci so se morali pod pri tlakom pmerl-ških sil umakniti v hriba. Paris, 10. msrca.—G e n e r a 1 Courtney H. Hodges, poveljnik prve ameriške armade, je poslal nadaljnje oklopne in pehotne kolone čez železniški most Lu-dendorf na Reni na vzhodno stran te reke. Američani so zavzeli ta most pri Remagenu brez odpora s strani nemških sil zadnjo sredo. Remagen leži 25 milj južno od Kolina, četrtega največjega nemškega mesta, ki je v ameriških rokah. Glavni zavezniški stan poroča, da so se enote prve ameriške armade združile z enotami tretje ameriške armade in da bodo slednje kmalu prekoračile Reno v bližini Koblenza. Ostanki desetih nemških divizij, okrog 150,-vojakov, se nahajajo v pasti v sektorju ob Reni, ki se razteza do belgijske meje. Kolone prve armade so okupira Bonn in Bad Godesberg. Zavezniki zdaj kontrolirajo 118 roilj dolg pas ozemlja na zapad-m strani Rene od Koblenza do holandske meje. Enote orve ameriške armade se združile z enotami tretje ;,:maKO oM>b MV tokol HMta. "Odločil sem sa, da pu-stim sarnu razvaline, podgana in epidemije boljševlkom, Židom in plutokratom. Bog naj ml poms-ga, kar bom storil v zadnjih osmih dneh sedanja vojne." Hitlerjev zadnji ukaz nacij-skim fanatikom Je, du morajo požgutl in razdejali vao Nemčijo tako, "ds bodo Jaltaki razbojniki nuAli samo ra/vuline in smrt, ko bo diV.uva poražena. Nemčija mora pasli v plamenih." Britska vojaška • • • /1 w • •• misija v urcip e Levičarji izpolnili pogoje dogovora Alane, Grčija, 10. marca —Clu-tli bi lirike vojaške misije -so do-Njieli sem iz Italije In krajev Slednjega vzhoda, pravi uradno poročilo.; Nekateii izmed teh bodo voeiill posebne šole in vež-buli grške častnike. » (jI škl vojni miniater je naznanil, da bodo enote grške narodne garde »n britske čote poslane v kraje |*>d okupacijo levičarskih «il in prevzela odgovornost za vzdi že va n je reda. Di ugu veni piavl, da Je premier konieiiral z reprezentanli levi-carjev v Vark*su. Slednji m» izjavili, tla so" levičarji Izpolnili pogoje v Atenah sklenjenega do-govoru, ki je rezultiral v končanju civilne vojne. Eden pogojev je bil, da morajo levičarji izničiti oio/je |>oveljstvu redne gršk« armade. , * Podmornice potopile 12 japonskih pomikov Wa«hington, I). C. 10. marca. - Mornar leni department poroča, da so ameriške podmornice jiotoplle nadaljnjih dvanajst ja-j ponskih parnikov in ladij na Pa-' cifiku v zadnjih dneh. Med temi ' sta bili dve bojni ladji. Od napada na Pearl Hsrbor so smeri-ške podmornice potopile 1067 ja-i potiskil psrnlkov ln ladij. PROSVETA PONEDELJEK, 12. Marp, PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO IN LA5TNINA SLOVEMSKE NARODWE PODPOBME JEDNOTE Organ oi and published by National Beoeftl Society Nerolnlna sa Zdruiane driave (Isvon Chicago)!« •0 ta pel lota. S1-S0 " " * SokCo- »7.50 «do leto. 13.73 a. pel letar «a Inosemetve M OS. Subscription rata.: lor iha Unilad 8ta^ (.x^t C^o) «d Canada MOO p»r y«r< Chicago and Cook County 1730 por yeai. foreign counlrloa M OO per year. ._.. Con. oglaaov po dogovoru—Rokoplsl doptoov In ¿lankov 2 no vrSsjo. RokopUl Uierarne vsoblno (¿rtioe. d A me, pet ml Ud.) so rrnejo poWljatelja le * slu4.ju. £o Jo pelloiU ratM on agreement.—Manuscripts of communicailoM J u^Ä .Hlc^iU not be returned. Other «smtM** r^h rttorioT play«, poem., etc.. wUl bo relumed to sonde* only l^nt^pT^ by Uu addr^aed and stamp* envelop.. Naslov na r«e. kar Una stik s listom! PROSVETA ' 2657-59 So. Lawndale Are., Chicago 23, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS —- Linearji zopet na nogah V mislih nimamo onih rasnih bigotov, ki se zberejo skupaj v drhali kje na jugu ali nižjem srednjem zapadu, ugrabijo kakšnega zamorca, ga zbicajo kot Kristusa pod križem, povaljajo v smoli in perju, ga zavlečejo v kak samotni kraj, obesijo na dreVo in ga zavalijo, da tako zadoste svojemu "nordijskemu" sadizmu. Seveda pod pretvezo, da zaščitijo "spolno krepost" belopoltnih Američank. V preteklosti je zadostovalo v "biblijskem pasu", da je kakšna "krepostna" žena ali dekle, pa čeprav je bila prostitutka, samo obdolžila kakšnega zamorca, da jo je -hotel posiliti, je bila takoj na delu linčarska "justica". Zadnja leta, odkar so na delu sile, da kongres sprejme zakon proti tej linčarski folklori, več tako pogostoma ne čitamo o tej ameriški sramoti—zadnjih par let sploh ne vemo za noben tak slučaj. Ali je to trajna ali samo začasna pi idobitev ameriške civilizacije, bo pokazala bodočnost. Vsekakor je to ena izmed najtemnejših peg na telesu Amerike. e Kot rečeno, imamo v mislih druge vrste linčarje. In sicer imamo v mislih bolj "civilizirane" linčarje, ki z jezikom ali s peresom zelo radi linčajo organizirane delavce, ako zahtevajo ali celo za-stavkajo za boljše delovne razmere in za nekoliko večji kos kruha. Ameriški kapitalizem je vzgojil in tudi plačuje eelo^armado teh profesionalnih delavskih linearjev. Nekateri so v službi vlade— ruzredne vlade!—drugi so pa v službi kot ptsuni meščanskega tiska, radijski komentatorji ali karkoli že. Ti linčarjl so bili zadnje dni na delu proti avtnim delavcem v Detioltu, zdaj so se pa spravili na Johna L. Lewisa in njegove majnarje, ki so zopet v gibanju za novo^mezdno pogodbo. •Kur se tiče avtnih delavcev pri Dodgu in Chryslerju v Detroitu, je pri teh družbah nastala spontana stavka za lastno obrambo. V glavni tovarni pri Dodgu je nastala, ker je družba hotela upeljati novo priganjaštvo—bolj hitro pognati "conveyer belt" ali produkcijski trak. Ker nekaj delavcev, katerim je bilo ukazano, naj trak hitreje poženejo, tega niso hoteli storiti, so bili odstavljeni, nakar je sledila stavka v prizadetem in potem tudi v drugih department tih/ Drutba je hotela upeljati enak priganjaški suftem kot je bil prej, took let-'h i bilo unije. ""H™. Jpri Chryslerju pa je bilo odsloVfjenlh več unijskih zaupnikov In posledica je bila—stavka. Voditelji avtne unije AWU-CIO pravijo in svoje argumente so tudi podprli z dokazi, da je v