Poitnlna platana v gotovini Stev. 267 V Ljubljani, četrtek 23. novembra 1939 Leto IV Nova uradna poročila o delovanju hitlerjevskih nasprotnikov v Nemčiji Otto Strasser je s „črno fronto" pripravil tri atentate na Hitlerja Berlin, 23. nov. o. Zdi se, da voditelj nemške policije Hinimler »a zdaj ne misli obdolžiti angleških državljanov Stevensa in Paynea zaradi neposrednega sodelovanja pri atentatu v Mona-kovem, ki so ju Nemci dobili v svoje roke na holandski meji ob znanem spopadu 9. novembra. Ni še ugotovljeno, ali so ncinški policisti omenjena Angleža ugrabili na holandskem ozemlju ali sta res prestopila mejo. Holandske oblasti trdijo, da sta bila Angleža prijeta na holandskih tleh. Neposredno odgovornost za atentat pripisujejo nemške oblasti Ottonu Strasserju, voditelju protihitlerjevske »črne fronte«:, Ješ da je ta imel zveze z Elserjem, ki je po poročilih nemške policije priznal, da je nastavil peklenski stroj. Pariz, 23. nov. o. Otto Strasser je dal novo izjavo francoskim listom, v kateri zavrača trditev. da bi bil on pripravljal atentat na Hitlerja, prizna pa, da je njegova »črna fronta« v Nemčiji od začetka vojne zelo oživila delavnost in da ima pristaše v vseli nemških krogih. Berlin, 23. nov.: »Volkischer Beobachter« prinaša obširen članek o Ottonu Strasserju kot dejanskemu organizatorju monakovskega atentata. Članek najprej popisuje Strasserjevo politično delovanje ves dotlej, dokler ni leta 1933. odšel v emigracijo, nato pa nadaljuje: »Z Dunaja je Strasser zbežal v rrago, kjer je izdajal list, ki ga je plačevala Beneševa vlada. Strasser je živel leta in leta izključno od podpore tujih vohunskih služb, ki jim je obljubljal, da bo v Nemčiji priprav revolucijo ali pa vsaj strmoglavil fiilirerja. Tako je v juniju 1934 potoval v Pariz, da pregovori francosko vlado, naj pomaga vprizoriti prevrat v Possar-j n, s čimer bi onemogočila vrnitev Possarja Nemčiji.« Po nekem pismu Ottona Strasser ra je francoska vlada odklonila ta načrt, češ da upa, da bo dosegla ceneje in brez zunanjepolitičnih za-pletljajev prevrat v Nemčiji. Že takrat so se pokazale iaeje, ki so pozneje služile za osnovo njegovim razgovorom z voditelji britanskega vohunskega urada v letu 1938./39. Otton Stras- Francija In Angllfa se nista sklepali o vzpostavitvi Habsburžanov London, 23. nov. o. Pri politični razpravi v angleški poslanski zbornici je včeraj neki delavski poslanec vprašal namestnika zunanjega ministra, kaj je z govoricami o obnovitvi habsburške monarhije po sedanji vojni. Zahteval je odgovora, ali mislita Anglija in Francija res postaviti Habsbužane na dunajski prestol, če zmagata. Zastopnik zunanjega ministra je odgovoril, da nista angleška in francoska vlada do sedaj ge nikdar razpravljali • vprašanja glede vzpostavitve Habsburžanom. Grožnje z odpovedjo nenapadalne pogodbe med Sovjeti in Finsko Helsinki, 23. nov. o. Tu so se zadnje dni razširile vesti o tem, da misli sovjetska vlada odpovedati nenapadalno pogodbo s Finsko, da bi tako lj, Pritisnila na Fince in izpolnila svoje za- Y finskih vodilnih krogih te glasove zani-.. J<\ ln Pravijo, da sicer najbrž izvirajo iz Ru-i® Pa treba smatrati samo kot mo-f i Finsko' ki naI bi iz strahu pred tako odpovedjo odnehaia. Finski odločujoči ljudje izjavljajo, da bodo varnostne odredbe sprejete zadnje čase ostale v veljavi, naj se razmerje med Finsko m Rusijo zboljža ali poslabša. Neodvisna pol|ska državica v Franciji meri tri in poi kv. km v. p",’* 23' n0V- t Predsednik poljske republike Rackijevicz je včeraj z vlado odpotoval v An-gers, kjer je francoska vlada dala poljski vladi na razpolago kos ozemlja z gradom za predsednika republike in z vsemi poslopji potrebnimi za poslovanje poljske vlade. To ozemlje je izvzeto iz pod francoske oblasti in predstavlja v resnici majhno, a neodvisno poljsko državico v srcu Francije. Površina tega ozemlja meri 3 in pol kvadratnega kilometra. Vojna velja Anglijo dnevno 1.200 milijonov dinarjev London, 23. nov. o. V poslanski zbornici so včeraj razpravljali o stroških sedanje vojne. Zastopnik finančnega ministra je pri tej priliki po-^e.,.. ’ da velja sedanja vojna Anglijo dnevno šest milijonov funtov šterlingov (1,200 milijonov dinarjev). Stroški za kopensko vojsko so se v primeri letom 1914 podvojili, stroški za letalstvo pa so zaradi izpopolnjenih strojev trikrat do sedemkrat toliki kakor so bili v svetovni vojni. Največ stroškov pa povzroča mornarica, kjer 90 morebitne izgube dosti obsežnejše kakor v drugih panogah. Zaradi velikih stroškov^ bo mogla Anglija z rednimi državnimi dohodki kriti samo polovico vojnih izdatkov, /a drugo polovico pa se bo morala obrniti na državljane z novimi taksami in po- Sestanek poštnega strokovnega sveta Belgrad, 23. nov. m. V Belgradu se bo danes po nekaj letih prvič sestal strokovni svet poštnega ministrstva. Vrhovni svet bo delal pod predsedni-šlvom ministra za PTT, oziroma njegovih pomočnikov. načelnikov ministrstev in ravnateljev Došt-nih ravnateljstev iz vse države ser je nato v Zajori pri Pragi ustanovil s pomočjo češke obveščevalne službe oddajno po-stujo »t rechertsender«. Skoraj vse oddaje te postaje, ki je delovala leta 1934./35., so se končale dobesedno s klicem: Adolf Hitler mora umreti! Nemška vlada je takrat zahtevala uradno od češke vlade, da to postajo ostrani, češ da kliče na umor članov nemške vlade. Ker dr. Beneš ni bil voljan odpraviti, je morala Nemčija intervenirati, da ustavi to morilsko propagando. Dva voditelja SS, ki sta bila v službi javne varnosti, sta januarja 1935 razdejala to radijsko postajo in izvedla s tem dani jima nalog. Leta 1936 je Otto Strasser izvršil priprave za dinamit-ni atentat, ki naj bi se uresničil najprej v olimpijskem stadionu v Berlinu med olimpiado, pozneje pa na kongresu v Niirnbergu, nazadnje pa ob ducejevem obisku leta 1937. V ta namen mu je služil študent gradbene tehnike' Hellmut Hirsch iz Prage s posredovanjem svojega _ sodelavca Be-era Fritza pod lažnim imenom Heinricha Griina. Ko je Hirsch z dvema peklenskima strojema in 10 kg dinamita prekoračil nemško mejo in krenil v Stuttgart, ga je aretirala Gestapo. Hirscha so 8. marca 1937 obsodili na smrt in smrtno obsodbo izvedli. To je objavil tudi nemški tisk. Strasser je nato skušal pripraviti nov bombni atentat na neki veliki prireditvi nar.-soc. stranke. Poslužil Be je pri tej priložnosti svojega sodelavca, nekdanjega hotelskega sluge Karla Depkina in trgovca Ilcllmuta Kremina. Tudi ta atentat se je izjalovil. Sodišče je 22. sept. 1939 obsodilo Den. kina in Kremina na smrt. Jeseni 1938 je Strasser skušal v Pragi uprizoriti nov atentat. Po zlomu ČSR je Strasser zapustil Prago in stopil v najtesnejše stike z britansko tajno službo. Po navodilih njegovih londonskih gospodarjev in fi-nancirjev se mu je posrečilo organizirati še tretji atentat na fiihrerja v Monakovem. V noči med 8. in 9. novembra je Biser poskušal priti blizu Konstance v Švico, pa so ga aretirali. Otton Strasser, ki je čakal Elserja, je 10. novembra jadrno zapustil Švico, da sc vrne v London k svojim gospodarjem. Berlin, 23. nov. AA. DNB; Uradno policijsko poročilo pravi: Kakor smo sporočili, sta zastopnika »IntelligenceService-a< izročila voditeljem čet SS, misleč, da so to uradniki nemške opozicije, radijske aparate. Ob istem času je zastopnik >Tntelligence Service-a< Stevens izročil komisarjem nemške policije tajno šifro, ki je omogočila, da so vzdrževala nemška oblastva 21 dni zvezo z angleško vlado, odnosno z britanskim »Inteligence Servicem«. Ta zveza nemške policije z londonskim tajnim uradom v Londonu se je prenehala 22. novembra ob 10 dopoldne. Ustavili so jo Nemci s tole poslovilno radijsko oddajo: »S časom postane razgovor z domišljavimi in bedastimi ljudmi dolgočasen. Razumeli boste, da moramo zdaj te razgovore opustiti. Prisrčno vas pozdravljamo! Naklonjena vam nemška opozicija. Nemški Gestapo.