ozadju vsega tega dobro premišljen načrt za zdrobitev avtne unije. In /daj je najbolj ugoden čas, Vajti organizirano delavstvo se je z lastno besedo odpovedalo pravici do stavke, dokler traja vojna. Ampak kjer je le preveč provokacij s strani bossov, tam tudi prej ali slej poči, kajti stavku je edino orožje, s katerim je mogoče krotiti "openiaparje". Drugače postanejo delavci pri delu pravi sužnji in izgube tudi svojo edino protekcijo—organizacijo. Ampak kapitalistični intelektualni valpeti vsak tak spor tako pnkroje in ga pokažejo v javnosti kot da so delavci hudiči, ker se drznejo zastavkati, delodujulci so pa angelji—vsaj pa pravični in zelo patriotični možje. Žrtev je pa seveda dežela, oziroma vojna produkcija in vojaki na fronti. Odgovorni unljski voditelji in vojni delavski odbor si seveda prizadevajo, da čim prej končajo stavke. Ampuk sporna vprašanja navadno obvise v zraku ali pa ostanejo nerešena, kajti pri tem je vojni delvski odbor zelo, zelo počasen. Na delavce, ako zastavkajo, *c vrže kot ''lintver", njih pritožbe pa rešuje po polževo ali pa jih sploh položi na polico. In tako pride sem pa tam do spontanih' stavk. To se dogaja le tam, k|cr so slabi delavski odnošaji; kjer je vodstvo podjetja razumno' in vidi v delavcih ljudi in ne sužnje, tam ni stavk. e » ' ' i.' , m . Kot vse izgleda, se bodo antidelsvaki linčarjl vi prihodnjih dneh ali tednih pridno mastili z Lcwlsom in premogarsko unijo UMWA, ker zahteva nekoliko večji kos kiuha za svoje člane. To so že pokazali in že zaceli streljati strup na Lewisa, ker ni prišel pred operatorje in vlado ponižno s klobukom v roki in zaprosil nekaj drobtin. Ampak Lewis je nastopil kot je njegova novada—drzno in izzivalno. V resnici je to edini jezik, ki ga razumejo operatorji in tudi visoki vladni birokrati. Zato je tudi Lewis edini delavski voditelj, ki te ga danes boje v Wsshingtonu, kitkor poroča Jonathan Staut v New I^eaderiu. On tudi «tmrnja, da je bil glavni stuif rudurske unije poplavljen / bodrilnlntl telegrami od raznih krajevnih unij in delavskih voditeljev *z vse dežele, posebno pa od avtnih delavcev iz Detroita. ko ie v str'slu Smithovega zakona vložil formalno prijavo o možnosti stavke, ko poteče sedanja pogodba. To glasovanje o stavki si ima vršit» 27. marca— štiri dni pred potekom pogodbe, Lewis bo nedvomno sku&al d«»seči ¿tm več zahtev. Unija sicer nI predložila nobene zahteve za direktno zvišanje plače; to skuša doseči indltfktno s "prlboljški*. V ta namen je predložila okrog ducata zahtev onovii Proletarca, nato pa je sel z menoj k rojaku T. Strežaju, caterega sva pridobila, da se je naročil na Proletarca. Volkov !et je bil prav na dopustu. On je (in L. Oblaka. Tudi žena je po-lovila Prosveto. Pri vojakih majo dva sinova in eden je me-lanik. Tudi John Slance je ponovil Prosveto. Valenček v W. \4asontownu pa je umrl. Ulnrl e tudi moj prijatelj Luka 2au-be iz Nemacolina. Bil je zelo mirnega značaja. Slišal sem, da bo umrl tudi Žaubetov sin, ki je dobil pri vojakih neko bolezen. Služil {e pri sanitejcih, toda ni imel dovolj močnih živcev, da bi mogel prenesti vse, kar je videl. V Gravs Landing sem prišel že pozno ponoči, vendar pa sem že obiskal M. Danilica iz Krede pri Kobaridu, kateri ima še hčere Zmagovalni pohod ruskoqa vojaštva po rasbIH ogrski preatolnkl. ki le podla v roke rdeči armadi po SO dnek obleganja. doma, ako so še žive. Ponovil je Prosveto za celo leto. Ker pri Zadelovih niso bili več pokonci, sem dobil prenočišče pri rojaku Cegiarju. Tudi on ima sinove pri vojakih že precej časa. Padel pa je na bojišču sin Franka Zadela, kateri ima gostilno, kakor sem ie zadnjič omenil. Drugi dan sem obiskal Albina Uleta, kateri je ponovil Prosvč-to. Od tam pa sem se odpeljal v Pt. Marion, na goro Kalvari-jo k pečlarjem. Ne vem pa, ali je Tone Zupančič še vedno peč-lar ali ne, kajti kupil je hišo nekje drugje. Ponovil je Proletarca Oblak, Tone Zupančič, Jakob Oblak in Tone Mlakar so darovali vsak $1 Proletarcu v podporo. Mrak ne more delati, ker je invalid, zato živi na relifu. Iz Pt. Mariona sem se peljal naravnost v Morgan town, W. Va.# in od tam v Scott Run. V Moni, W. Va., je rojakinja Terbižan ponovila Proletarca, zaeno pa pristavila, da se ne smem več vrniti, ker imajo preveč za čitanje. Odgovoril sem ji, da se me ne bo znebila. (Konec prihodnjič) Anton Zornik. POROČILO O PRISPEVKIH Mineral, Kana.—Na zadnji seji društva Orel št. 10 SNPJ smo pobirali prispevke za reveže v stari domovini. Vsega skupaj smo darovali $62.50, poleg tega pa so člani^iinesli veliko obleke in obufv«-še v dobrem stanju. Vse je bilo odposlano na pristojno mesto. Ker nimam pri rokah računa, ne bomo poročal, koliko je tehtalo, bom pa drugič, ko bomo zopet poročali o prispevkih. Darovali so denar sledeči rojaki: John in Mary Marolt $5.50; po $5: Mary Debelak, Jennie Sheme, Mary Cherne, yincenc in Terezija Zalokar, Anton in Mary Potočnik, Andrej Burkelc in žena, Frank 2itnik in žena, Frank in Lucija Jugg. (¡Jennie Sheme je nakolektala $10, sedem članov pa je darovalo po $1, tako da znaša skupna vsota $62.50. Najlepša hvala vsem darovalcem, zlasti Jennie Sheme. Dasi-ravno je sama uboga vdova, je darovala petak, spravila skupaj precej stare obleke, poleg tega pa je obiskala tudi sosede Italijane. Pri italijanski družini Mike in Frances Saporito je dobila $2. Kdo se bo tako obnesel prihodnjič, kot se je Jennie Sheme? Človeka veseli, ko vidi, da se ljudje zanimajo in pomagajo nesrečnim rojakom v stari domovini. "Vsakdo, kdor pomaga deželi, kjer je bil rojen, je obenem tudi dober ameriški državljan," je dejal predsednik Wilson, kar je velika resnica. Slovenski narod ne bo prosil in beračil, kakor na primer Italijani, kajti je preveč ponosen in rajši trpi pomanjkanje. Upanje je, ako bo pomoč stalno prihajala v staro domovino, da se bo obrnilo na bolje. Upamo tudi, da se Hitlerjev "New deal", ki je imel po Hitlerjevih besedah trajati tisoč let, pomiče proti koncu. Za Hitlerja se že piše 1. 