« Ker se voditelja angleške vohunske akcije še nista bila v svesti kljub nemškemu sporočilu, da je nemška policija odkrila to akcijo, sta angleška radijska telegrafista tudi ta poslednji nemški pozdrav ujela. Nemčija proti ustanovitvi balkanske nevtralne zveze Novo zapreko pomenijo tudi nenadne madžarske zahteve do Romunije Bukarešta, 23. nov. o. Reuter poroča: Iz krogov nemškega poslaništva prihajajo vesti, da si Nemčija z vsemi silami prizadeva, da ne bi prišlo do sklenitve balkanske nevtralnost-ne zveze, (kakršno želita Anglija in Italija). Nemška poslaništva v balkanskih državah so dobila navodila, naj skušajo z vsemi sredstvi preprečiti ustanovitev takega bloka. _ Sofija, 23. nov. o. Lord Lloyd, predsednik angleške vrhovne organizacij« za propagando v tujini se še vedno mudi ▼ Sofiji in je imel do zdaj razgovore^ z vsemi bolgarskimi vodilnimi osebnostmi. Ni dvoma, da je naloga lorda Lloyda posredovati med balkanskimi državami, zlasti med Romunijo in Bolgarijo, da bi poravnale vse spore, ki preprečujejo ustanovitev balkanske nevtral- nostne zveze, ▼ kateri bi sodelovale vse balkanske države. Bukarešta, 23. nov. o. Govor madžarskega zunanjega ministra Czakyja razlagajo v romunskih vladnih krogih kot znamenje, da se Madžarska ne mara odreči svojim zahtevam do Transilvanije. Ker je Madžarska svoje zahteve obnovila prav zdaj, je Več kakor jasno, da zaradi njenega stališča ni moči pričakovati zveze južnovzhodnih nevtralnih držat, ki bi bila vsem tako zelo potrebna. Izpolnitev madžarskih zahtev ne more biti cena za kakršnokoli novo zvezo, od katere bi imela veliko korist tudi Madžarska. Romunski listi se sprašujejo, ali fe Madžarska sama od sebe ponovila stare zahteve, ali pa so k temu zapeljale obljube in pritisk od zunaj. Včerajšnje izgube na morju in v zraku Dve nemški podmornici potopljeni, ena angleška bojna ladja trčila ob mino, sedem nemških letal sestreljenih Pariz, 23. nov. o. Francosko mornariško poveljstvo poroča, da je neka francoska torpedovka, ki je včeraj priplula v 6voje oporišče, v zadnjih dveh dneh potopila dve nemški podmornici. London, 23, novembra. Mornariško ministrstvo poroča, da je britanski rušilec »Gipsi« predvčerajšnjim trčil ob mino na vzhodni obali in da ga je vrglo na 6ipino. Ponesrečilo se je 21 častnikov in vojakov, okoli 40 jih pa pogrešajo. V kratkem bo izdan seznam teh žrtev, London, 23. nov. o. Ker je včeraj po dolgotrajnem deževju nastopilo v Franciji in Angliji lepo vreme, so 6e sovražnosti poživile. Zlasti delovno je bilo letalstvo in je na V6eh predelih francoskega bojišča in na več krajih angleške obale prišlo do večjih letalskih spopadov. Aftgleški in francoski lovci so na raznih krajih 6e6trelili sedem nemških letal. Spet 60 se zelo izkazali francoski lovci, ki 60 v enem samem spopadu zbili tri nemške »Messerechmidte«. Eno nemško letalo je bilo nad francoskim ozemljem obstreljeno in je padlo na belgijska tla. Dva člana posadke sta bila od francoskih »trelov ubita, drugi so se rešili s padali in so potem skušali dragocene aparate in zapiske z letala spraviti na nemško ozemlje, a se jim to ni posrečilo. Nemška letala so včeraj prišla spet na Ched-l&nt&ke otoke ter napadla angleške ladje, zasidra- ne v raznih pristaniščih. Škode niso povzročila pri ladjah nobene, pač pa je bomba zadela velik angleški hidroplan, ki je čakal na vodi. Neko nemško letalo so opazili tudi nad ustjem Temze, Angleški lovci, ki so se takoj dvignili preganjat Nemca, 60 nemški bombnik sestrelili. Berlin, 23. nov. o. Nemško uradno poročilo pravi, da je nemško letalstvo včeraj letelo nad raznimi predeli Francije in Anglije ter povsod nabralo dragocenih fotografskih podatkov. Ob poletu na Shetlantske otoke je bil uničen en angleški hidroplan Nemški listi navajajo poročilo »Newyork Timesa«, da je neka nemška podmornica v zalivu Scapoflov s torpedom napadla in močno poškodovala angleško križarko »Belfast«, ki spada med najmodernejše ladje angleške bojne mornarice in je bila dana v službo lani. London, 23. nov. ni. Ker je bilo zadnje dni potopljenih več angleških ladij s tako imenovanimi nemškimi magnetnimi minami, nameravajo baje zdaj Angleži uvesti plovbo z lesenimi ladjami, ki bodo imele namen boriti se proti takim minam in povzročati nijhove eksplozije. Nalašč za to pripravljene lesene angleške ladje bodo vlekle za seboj nekake »ultramagnetne limanice«, ki bodo pritegnile nase mine in tako povzročale njihove eksplozije. Boj proti nemškemu izvozu čez nevtralne države pomeni sitno škodo za Nemčijo in nekaj tudi za nevtralce London, 23. nov. o. Zaradi holandskih pritoib, aa bo po novih ukrepih Anglije proti nemškemu tzvozu silno prizadeto holandsko gospodarstvo, izjavljajo v angleških uradnih krogih, da bo Anglija ravnala gleae Holandije nadvse obzirno. Po drugi strani pa *wora Holandija uvideti, da bodo take ostre odredbe proti Nemčiji tudi pomagale k pospešitvi konca sedanje vojne, kar bo pomenilo rešitev tudi za Holandijo. Kolikega pomena je napoved o brezobzirni preprečitvi nemškega izvoza po morju za Nemčijo in za Holandijo, kaie uradna statistika, ki pravi, da je v prvih devetih mesecih letos šlo samo čez Amsterdam in Rotterdam, glavni holandski pristanišči, čez deset milijonov ton nemškega blaga. Ta nemški izvoz je vseboval 5,673.000 ton premoga in 1,272.000 ton rud. Razen tega so Nemci izvažali tudi koks, kemične izdelke in pšenico Amsterdam, 23. novembra, o. Zaradi sklepa Velike Britanije, da onemogoči nemški čezmorski izvoz, se je včeraj pripeljal v Haag belgijski gospodarski minister, ki je dolgo razpravljal s svojim holandskim tovarišem o možnosti povečanja trgovine med Holandsko in Belgijo. Holandsko gospodarstvo in zunanje ministrstvo skrbno proučujeta novi položaj, ki je nastal po tem sklepu britanske vlade, vendar ne kaže, da bi pripravljali kaj novega vse dotlej, dokler ne stopi sklep britanske vlade v veljavo. Ni pričakovati, da bi se Holandska pridružila kakršnemu koli skupnemu protestu nevtralnih držav proti britanski vladi v zvezi z njenim sklepom, da poostri nadzorstvo nad nemškim izvozom v vseh morjih. V vladnih krogih mislijo, da se zdaj pogajajo v Londonu trije holandski odposlanci o raznih gospodarskih vora-šanjih. Vesti 23. novembra Predsednik francoske vlade Daladier je snoči imel važen posvet z letalskim oborožitvenim in mornariškim ministrom. Vlada južnoafriške unije je izdala nalog, da je treba poostriti varnostne ukrepe ob obaii. zlasti v Kapstadtu, ki je važno oporišče za angleško vojno mornarico. Sklep vlade je bi! izdan zaradi tega, ker je neka nemška bojn:i ladja v vzhodni afriški obali potopila večji angleški parnik. Š*ica je dobila svoje brodovje, čeprav nima morja. Švicarska vlada je namreč za zagotovitev surovin in živeža najela 15 italijanskih ladij za vso sedan jo vojno, da bodo pod švicarsko zastavo vozile blago iz raznih delov sveta. — To ■novo švicarsko brodovje ima 115.000 ton. Italijanska vlada je švicarski vladi dala na razpolago svobodno pristanišče v Genovi. Sloviti francoski filmski igralce Charles Boyer je z letalom odpotoval v Newyork, baje zaradi francoske propagande v Združenih državah. Hud požar v estonskem pristanišču Paldiski je med drugim uničil edini večji hotel, v katerem so prebivali boljševiški častniki, ki vodijo dela za ureditev sovjetskega pomorskega in letalskega oporišča v tej luki. Angleške oblasti v Indiji so prijele in internirale vse člane nemške ekspedicije, ki je skušala priplezati na več vrhov v himalajskem Dogorju. Ameriške letalske tovarne izdelajo zdaj 1250 letal na mesec. Nemški guverner v zasedenem poljskem ozemlju Franck je izdal odlok, s katerim Nemčija za-plenja vse imetje poljske republike. Premično imetje bo prenešeno v Nemčijo, v kolikor se to še ni zgodilo. Na mine »ta trčila včeraj in danes italijanski parnik »Fianone« (6600 ton) in grški parnik »Helena«. Posadka je bila rešena. Če Amerika obnovi trgovsko pogodbo z Japonsko, je Japonska pripravljena dati Angliji in Franciji v sedanji vojni vso svojo gospodarsko in moralno pomoč. Tako ponudbo je baje Japonska poslala Ameriki, kakor poroča ugledni svičarski list »Neu ZUricher Zeitung«. Sto milijonov Amerikancev dnevno posluša radijska poročila s francoskega bojišča. Največja ameriška radijska družba CBS ima tam več svojih poročevalcev za neposredne prenose. To poročanje je najboljša propaganda za angleško in francosko stvar v Ameriki. Angleški listi trdijo, da je pravi krivec za nemire na Češkem voditelj sudetskih Nemcev, Franck, čigar misel je, izseliti Cehe iz njihove zemlje in Češko priključiti k Nemčiji. Listi trdijo, da je dr. Franck vodil SS-oddelke pri pouličnih bojih V Marseilleu so vojaške oblasti prodale na javni dražbi 39 ton popra in 120 ton čaja, namenjenega v Nemčijo, katerega so pa francoske vojne ladje zaplenile. Danes so odpotovale prve vojaške čete z Nove Zelandije na francosko bojišče. 