2945 ... V tolažbo mu naj bo, da je jaovzročil večje razdejanje kot njegov prednik Atila, hunski kralj, pred tisoč leti. Nemci so dokazali, da niso nič bolj napredni kot Atilovi razbojniki, kateri so požigali mesta in vasi ter uničili vse, kar jim je prišlo na pot. Glasni priči nemške krvoločnosti sta Poljska in Jugoslavija. Krematorji pri Lublinu na Poljskem bodo žive priče nemške "kulture" prihodnjih tisoč let! Kaj vse so uganjali, nam v Ame-liki ni dosti znano, ampak že to, kar vemo, Je preveč in človeka strese groza, ko misli na njihovo divjaštvo. Še enkrat iskrena hvala vsem darovalcem! Frank Jugg in Anton Potočnik. nabiralca. O ČEVLJARJIH Cleveland. O—Naši "šuštarji", ki pa so vsi zdravi in popravljajo ter pribijajo podplate, so: Frank Dacar, Frank Žavbi in Mike Urek. Slednje«*4mam na muhi. Na koncu poulične proge Nottingham, kjer je tako zvani "Y" (po naše bi rekli waj), je imela naša Josephine Rodica svojo ta-vemo, kjer smo se delavci poulične ustavljali In pili kavo in Jedli juho ali kaj drugega Včasih je gospodinja rekla, naj si kar sam pomagam in opražim Ameriški delegatje na mednarodnem delavskem kongresu Londonu, kjer so m zastopniki organiziranega delavstva Iz 36 drf^ Isrekll sa ustanovitev nove strokovne internacionale. Od leve * desno: James B. Carey, gl. tajnik CIO, Allan S. Haywood, organi sacijski direktor CIO, In John Green, predsednik unijo ladj*» J nlh delavcev CIO. ^ "d malo slanine z jajci. Sedaj pa Josephine ni več v tistem lokalu. Ona je znala svojim gostom zapeti tudi po kranjsko, dasi je Primorka. Pela je tudi po italijansko in nemško, potem pa je rekla, da mora človek vedno delati. Sedaj je šla v pokoj, ker je neki rojak rekel, da ji je njen stric zapustil "zlato žilo"! Kadar bo moj stric meni zapustil "zlato žilo", bom šel tudi jaz v pokoj. Ker ni v tisti taverni več Rodice, temveč neki Italijan, hodim rajši sedaj k našemu Mi-chaelu Ureku, ki je poleg gostilne pri "Y" in meri čevlje po kopitu. "Odkod si doma, Miha?" sem ga vprašal. Mike je po očetu Slovenec, po materi pa Hrvat. Rojen je bil v Kapeli pri Brežicah na Štajerskem. Vzgojen pa je bil v župniji Križovac-Varaž-din, Hrvaško. Njegova* mati je bila doma iz Zagorja. Franca Jožefa je služil pri 16. madžarskem infanterijskem regimentu, da je Madžarom popravljal čevlje. Mici Urek, ki pa je Ljubljančanka, bi rada videla, da bi šel Mike v pokoj, kakor je šla Josephine Rodica, dasi on nima sorodnika, ki bi mu zapustil "zlato žilo". Ne smemo pozabiti, da je Mike že 70 let star in kot čevljar je sicer samostojen, ni pa kapitalist! Potreboval bj pomočnika in tisti fant, po pqkliiPM čevljar, ki je nekje na zapadu ^.rešuje velikanske probleme Sovjetske Ruši je ter hoče zavzeti Sta linovo mesto, bi lahko prišel i Cleveland in šel z Mikom v kdm panijo, ter bi skupno reševala probleme podplatov, Stalin pa naj ostane na svojem mestu. Mike Urek se je izučil'čevljarske obrti v Veliki Gorici pri Za grebu. Pozneje je potoval in bi v Novi Gradiški, Vinkovcih, Os-jeku, Sisku, Celju, v Ljubljani in več drugih krajih, nazadnje pa je bival 14 let v Trstu, od koder se je podpl v Ameriko 1.1906 in se ustanovil v New Castlu Pa. Tam je bil tri leta, ker pa mu njegova obrt ni dobro uspevala, je prišel k nam v metropolo, kjer pa ima preveč dela. Miku želim ob njegovi 70-let-nici, da bi učakal 140 let, predno se bo podal v večna lovišča. Frank Barblč. 53. VELIKONOČNI SIMBOL UPANJA Wi»ukeg*n. 111.—Pripravljalni in izvrševalni odbor krajevne podružnice ZOJSA delujeta, da bo tudi v Waukeganu praznik vstajenja, to je na dan 1. aprila ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu. Iz Chicaga so se odzvali igralci in igralke dramskega odseka JSZ in bodo vprizorili dramo "Norec" v treh dejanjih. Ta igra je bila igrana že v Clevelandu, Pittsburghu, Denverju, Chicagu in zadnjič v Milwaukeeju v veliko zadovoljstvo občinstva. Končno je dana prilika, da bo tudi naš samotarski oder oživel in imeli bomo nekaj ur duševnega razvedrila. Sonce topleje odseva, a v zakotkih se še vedno vidi zamrzel led ... Da pa se temu odpomore, smo povabili moža in prepričani smo, da bo kos nalogi in da bo s svojo žarnico posvetil tudi v najtemnejši kotiček. Ta možje jToškp Oven. Ni dvoma, da bo Oven slikovito in resnično predstavil Kalva-rijo. križev pot, po katerem gre naš križani narog V stari, oropani in požgani domovini. Skrivati se mora po krimskih kotlinah, v triglavskih brezdnih, kakor divja zver. Apeliram, kakor je apeliral dr. Kuhar, vodja SLS. iz Londona, ko le končno sprevidel svojo zmoto, in sedsj urgira na svoje; pristaše, naj se pridružijo ljud- ski fronti in rešijo, kar se rešiti da. Dvorana Slovenskega narod, nega doma v Waukeganu je veli* ka in pripravljalni odbor je pre. pričan, da se boste odzvali in napolnili dvorano do zadnjega kotička. ^ Vsi na plan, vsi na delo za naš trpeči narod v stari domovini! Za odbor vas vabi, Andrew Mozek. V METROPOLI NA DELU ZA JUGOSLAVIJO Cleveland, O.—SANS je tista organizacija, ki je danes v ospre-dju vsega našega javnega gibanja v tej dežlei. V ospredju pa je radi tega, ker vrši dve zelo potrebni in važni nalogi: da informira "državne oblasti o mejah in pravicah našega naroda v stari domovini in da zbira gmotna sredstva za takojšnjo relifno po-moč temu trpečemu bednemu ljudstvu. Prvo nalogo so vršili in še vrše predstavniki in izvrševalni odbor SANSa, drugo pa vrše podružnice in članstvo po naselbinah. V Clevelandu imamo podružnico št. 39 SANSa, ki je z zbiranjem prispevkov in relifnim delom zelo uspešna. Zbrala je že toliko, da nosi prvenstvo vseh SANSovih podružnic. V naselbini sta bili še dve aktivni skupini, ki sta vršili to potrebno! X«UfriQ,4s|q4llrimeli pri tem veliko uspeha. To so Progresivne Slovenke in podružnica JPO-SS. Danes pa sta se ti dve skupini pridružili naši podružnici SANSa. Pridružili sta se z namenom, da ne bo med nami toliko cepljenja in delenja, pač pa več skup-q«Sga,( VWe^pnega deJa in več