0 poživitvi boljševiške propagande poročajo iz vseh balkanskih držav. Povsod so oblasti odkrile nove komunistične organizacije, ki eo zadnje Čase dobile veliko denarja in propagandnega materiala iz Rusije Čez Bolgarijo, kjer je vlada dovolila prodajati boljševiške liste. Poživitev propagande pripisujejo tudi dejstvu, da se je zadnje čase vrnilo na Balkan veliko pobeglih komunistov iz Francije. Žena maršala Giiringa je pred nekaj dnevi rodila hčerko v nekem švicarskem sanatoriju blizu Lausanne. To je drugi otrok maršala GOringa. 180.000 Nemcev je zdaj naseljenih v Pragi, medtem ko jih je bilo pred nemško zasedbo le 15.000. Vse te Nemce 6o povečini naselili v prazne hiše, katere 60 bile Judom zaplenjene. Tu pa ni všteto vojaštvo in nacionalnosociali-6tične organizacije. Belgija in Holandija sta sklenili, da bosta sodelovali na gospodarskem polju. V ta namen je včeraj odšel gospodarski minister v Haag na posvetovanja. Vsa plovba na morju med Belgijo in Holandijo je trenutno zaprta. Na posebno obvestilo Anglije so dale vse družbe nalog svojim ladjam, naj ostanejo v luki do nadaljne odredbe. Admirala Byrda ekspedicija je odpotovala včeraj iz Filadelfije z ladjo »Nord Star« Admiral Byrd se bo vkrcal v Panami, odkoder bo na-naljeval pot proti južnemu tečaju Zaradi širjenja alarmantnih vesti 60 nevtralne severne države sklenile, da bodo ustanovile urad za nadzorstvo nad vestmi. Ti uradi se bodo ustanovili v Amsterdamu. Zaradi pomanjkanja mila v Nemčiji priporočajo listi Nemkam, naj se kopljejo v vodi, v kateri so se kuhale borove ali smrekove igle. Za umivanje obraza pa priporočajo vodo iz suhih kostanjevih lupin. Ameriške športne organizacije so imenovale komisijo, ki naj pripravi za leto 1940 panameriške športne igre, ker vse kaže, da Finska olimpijskih iger ne bo mogla prirediti. h Letonske je do zdaj odpotovalo nad 30.000 Nemcev, to je polovico vsega nemškega prebivalstva v tej državi. Brazilski priseljeval ni urad je imel včeTaj sejo, na kaiteri so sklenili poslati posebno komisijo v Romunijo, da bo med 170.000 poljskimi begunci izbrala primerne skupine za naseljevanje v Braziliji, kjer hoče brazilska vlada ustvariti narodnostno zaokrožene naselbine. V Braziliji se bo lahko naselilo kakih 30.000 poljskih brezdomcev. Poročila o številu žrtev pri nemirih na Češkem London, 23. nov. o. Londonski radio poroča i; Budimpešte, da je bilo pri nemirih v Pragi in m> Češkem, bodisi v boju ubitih, bodisi pozneje nstre (jenih 1700 ljudi. Taka poročila so prišla v Budim pešto čez Slovaško iz Prage in baje izvirajo h nemških uradnih podatkov. Tretjina ubitih je bilo Judov. Zadnje dni. kar so demonstracije nehale, je bilo aretiranih več tisoč oseb ii krogov bivšili čeških političnih strank in pa častnikov vojske, ki niso hoteli izročiti orožja. Ljubljana od včeraj do danes l Ljubljana, 23. novembra. B&rotermometer v Zvezdi nam Se vodno obeta in kaže, da bomo imeli še nekaj dni lepo vreme. Davi je živo srebro v termometru zdrknilo na ničla Poetalo je prav hladno. Je zelo oblačno in zjutraj niso na Barju imeli megle, kar je zna. menje, da bo kmalu nastal velik vremenski preobrat in da se vrste v viSjih sferah večje vremenske revolucije. Kronika drugače ne zaznamuje večjih dogodkov, niti ne večjih vlomov v mestu. Vse je nekam mirno. Krompir po 1.85 d:n kg VčerajSnji krompirjev trg, o katerem smo že kratko poročali, je bil glede kupčij prav slab. Na Irg je bilo pozno po 10 dopoldne pripeljano do 15 voi krompirja iz raznih krajev Gorenjske, Dolenjske in Ižanskega. Nakupi krompirja so bili prvič izredno slabi in je bilo povpraševanje po njem prav neznatno. Mnogi kmetje so čakali tja do 2 popoldne na trgu, a kupca ni bilo. Zaradi slabega povpraševanja se tudi kmetje niso upali, da bi cene še povišali in dvignili na 2 din kg. Krompir so celo prodajali po 1.70 din za kg na debelo. Splošno 90 bile včeraj cene 1.70 do 1.85 din za kilogram. Povsod mir in zatišje Reševalna postaja je do davi v zadnjih 24 urah zaznamovala 14 navadnih voženj. Ni bilo hujših nesreč. Povsod vlada zatišje. Letos je reševalna postaja imela že nad 4000 voženj. Na policiji tudi nimajo večjih tatvin, vlomov In drugih kazenskih zadevščin. Mali tatovi kradejo po raznih podstrešjih malenkosti, kako perilo, obleko ali 6uknje. Drugače pa ima mesto mir pred drznimi in poklicnimi vlomilci, ki so večinoma spravljeni na varnem za zamreženimi okni kaznilnic. Po deželi zaznamujejo več vlomnih tatvin. Tam v Meiliki je bil te dni izvršen večji vlom v trgovino Viktorja Weibla. Odnesli so mu neznani vlomilci velike zaloge raznega blaga v skupni vrednosti 18.000 din. Pred dnevi poprej pa so vlomilci vdrli v gostilno Pavla Carja v Metliki, kamor je trgovec Banjac spravil 9 velikih zabojev raznega manufakturnega blaga v vrednosti 15.000 * dinarjev. Tatovi so vseh 9 zabojev odnesli iz gostilne. Trgovec Gustav Fuk« iz Metlike ima na polju shrambo za smodnik. Neznani tatovi so mu pobrali kar 74 kg smodnika v vrednosti okoli 2000 din. V sami Metliki so torej tatovi nabrali m 87.000 din raznega blaga. Velik novinarski koncert Kakor vsako leto, priredi tudi letos Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana, velik novinarski koncert na narodni praznik dne 1. decembra ob 20 v veliki dvorani na Taboru v Ljubljani. Spored je prav pester in živahen. Koi solisti bodo na tem koncertu sodelovali: gdč. Sonja Ivančičeva ter operna pevca gg. Franci Žan in Vekoslav Janko, dalje sodeluje violinist g. Leo Pfeifer. Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Marolta bo izvajal mnogo lepih pevskih točk, dalje sodeluje na koncertu vojaški orkester 40. p. p. pod kapelnikom« g. podpolkovnikom Uercogom, pri klavirju dirigent g. Neffat. Iz sporeda posnemamo tele točke: državna himna, Sibelius: Finlandija, overtura. Izvaja vo-jaSki orkester pod vodstvom kapelnika g. podpolkovnika Hercoga. Druga točka: Lajovic »Bujni vetri« in Čajkovski] arija »Roberta« iz opere »Jolantac. Poje operni pevec g. Janko s spremljevanjem ork. Tretja točka: Svendsen »Romanca« in Sch8n-herr »Pripovedka«. Violin-solo g. Pfeifer s sprem-ljevanjem orkestra. Četrta točka: Kamilo Mašek »Mlatiči«, dr. G. Ipavec »Danici« in Anton Hajdrih »Hercegovska«. Poje APZ pod vodstvom dirigenta g. Marolta. Peta točka: Rossini »Arija Rozine« iz opere »Seviljski brivec« in Bettinelli »Škrjanček poje, Žvrgoli«... Poje gdč. Sonja Ivančičeva. Pri klavirju g. dirigent Neffat Šesta točka: Bizet »Arija Joseja« iz opere »Carmen« in Gotovac »Momački jadi« (narodna lirika). Poje operni pevec g. Franci. Pri klavirju g. dirigent Neffat. f4rzel vihar na Gorenjskem Begunje pri Lescah, 22. novembra. Po Gorenjskem divja že peti dan vedno hujša burja, ki piha s Stola. Podira kozolce, razkriva strehe in podira lope. Prevrača tudi z listjem naložene vozove ter dela veliko škodo. Vihar spominja na enak velik vihar, ki je bil januarja leta 1936. Gotovo tudi po gozdovih lomi drevesa. Veter je zelo močan in mrzel, da gre skozi vso obleko do kosti. Po gorah sneži in zato pričakujemo, da bo sneg tudi v dolini kmalu zapadel. Po končanem koncertu v vseh prostorih na Taboru družabni večer s plesom. Pri pleeu igrata dva orkestra vojaške godbe 40. p. p. Razne nesreče V splošno državno bolnišnico so bili od Včeraj do davi pripeljani 3 poškodovanci. V pivovarni »Union« nameščeni šofer Fran Prašnikar je včeraj valil sode za pivo na tovorni avto. Težak sod mu je padel po nesreči na desno nogo in ga močno poškodoval. Zatekel se je v bolnišnico po pomoč. — Pri tvrdki Bolka v Sodražici zaposleni hlapec Ivan Gorenjec se je s kolesom vozil po Bleiweisovi cesti v smeri proti Stožicam. Na križišču Bloiweisove