uspeha pri zbiranju relifa. Novica, da so prijatelji jugoslovanskega naroda zbrali New Yorku na banketu pol milijona dolarjev, je zelo blagodejno vplivala na navzoče na zadnji seji podružnice št. 39 SANSa. Ako so v New Yorku tako korajžni in požrtvovalni, da so toliko skupaj zbrali, zakaj ne bi mogli doseči v naši metropoli kaj takega, so govorili zastopniki na seji. Kaj pa imajo v New Yorku, da ne bi imeli mi? Tukaj imamo odlične veljake in ljudi, "ki stoje na trdnih tleh", kateri bi se lahko odzvali v ta namen z večjimi vsotami. Seveda, nekaj jih je med temi zavednih, kateri so se že radevolje odzvali in prispevali svoje deleže, veliko pa jih še ni zapisanih. Te bo treba poiskati in jih pripraviti na to. Najprvo jih bo treba navdušiti, potem p» hipnotizirati na način, kot so to izvršili v New Yorku. Nekaj bo treba ukreniti! Za relifno pomoč so se odzvala tudi tukajšnja pevska društva. Glasbena matica priredi v ta namen koncert, in sicer 25. marca v SND, Zarja pa 29. aprila. Ves prebitek koncerta C.la»-bene matice gre v ta namen. Zarja pa je določila polovico prebitka, polovico pa ga jc Prl' spevala od zadnjih dveh predstav, ki je znašal pol t»«***1 Leo Poljwk. SATSO WHOOO./ 9C soot you TAKS HOUe u<€0 PAT TO THÉ »UTCHftt^H PONEDEU^MARCA Slovenija v borbi za svobodo Mirko G. Kuhal, tajnik SANSa (Nadaljevanje) VII. Ali Je narod arel sa demokracijo? Pismenost naroda je dobro kazala, če je ljudstvo zrelo za demokracijo ali ne. V Sloveniji razen malih izjem vsaka odrastla oseba ;,ta in Danes tam težko najli normali*«a človeka, ki bi bil nepismen, kajti osnovna izobrazba je zelo razširjena in skoraj £ ni vasi, ki bi ne imela ljudske šole. In to kljub dejstvu, da je ¡„nogo vasi brez učiteljev in učiteljic in morajo starši in drugi ¿lani obitelji otroke učiti ---------- —sovnica bolj učinkujoča za pospeševanje demokracije, nego je V Sloveniji ne gre za vprašanje ali se dovoli demokracija nevednemu narodu, temveč ali se demokracija dovoli ljudstvu ki cita in razumeva. Za slovenski narod je vojna in kruta okupacija velika politična šola. Slovenci bodo sigurno znali ceniti pravo vrednost demokracije, kajti s svojo lastno krvjo so plačali zanjo visoko ceno. Partizansko gibanje se zaveda, da gredo naši ljudje skozi težko šolo in vsled tega jim skuša nuditi vsako priliko za najširše udejstvo-vanje naroda pri krajevnih upravah in pri narodni vladi, kakršno si izbirajo sami. AVNOJ obiekal Slovenijo Narodni odbor Antifašistične-ga veča narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) je poslal posebno delegacijo v Slovenijo, da opazuje ravnanje slovenskega parlamenta in ljudske volitve. Med temi delegati so bili dr. Ivan Hibar, Edo Kardelj, dr. Kocbek, Moša, Pijade, Vujačic, Filipovič, Zečevič in drugi. Toda prišli so tudi kot svetovalci. V Sloveniji so se mudili od februarja do maja 1944 in v tej dobi so imeli prvovrstno priliko opazovati delovanje demokracije v Sloveniji. Potovali so 45 dni peš in s konji predrjo so dospeli v Črnomelj. S svojim prihodom so tudi počastili ves slovenski narod, kajti jasno je, da nastaja velika razlika med Slovenci ter Srbi in Hrvati; ti slednji tedaj še niso doma pričeli izvajati zaključkov kongresa v Jajcu. Ko je delegacija odpotovala proti jugu, je bila zelo zadovoljna, kajti prvi parlament in demokratično politično delovanje Je bilo sapričeio v Hitlerjevi Evropi, ln to v Sloveniji! V Ameriki so se nekateri elementi norčevali, ko je SANS poročal o prvih volitvah in piVem slovenskem parlamentu. Isti ljudje se danes lahko posmehujejo tudi zaklujčkom 'velikih treh', ki so na konferenci v Jalti pritisnili odobrilni pečat na demokratično čelo, ki ga razvija Osvobodilna fronta v Sloveniji in Jugoslaviji. Izbiranje kandidatov Listine kandidatov ni sestavila samo ena stranka. V Belokra-jini je bil izvoljen kandidat, ki je javno pokazal belogardistične simpatije. Takih slučajev sicer ni bilo veliko, toda Osvobodilna fronta je tudi take kandidate pozdravljala, kajti potom svojega urada so taki kandidati spoznavali in se prepričali o demokratičnem izvajanju javnega miru, ^ so ya upostavili partizani. Pri civilni upravi je bilo opasti več in več novih obrazov in Partizanske oblasti so se razveselile tega ljudskega odziva. Naravno je, da se je ta proces volitev prosto razvijal po vsem osvobojenem ozemlju. V nekaterih napol osvobojenih krajih w tudi vršile podobne volitve, toda završiti so se morale l n;'Hliei. Volilci so se morali posebnih ceremonij hitro posloviti, če se je približeval sovražnik. , Pri nobenih volitvah ni bil n»vzot kak častnik ali vojaški uradnik. Vojska je imela svojo proceduro za volitve. Vojaštvo J« bilo popolnoma odsotno in ni-ni vladala kaka prisiljenost. Vohjn so morali biti redni pre- k|v;iln Mojega volilnega okrož-ja ln ker se po malih vaseh in lr8>h prebivalstvi zelo redko ; ' ' ni bilo nobene mož-1 uporabljanje "ponareje-'•vnic, ali da Bi glaao-ap katerem v predvojni Jugoslaviji še pojma niso imeli. Vsaka izmed šestih enot federativne Jugoslavije bo imela po 30 poslancev v federalnem parlamentu ali skupščini brez razlike na število prebivalstva. Te enote so Srbija, Hrvaška, Slovenija, Črna gora, Bosna-Hercegovina in Macedo-nija. Za vsak milijon prebivalstva nad prvim milijonom in pol katerekoli enote bo dodanih 10 poslancev. Na ta način bodo narodi z višjim številom prebival- - Haile Selasie. ceaar Etiopije, konferira s predsednikom Roose» veltom ob priliki, ko se Je slednji vračal a krimske konference. Ali Rooeeveli išče "sfero vpliva" tudi v Etiopiji? Najbrže . . . De Gaullevh vlada in odporno gibanje Pariz. (ONA)—Francosko odporno gibanje je znova postavilo zahtevo, da vlada generala De Gaulla nemudoma začne delati na reorganizaciji francoskega gospodarskega življenja, ne da bi čakala, da se sestane ustavodajna skupščina. Louis Scillant, predsednik zbora narodnega odpora, je 28. febr. izjavil pred celokupno skupšči» no pokrajinskih odborov tega osvobodilnega