in Tyrševe ceste ga je podrl neki osebni avto, ki je peljal čez njega. Gorenjec je dobil hujše poškodbe. Lastnik avtomobila pa se bo moral zagovarjati po avtomobilskem kazenskem paragrafu zaradi težke telesne poškodbe. — Služkinji Mariji Vidičevi v Malem Mengšu je slamoreznica odrezala desno roko v zapestju. Min‘ster dr. Krek o novi mednarodni avtomobilski cesti od madžarske pa do bolgarske meje Belgrad, 23. novembra. Gradbeni minister dr. Miha Krek je dal zastopnikom časopisov izjavo, v kateri je med drugim povedal: Odkar je hiter razvoj prometa z motornimi vozili na cestah zbudil inženirjem misel, da izpopolnijo način gradnje cest, je nastala nova doba na tem področju. Izpopolnjene ceste so dobile takšno obliko, da morejo prenesti hiter in težak promet z motornimi vozili. Takšne ceste, imenovane moderne ali sodobne ceste, imajo veliko prednost v tem, da so odpornejše, daljše in bolj ravne ter omogočajo promet z vozili brez ropota in brez prahu. Ker so zelo odporne in ravne, zahtevajo majhne stroške za vzdrževanje in so tako tudi bolj ekonomične. Ko so se takšne moderne ceste, ki jih v glavnem grade iz asfalta, betona in kame-nitih kock, pokazale za ekonomične in zelo prikladne za razvoj prometa z motornimi vozili, so začeli graditi moderne ceste v vseh državah na svetu in sicer s hitrim tempom. Razen na to, da zadovolje krajevnim potrebam vsake države, so začeli misliti tudi na daljne mednarodne zveze, ki naj bi jih uvedle moderne ceste. Na glavni skupščini mednarodne zveze za tujski promet v Kodanju na Danskem je bilo leta 19S2. ugotovljeno, da so evropske mednarodne ceste usmerjene od Londona preko Callaisa—Bruslja—KOlna—Frankfurta — Dunaja — Budimpešte — Belgrada—Sofije do Carigrada. Od Carigrada bi šla dalje pot v Azijo in bi zavila preko Damaska in Delhija v Kalkuto v Indiji, s svojo drugo vejo pa bi šla od Damaska preko Egipta po sredi Afrike do najjužnejšega afriškega mesta Capetovvna. Čeprav je' smer poti čez Jugoslavijo najkrajša in v mnogem oziru najugodnejša, vendar so poskušali nekateri, da bi se smer te ceste spremenila, da bi obšla Jugoslavijo preko Romunije. Kot razlog 60 navajali, da v Jugoslaviji niso ničesar storiti za to cesto. Toda Jugoslavija je pokazala svoie napore, da se ta mednarodna cesta usposobi za promet. Končno je bilo 1934. leta na mednarodni konferenci v Miinchenu sklenjeno, da se ta smer ceste ne bo spremenila. Razume se, da je Jugoslavija prevzela nase tudi obveznost, da to medna rodno cesto preko svojega ozemlja tudi usposobi za avtomobilski promet. Potrebni 90 bili torej še nadaljni napori, da se ta važna mednarodna cesta uredi v mejah Jugoslavije. Ogromni gospodarski in tujsko-prometni pomen kakor tudi mednarodni ugled Jugoslavije so narekovali potrebo po nujni izdelavi tega načrta. Z graditvijo moderne ceste eo začeli leta 1935. Pri gradityi te poti so težili za tem, da se po možnosti izkoristijo že obstoječe ceste, da bi se stroški zmanjšali zaradi manjših izdatkov za razlastitev, obenem pa so uporabljali tudi gradivo starih cest. V kolikor se niso^ mogli prilagoditi obstoječim cestam, so zgradili čisto novo cesto. Ni pa treba misliti, da se ta mednarodna cesta gradi kot izkliučno avtomobilska cesta. Niti pri nas, niti v naših sosednjih državah avtomobilski promet ni razvit v tolikšni meri, da bi nam bil© že zdaj potrebne čisto avtomobilske ceste. Pri nas je promet na glavnih cestah še vedno mešan, promet z vozovi in motornimi ^ vozili. Vsaka cesta mora biti prikladna za obojevrstni promet Čisto avtomobilske ceste so ceste posebne vrste in mnogo stanejo. Zaradi tega je tudi mednarodna cesta na našem ozemlju kakor tudi v sosednjih državah zamišljena kot cesta za mešan promet, toda tako, da bi mogla zadostiti v veliki meri potrebam avtomobilskega prometa. Na mednarodni cesti skozi našo državo so popolnoma gotovi odseki začenši od madžarske meje pri Horgošu preko Subotice, Bačke. Topole, Srbobrana, Novega Sada, Belgrada, Topole do vasi Gumica pred Kragujevcem. Skupna dolžina znaša 303 km. Dograieni so tudi odseki skozi