gibanja, da program gospodarske reforme ne sme čakati* ter da je tudi najboljši porok obnove Francije ravno v teh reformah, ki bodo .. .. „ omogočile Franciji, da najbolje stva imeli sorazmerno večje za- zaveznikom v skupnem stopstvo, toda za osnovne potre-1 vojnem na be najmanjšega naroda bo šo vedno skrbela minimalna skupina tridesetih poslancev. Slovenija z 2,500,000 prebivalcev, uključivši Primorje, Trst, Gorico, severno Istro in Koroško, je na tej podlagi izvolila in poslala v Jajce svojih 40 poslancev. Ta sistem bo onemogočil predvojni položaj, ko je Slovenija Imela le 25' poslancev V jugoslovanski skupščini, ki je'štela 625 članov. Nedvomno je. slovenski narod brezmejno ponosen, da je bil prvi v Evropi, ki je započel osvobodilno gibanje, in prvi, ki je imel svoj parlament in svobodne, voJitve v obzidju Hitlerjeve trdnjave. Še več—ponosen je, vzradoščen in hvaležen, da bo njegova borba rodila žlahtne sadove—svobodo in demokracijo, katere še nikoli v zgodovini ni imel. Slovenski narod si je zgradil svojo lastno pot, zasekano v skalovje trpljenja, neizmernih žrtev in potokov krvi. Narod je glasoval, toda njegov krvni sovražnik ni bil nikoli oddaljen več kot 15 ali 20 milj. Toda vzlic tej veliki nevarnosti je obdrža-val velike ljudske shode, narodni kongres in tridnevno zasedanje parlamenta. Vse to govori zelo jasno o njegovi odločnosti. Veliko bi bilo že doseženega, če bi vse to bilo izvršeno samo za moralni učinek. Toda volitve par tednov kasneje spričujejo, da je to bil pravi in pošteni napor za dosego in izvajanje demokracije v polnem pomenu Atlantskega čarterja—na ozemlju, ki so ca Slovenci sami osvobodili in " " Ji i^_ S tem so stopili od noša j i med de Gaullovq vlado in osvobodilnim gibanjem v krizo, kajti po-kret odpora obtožuje vlado, du ne stori ničesar in da noče spojiti gibanja z vlado. Vlada pa obtožuje odporni pokret, da stremi za tem, da postane država v državi Na gospodarskempolju' so poglavitne« zahteve osvobodilnega gibanj« naslednje: Nacionalizacija bank, zavarovalnih družb, rudokopov in premogokopov ter vseh monopolnih industrij. De Gaulle ima podati tozadevno izjavo in se je baje pripravil, da predlofel'"* nekoliko 'spremenjen načrt nacionalizacije, ki bo omejil prizadete industrije. Verjetno je, da bo mnogo njegovih oponentov zadovoljnih tudi s takim spremenjenim programom, pod pogojem, da gu bo takoj začel izvajati. Ako pa bi hotel počakati, da se sestane ustavodajna skupščina, bodo nastala globoka nasprotstva v političnem življeniu Francije. Poleg gospodarskih vprašanj se pritožuje osvobodilno gibanje tudi radi tega, ker de Gaulleva vlada ne uvažuje dovolj takozva- nega posvetovalnega sveta, ki začasno nadomeščuje parlament. Poleg tega pa je de Gaulle mnenja, da je gibanje odpora storilo, kar je imelo storiti, ter da je zdaj preživela institucija, ki bi morala izginiti. V tem pa se osvobodilno gibanje ne sklada z njim, ker je prepričano, da je važno, da ostane na delu, dokler ne bo nova ustavodajna skupščina oblikovala nove Francije. branili s svojimi življenji v trenutku, ko so tudi glasovali. Volitve, ki so uresničile ,ss* ključke prveqs parlamenta ln Jih ls postsv ns psplrju spremenile v fsktlčns dejstvs, so Jssnl do-kss, ds Je demokrscijs cilj In ns-men psrtissnskegs gibanja ln Osvobodilne fronte v Sloveniji. (Se nadaljuje) Zavezniški letalci in Paveličevi ustasi Iz glavnega stana 15. zračne sile v Italiji. (ONA).—Po koncu vojne se bo imela vsa drhal fanatičnih teroristov, ki so popolnoma pod nemškim vplivom in se imenujejo ustaši, zagovarjati pred zavezniško komisijo za vojne zločine—in to ne le za zločine proti svojim rojukom Jugoslovanom, temveč tudi proti ameriškim letalcem, kuterih so pomorili veliko število. Ustaši so najstrašnejši zločinci na vsem Balkanu—najbolj podla tolpa pokvarjencev. Njih število cenijo na približno 10,000 mož. Letalcem 15. zračne sile je bilo naročeno, naj se jih ogibajo, pko jih zadene uj^oda, da morajo ¿pristati v zasedeni Jugoslaviji. Ponovno se je pripetilo, da so poklali ujete letalce. Tozadevna poročila so bila od tukaj že poslana komisiji'za Vojne zločine v London. Nemci, ki so spoznali, da jim utegnejo ustaši mnogo korjstiti ž hetenjem' taotrsnjlh sporov v« Jugošlaviji, so že dolgo pred vojno podpirali ustaško gibanje ln pozneje tudi pomagali ustanoviti teroristično Paveličevo Hrvaško. Ta drhal profesionalnih morilcev in divjakov bo eden težkih problemov povojne Evrope. Ceika vlada se vrača v domovino London. (ONA).—Dr. Edvsrd Beneš Je priredil v Londonu dne 21. febr, poslovilni večer pred odhodom v domovino, ln je Izjavil poročevalcu Overeseas News Agcncy, da bo tivedel tjikoJ po svojem prihodu doma popolnoma ustavno vlado. Govorice zatrjujejo, da bo čehoslovašk« vlada zapustila London prihodnji trden ter da bo takej v Košlcah sestavljena nova provlzorlčna vlada, ki bo obdržala oblast v rokah, dokler ne bo vsa dežela osvobojena. Slik« ameriška delegacije unij CIO. Id se le udeiešlls mednarodne dela veke konference v Lon donu. na kalarl Je bila storjena podlaga sa ustanovitev nove delaveke Internaclonale. Delo za pomoč narodu v domovini New Orleans. Blloxl ln Buras se pripravljajo na veliko akcijo Zadnje čase se opaža vedno več aktivnosti med Američani jugoslovanskega porekla za pomoč izstradanemu narodu v stari domovini. Naš narod v Jugoslaviji je dal vse svoje, da *a-vrši to vojno zmagovito v skupnosti s svojimi velikimi zavezniki. Do zdaj ni ni eden narod doprinesel toliko žrtev v krvi in opustošenju svoje domovine kakor narodi v Jugoslaviji. Posledice tega so naravnost strašne. Naš narod je danes nag in bos. lačen in izmučen. Na stotine jih umira od lakote vsak teden. Kakor da ni to dovolj, so nastopile še razne epidemije, katere tudi pobirajo dragoceno življenje naših ljudi. Narod se proti temu ne more boriti, ker nima zdravil, zdravnikov in tudi bolnišnic ne. Vse je sovražnik uničil, požgal in pobil. Sovražnik ni izbiral sredstev, da uniči kar največ našemu narodu. Dolžnost vsakega človeka v Ameriki, zlasti pa ljudi jugoslovanskega porekla, je ta, da dela l vsemi svojimi močmi, da pomaga našemu narodu. Nobena žrtev ni prevelika tukaj v Ameriki, koder nam je bilo k sreči prihranjeno gorje vojne. In narodi v Jugoslaviji so mnogo storili in doprinesli k temu, da Je naša Amerika ostsla nepoškodovana. Naš narod na jugu je podvzql vrsto akcij, da organizira in izpelje resnično pomoč za svoje rodne brate v starem kraju. Zedinjeni odbor južnoslovan-skih Američanov v Burasu in New Orleansu kakor tudi Slavonsko podporno društvo v Bl-loxiju so organizirali akcijo za zbiranje pomoči, pa bilo to denarni prispevki ali blago. Dne 3. marca je imelo Slavonsko podporno društvo v Bl-loxiju shod našega naroda v tem kraju. Na zborovanju je govoril Toma Babin, predstavnik ml nistrstva socialne politike v Ju goslaviji in predsednik Kluba ju goslovanakih pomorščakov \ New Yorku. Klub pomorščakov je prejel mnog o pisem iz domo vine; v leh so popisane nepojm ljive težave ln zlodejstva, katera je prizadel sovražnik Jugoslovanom. Vrhtega so nali pomorščaki, .člani kluba, vršili svojo težko dolžnost s prevažanjem vojnega materiala na razne fron te; Imeli so priliko, da so prišli dosti blizu Jugoslaviji, da vidijo naš narod, da slišijo neposredno od njega samega o njegovih ju» naških delih in da spoznajo vse težave, katere mora prenašati danes naš narod. Toma Babin je kot predsednik zelo dobro poučen od svojih brstov pomorščakov o vseh teh zs-detrah. On jc povedal našemu nurodu na jugu, kaj vse so nsši storili, zakaj danes dsjejo drugi narodi Jugoslovane za vzgled, kako je treba delati, ksko se boriti in ksko umirsti za svobodo in demokratične pravice naroda Jugoslovanski narod je to Izvo-jevsl, prelil morja krvi, zato pa zna ceniti svojo svobodo In svojo demokratično pravico. V bo* jih, v katerih je Jugoslavija izgubila okoli dva milijona sinov in hčers, se je rodila nova demo-krstična Jugoslavija, vzorna država pravice, svobode In miru. Dne 4. msres je govoril Bsbin na zborovanju Zedlnjenegs odbora Jugoslovanskih Američanov v Burasu, a dne 5. marca ria zborovanju v New Orleansu, katerega je tudi priredil tamošnji zedinjeni f>dbor J8A. Mi hočemo več poročati o teh zborovanjih in bomo zvesto zs-sledovsll aktivnosti naših vrlih pstriotr»v na jugu; o vsem tem bomo svoječasno Informirali nišo javnost,—ZOJ8 A. WMH8 THi PUKL OOtf 12,500 gallons ef get#» Slovenska žena v osvobodilni borbi (Iz revije "Naša žena") PO SKUPNI POTI Žene nove Jugoslavije smo Častno vršile svoje dolžnosti in jih vršimo tudi zdaj, ko bijejo zasužnjeni in svobodoljubni narodi po-slednji boj z zadnjim sovražnikom, s hitlerjevsko Nemčijo. Vršile jih bomo tudi v bodoče, tedaj, ko bo ta boj dobojevan in bodo vsa ljudstva v mirnem življenju gradila lastno domovino. Zato imamo pravico zahtevati kazen za vse krivce, ki so našim narodom storili toliko gorja, za vse fašiste in hitlerjevce, in tudi za one, ki so s tujim, sovražnikovim orožjem ubijali in še ubijsjo naše sinove. Mi smo eno le s tistimi, ki dajejo vse sile za to, da klone poslednji nečloveški zasuŽnjevalec —Hitlerjeva Nemčija ... Na tej skupni volji je v treh letih borbe zrastla v nas Slovenkah topla ljubezen do vseh junaških slovanskih šena nove Jugoslavije in mogočne Sovjetske zveze, do vseh zavednih Žena Poljske in ČehoslovaŠke, ki se v velikem številu bore v vrstah rdeče armade proti smrtnemu aovražni-ku slovenstva. Srčno smo povezane z vsemi borbenimi ženami Anglije in Amerike, naših zapadnih zaveznic, v tem herojskem boju za demokracijo, z zavednimi ženami vsega sveta, vseh dežela, j , , Sovražnik nas vseh je isti, je hitlerjevska Nemčija in tisti, ki ji pomagajo. Naš cilj je isti, resnična demokracija, ki bo našim narodom ln bodočim rodovom omogočila srečno In mirno življenje, ki bo uničila enkrat za vselej večnega netllca vojn—fašizem. Ponosne smo, da je borba slovanskih narodov in supadnih zaveznikov proti nemškemu organiziranemu nasilju tako mogočna in uspešna, Ponosne smo, da doprinaša tudi naš muli slovenski narod take znatne dežele v tem boju. Ponosne smo končno na vsa dejanja, ki so jih izvršile in jih še vrše za zmago žene nove Jugoslavije in pozivamo žene vsega sveta, du se nam nu tej poti pridružijo. e • Slovenska šena Je takoj podprla osvobodilno fronto Partlzanstvo bi ae na naši alo* venski zemlji, ki je tako na goato prekrižana s prometnimi žilami, sploh no moglo obdržati, kaj šefe rasti In leti uspehe, če ne bi uživalo trdne podpore zaledja, če ne bi bilo s tisoč vezmi po vezna z ljudftvom. V tej vojni pa tvorijo zaltdje pretežno žene. Moč naše narodne vojske torej glasno govori vsemu svetu, da je slovenksa Šena, kakor tudi že ne ostalih jugoslovanskih naro dov, z vsem srcem podprla osvo bodllni boj. e e e Dejanja najbolj glasno govore... Težko Je reči, kateri del naše Izmozgane ln razkosane domovine je stopil bolj izmozgan v boj. Suj smo tudi v stari Jugoslaviji Jedil koruzni kruh, da se je Hitler masti I z našo pšenico. ¿e takrat smo zmrzovsli, ker so romali dolgi vlaki našega lesa v inozemstvo. Ta vojna pa Je terjala od našega ljudstva velike žrtve. Po vsej slovenski zemlji štrle v zrak dimniki požgunih domačij, katere so fašistom pokazali domači Izdajalci. Med vssko ofenzivo je tujec pokradel vse, kar ljudje niso utegnili skriti. Dolge kolone voz so odvažale z znojem prigarano lastnino kmečkega ljudstva. In vendar! Bkoro brez vsake pomoč! od zunaj je naše zaledje ves čas z ljubzenijo oskrbovalo našo vojsko z vsem potrebnim. In danes, po treh letih vojne, žene še vedno vsak borbeni praznik, ds božiča In velike noči niti ne omenimo, proslave s tem, da si prostovoljno odtrgajo od svojih ust vsak skromni priboljšok, ris bi mogle z njim rszvesellti naše borce. žene pa niso pomagsle samo z darovi In delom, Prav kmalu so v množicah tudi dejansko posegle v borbo. Dejstvo je, da so v treh letih množice naših žena in mater zs domovino častno sprejele In pre> nesle nečloveške muke, žrtvovale osvobodilni stvari vse svoje imHJe v ječah In taboriščih, žr-tvovsle eelo najdražje, svoje otroke Dejstvo Je, da dihs iz heroj-klh dejanj naših številnih bork. bolničark, kurirk in političnih Jelavk neupogljiva volja, narod» ni ponos in resnična človeška veličina Dejstvo je, da so mnoge Irsjrocetie žene žrtvovale tudi itvojs življenja za našo svobodo Pred nami so teške in odgovorne naloge Usoda naših narodnih sovražnikov je zapečatena. Zato divje bijejo okoli sebe ln Iščejo novih sredstev, da bi se rešili, da bi oslabili tiste, katerih je bodočnost, e e e Tudi v ljudskih ustvaritvah ae Brcali narodni snačaj Naša odločna osvobodilna bor-ba je morala nujno vplivati na preoblikovanje našega narodnega značaja ... V vsej zgodovini smo bili narod hlapcev, danes pa je drugače. Postali smo narod borcev In herojev. AH je slovenska žena postala v teh treh letih res nov človek? Slovenska žena je to s svojimi dejanji pokazala. Dokazale so to številne borke, ki so prvič v slovenski zgodovini postale—vojaki. Žene ustvarjajo borbene pesmi In igre. Ko se sklanjajo nad vezenjem, ko krose pecivo, namenjeno partizanom, vpletajo med prastare narodne vzorce motive novega časa. Raste mlada narodna umetnost, sloneča na starih Izročilih In oplemenitena t duhom naše borbe,—Tudi druge narodne odlike, ki nam jih jo dolgo suženjstvo zatrlo, spet oživljajo v duši naše žene. Nesebična medsebojna pomoč, žena pri delu ln prisrčna gostoljubnost kažeta, da ae je tudi slovenska žena v tej borbi otresla vse nesebične navlake. e e e Junakinje x Mati Ivančičeva, verna kmet-ka žena, je žrtvovala su osvoboditev štiri sinove in ni klonila. V AVNOJu pomaga graditi temelje nove Jugoslavije . . , Po vsej Jugoslaviji znuna in priljubljena Kutu Pejnovic Je mati padlih sinov ... In Majcnova mati, pa Sobarjeva it Bale Krajine, ki Je rodila štiri dakleta, od kuterih so že tri junaško padle v borbi . . . fitujerka LenČku Mrzeljeva . . . Gorenjku Irertk in Darja . . . učiteljica Franja Zupančičeva iz Hrastnika, ki je tik prod usmrtitvijo zabrusila svojim morilcem v obraz: "In vendar bomo zmagali mllM , . . Ljubljančanka Vida Pregurčeva, 20-letna nameščenku v "Hatur-nusu," ustreljena ob belem dnevu na dvorišču tovarne, si je strgalu robec z obrszu In pogumno zrla v puškino cev .., Mulci Be-ličeva z Viča pri Ljubljani, mučena do smrti ... In bolničarke: mula Nada Iz Gubčev«, Pavla, MuŠa Jurovlč, Zora Novak, borko Vidu, Smlljku, Sobarjevu Tončku s sesti umi, Serce(Jevn Olgu in druge . . , Vse te in še mnoge druge kruse zgodovino •vete osvobodilne vojne s svojimi blesteči mi Junuštvi.,, e •<. e Gorenjska junakinja Irena Ko so jo nekje v neki hiši obkolili Nemri In je začutila, da ji ni več izhoda, je najprej uničila vse papirje, ki jim niso smeli priti v roke, nato pa jih |e počakala s pištolo v roki. 8 seboj v rji ob je nesla skrivnost, ali je morala pusti od lustne krogle, da bi je žive ne dobili v roke, ali je padla od njihove krogle? Njeno mrtvo truplo so Nemci sverlnsko skrunlll in srsmotill, Tako so Jo pustili ležati mrtvo. In od vsepovsod so, kljub naj« strožji prepovedi, lornali k njej naši ljudje, jo pobožno zasuli s cvetjem kar nu tistih tleh, ki so bllu še mokra od njene krvi , . . T« Je togotilo njene morilce zato so šli In razkopali njen grob, ji vzeli križ In razmetali cvetje. Toda zvestoba Je sllnej-ša od smrti- preko noči je Irena ropet počivals pod novo gomilo c vetja, imela Je nov križ, še več vencev in še več dehtečih rož... Čez dan so ji sovražni ljudje vsa ta priznsnjs zopet pobrali Oe-stapu udlnjane družine so pošli j sle nu njen grob lastne otroke, du so ji razmetali grob, Ji ukradli križ In rože . , . (Poslala Anna P Krasna.) PROSVETA rdeča kokarda Roman iz velike francotke revolucija STANLEY WEYMAN PONEDELJEK, 12 AS IWO JIMA WAS SOFTENED FOR INVASION * (Nadaljevanj«) "Ne," jc dejal, "na to nisem pomislil." "Nu, zakaj je ne vprašat« zdaj?" "Zakaj baš mene? Vprašajte rejši gospoda vikonta," se je z brezskrbnim glasom odrezala gospa de Saint-Alais. "Vprašajte ga, kakšne barve za zaleki na uniformah quercyjske narodne straže/' "Rdeči so!" sem vzkliknil z burno radostjo. "Rdeči!" Spomnil sem se Butonove suknje, ki sem jo bil videl pred kovačnico na tleh. A kako je vedela to markiza, mi je še danes uganka. "Mhm!" je dejal gospod Flandre in na obrazu se mu je poznalo, da ni nič kaj prepričan. "Zaradi tega nosi gospodična rdečo kokardo?" "Ne, gospod župan," je odgovorila in po njenem hudomušnem nasmešku sem videl, da ga ima za norca. 'Tista, ki jo nosi, nisem jaz, mapak moja hči. Če hočete zvedeti več, vprašajte njo samo." ^ Gospod Flandre ni bil nič manj "Mi®nt ml nič manj vnet za lepi spol kakor Vttnt*Wug!if meščan. "Gospodična," se je e spakljivo vljudnostjo, obrnil k Denizi, "če bi mi hoteli napraviti to izredno veselje . . ." Deniza, ki se je dotlej skrivala za materjo, se jc pri teh besedah čeprav nerada, pokazala najinim očem. Toda ko je odprle usta in izrekla prvih nekaj besed, sem spoznal vso izpremem-bo, ki se je bila izvršila v njej. Namestu blede utrujenosti, ki ji je pravkar še pokrivala obraz, sem videl na njenem čelu rdečico; oči je imela svetle in vse zalite s solzami. "Razlog je kaj preprost, gospod," je dejale s tihim glesom. "V tem polku služi moj zeroče-nec." "To je vzrok, du, nosite rdečo kokardo?" je ves zedivljen vzkliknil župen. "Ljubim ga," je dodala s prelestno plahostjo. In za trenutek — o radost! — so se njene oči uprle v moje oči. "Ne vem, kateri izmed naju je bolj zardel, ona ali jaz. Umazani, podli brlog se mi je za-zdel lepši od kraljevskega dvorca in radostno sem potegnil vase njegov čad in dim. Niti sa-njátl se ne bi bil upel tega. ker je bile rekle, Še manj pa tega, kar so ittf póvédiie njene oči, ko so se srečale z mojimi in užgale vse moje bitje z žarkim ognjem ljubezni! Preslišal sem županov okrogli odgovor in njegov debeli smeh; osvestil sem se šele, ko se je Denize u-meknila ze mater, da bi skrila svojo rdečico, in sem zagledal na njenem mestu merkizo, ki je dfžala'prst ría ustW lefWeWtomi opominjala naj bom oprezen. Romantični značaj, ko ga je dalo prigodi De-nizino priznanje, je razrešil županu poslednji sum in osvojil njegovo srce. Sladko je gledel merkizo ter z očetovsko galantnostjo smehljal njeni hčerki. "Kar težko mi je obželovati to pomoto, gospa," je rekel z okorno vljudnostjo. "Prinesla mi je srečo, da sem vas spoznal." "Oh, gospod župan!" je sladko zagostolela markiza. "Toda prilike v naših krajih so res tako žalostne, da za dame nI varno, če potujejo brez spremstva. S tem se izpostavljajo . . ." "Hujšim srečanjem, nego Je bilo naše," je odvrnila gospa de Saint-Alais in ga očarljivo pogledala. "Skoda, da to ni vse, česar se je bati nam ubogim ženskam!" je dodala z novim sladkim pogledom. "Oh. gospa!" je vzkliknil ves blažen., "Toda medve na žalost nimava spremljevalca." Debeli župan je vzdihnil; oči vidno ga je mikalo, da bi se sam ponudil. A tedajci mu je prjilo ne um: "Nemara da bi ta gospod . . ." Pogledal me je. "V Nimes ste namenjeni, jelite, gospod vi-kont?" "De," sem rekel. "In seveda, če bi gospe Cor-reaeova ..." "Oh, nereda bi bile gospodu vikontu v nadlego," je dejela markiza. Odmaknila se je od mene in se približele gospodu Flandru, čel, naj tudi on razume njene pomisleke. "Porok sem vam, da vaša družba ne bo nikomur v nadlego," je vzneseno odvrnil župan. "Toda Če bi se gospod vikont obotavljal," — tako govoreč je položil roko na srce •— "bom vsekako našel človeke, ki poj de z vemi..." ) "Kdo bo to?" je poredno vprašala markiza. "Jaz sam!" "Oh!" je vzkliknila. "V tem primeru .. Iaj se mi je ¿¿zdelo, da smem brez stra-iti smelejši. "Ne, ne," sem dejal. "Gospod župan ima o meni preslabo mnenje. Verjemite mi, gospa, da bom srečen, če vam morem koristiti; sicer imamo pa isto pot." • "Hvaležna vam bora," je z vso ljubkostjo odgovorile markiza. "Najprej je seveda treba, da gospod župan izpusti svoji ubogi jetnici — zdaj, ko ve, de je njiju edine krivda v tem, da sim-patizirata s narodno stražo." - "Vzeti hočem odgovornost nase," je z veliko važnostjo odgovoril gospod Flandre, ko je bil zdaj do dobra omehčen. "Stvar je docela jasne, tode .. . zaradi morebitnih sitnosti bo ven-derle dobro, de odrinete ker moči zgodaj. Po vašem odhodu bom že gledel, da podam oblastem zadostna pojasnila. In če vam ni prene-všečno, da prenočite tu," je končal, v zadregi gledaje okoli sebe, "tedaj bi rekel, da .. .M "Zdaj, ko sva potolaženi zastran svoje usode, nama ne bo več teko strašno težko," je z vzdihom rekla markiza. "Vaše besede eo me pomirile." > Podala mu je belo, še vedno mehko roko in Župan Jo Je spoštljivo poljubil.!;- v Kaj nej rečem o drugem Jutru^kaaens.pidiel s kočij» k ječt in sem pred ti$tw*i mrki*ni vrati zagledal markizo in njeno iečer, ki ste me drge-taje pričakovali? Kaj naj rečem o tem, kako sem držal Denlzine prstke v svoji roki, ko sem ji pomegal v voz, in kako sem ji sedal nasproti, na mesto, s katerega mi jo je bilo gledati iz obličja v obličje vso dolgo psi do Ni mesa? Jutranja1 zerje Še ni bile okrindeia ii^drevje oe je še-črno risalo na nebu; ko smo por-(velikem mostu zdrdreli čez reko Tarn in zavili v Dou-briesko dolino. Mrak v kočiji nam je branil, da nismo mogli videti drug drugega. A tedajci se je oglasil iz temnega kota, kjer je sedele markiza njen smeh. "O, Rikard, o, moj kralj!" je zapela. Nato je vzkliknila: "Oh, ta debeli, domišljavi tepec!" Takšno govorjenje o županu, ki je bil venderle zelo dober z nami, se mi je zdelo okrutno, če ne kar nehvaležno; toda molčal sem, kar sem spoštoval v njej Denizino mater. Deniza ml Je sedela nasproti—bil sem srečen. Srečen sem bil, da sem mogel ugibati, kaj mi poreče in kako me pogleda, ko se zdani, kako bo njen mili obrazek, ki je nerazločno seval iz kota velike stare kočije, ves last mojih pogledov, in ksko bom pasel na njem oči ter ge izprašava 1 in razbiral v dolgih urah te rejske vožnje. (Dalje prihodnjič.) risas hi*h from burn-Si Teeonnsls- ■m stronghold. A Pacific 01tyótl 75D milôs south of Tokyo. I wo Jima was hit by U. 6. shells or bombs through 74 consecutive days and wtkundef Incessant attack tend »nd m« for threTdajrs before the landings. This is a U. 8. Navy phot* WttCKID JAP PLANKS lie strewn around on cratered a|r strips (lower left) and smpke rises big tag Installations on Iwo Jlma, Jap. Island of the Volcano group, Ip this picture ma4e#dm a IF.' sancc plane before our Marines stormed sshore to take the stronghold. A Pacific 7HF h Meksikajnarji Najbrž so i iste čase tudi v mojem rodnem mestu že zaznali za potek nemško-francoske vojne. Pa kako ne. saj so se zanimali tudi za prekucijo v Meksiki in v našem mestu je bilo takrat precejšnje število "Mekslkajnarjev", to je onih od solnca zagorelih, mračnih, črnobradih mož, ki so bili nekdaj ogrode meksikanske-ga cesarja Maksimilijana. &e danes jih zrem pred seboj. Mati me jc ob vsaki priliki opozorila nanje "Vidiš. Pepček," je rekla, "to so tisti možje, ki so ili daleč tja čez velike lužo. Le oglej si jih. alt vidiš, kakšne škornje imajo, to so meksikanarice" ln res so prišli v modo. Prej je naš kmet nosil dolge, it enega kosa izdelane škornje, ki ao *ej t» stori, tedaj mora upravntštvo znižati datum aa to vsoto naročolku- Cena Ostu Prosveto Jei Za Zdruš. dršave In Kanado HM Za Cfclcefo la okolico K—I"» 1 tednik In.--4M 1 --- t tedblk« la___MS S 9 tednike la.___ L40 • 4 tednike la------ 120 4 tednike la---- 5 tednikov In______sli | tednikov 1«___ Za Evrope J«__________SMS Ispolnfto Spodnji kupon, priloftito potrebno vsote densrj« Meney Order v pismu la si naročile Prosveto. list. ki Je vela lut» PHOSVETA. BIfPJ. ttS? Bo. Lawndale Ave. Chicago 23. 111. Prfloieno pošiljam naročnine ee liai Preeveto eeoto •--- ----------.i. A društva I»---- 1. Ras lov_____ itovttotednlk In mofd^ftrušlnet Sa pripišite k moji naročnini od *>*de^