Kragujevac, skozi Niš, do Niške Banje, grade pa še od- Dajte ljudstvu šol in učiteljev! Neurejene šolske razmere v celjskem okraju Pred kratkim smo poročali, da je bila v Marija Reki pri Št. Pavlu nastavljena učiteljska moč za enorazrednico in da so tako po dolgem Času dobili učiteljico, ki bo prejemala 600 din iz bednostnega fonda, te takrat smo poudarili, da bi bila za take kraje nujno potrebna stalna namsetitev ali vsaj kakšna nagrada iz bednostnega fonda, da bi učitelj ostal vsaj nekaj let v tem kraju, ker s 600 dinarji danes res ne more živeti. Zato tudi kmalu sni proč v kak drug. boljši kraj. Zanimivo pa je. da učiteljica sploh ni nastopila in 100 otrok je še danes brez pouka, ali pa so primorani noditi po 8 km daleč v št. Pavel pri Preboldu. Vse to uničuje mladino telesno in moralno. Marija Reka je križ med dvema delavskima revirjema, Trbovljami in Št. Pavlom Življenjske razmere v teh obubožanih krajih so zelo težke. Otroci ostajajo doma brez potrebnega šolskega pouka, drugi pa si uničujejo telesno in duševno zdravje na dolgi in naporni poti v šolo. Prosvetna oblast bo morala vsekakor posvetiti več pažnje takim krajem, ker naše ljudstvo hoče in tudi zasluži dobrih učiteljev in šoL Prav tako neurejene so šolske razmere v Galiciji pri Celju. Tu je trirazrednica, ki pa ima samo enega učitelja. Ta pa je pred kratkim zbolel in tako so otroci brez pouka. V Matkah pri Št. Pavlu je bila že prea leti dovoljena avorazrednica, a kraj je še vedno brez šole, da morajo hoditi otroci v šolo daleč v Št. Pavel. Nujno potrebno bi bilo, da se tudi v vranskem okolišu zgrade vsaj še dve šolski poslopji. Tudi otroci iz oddaljenih krajev — celo 9 km daleč morajo — izostajajo od pouka ali obiskujejo šolo zelo neredno, na dolgem potu pa si uničujejo zdravje. V Petrovčah pri Celju so morali zaradi premajhnega števila otrok ukiniti dve vzporednici. Te neurejene šolske razmere v celjskem okraju bi se dale z malenkostnimi žrtvami urediti v korist našega ljudstva, ki hoče in zahteva šol in učiteljev, ker za to tudi dovolj žrtvuje. Pšenice ie v naši državi še dovolj Ljubljana, 23. novembra. Nedavno se je vsa javnost bavila z razlogi, ki so povzročili podražitev pšenice in z njo seveda podražitev moke. Na vse strani se je ugibalo in nekateri so celo rekli, da je nas pretirano velik izvoz žita povzročil, da so domače zaloge skopnele in da je draginja seveda posledica siabo založenega žitnega trga. Strokovnjaki pa pravijo, da to nt bo držalo. V naši državi je še mnogo pšenice, ki je ostala Čez količino, katero običajno doma porabimo, in tudi čez količino, katero običajno izvozimo. Lani je naša država pridelala okrog 30 milij- metrskih stotov pšenice. Od te količine je je šlo v tujino okrog 1,400.000 metrskih stotov in še manjša količina moke. Za notranjo potrebo rabimo ponavadi 22 do 23 milijonov metrskih stotov. Potemtakem je ostalo *e od lani okrog 5—6 milijonov metrtskih stotov pšenice, a letos smo je pridelali okrog 28 milijonov metrskih stotov. Torej je bilo pri nas po končani žetvi na zalogi okrog 33 milij. metrskih stotov pšenice. Prizad je odkupil do sedaj 3,600.000 metrskih stotov. Prizad je tudi tisti, ki izvaža pšenico, na kar ima monopol. Doma se bo porabilo in prihodnjo pomlad posejalo 23 milijonov stotov, kar da skupaj okrog 27 milij. stotdv. Ir. tega jasno sledi, da je doma na razpolago še najmanj 6 milij. metrskih stotov pšenice in torej o kakem pomanjkanju ne more biti mti govora. Vzrok zmed je treba iskati v drugih razlogih, Katerih so krivi v veliki meri potrošniki sami, ker so začeli kopičiti doma živila, po drugi strani pa trgovci, ki so konjunkturo izrabili in dvignili cene. Ko so pa oblasti posegle vmes, so cene začele takoj padati. Pšenica se je v nekaj dneh znižala od 210 din prodajne cene za metrski stot na 185 dinarjev. , _ ' . Po drugi strani pa se bon izvoz naše p»emce s čedalje večjimi težavami. Nekateri strokovnjak' 90 celo mnenja, da izvoz naše pšenice ne dajo nam nobenih koristi, ker zanjo dobivanlo iz Nemčije stroje. Nihče pa ne ve, če Nemčija ne pribije k svojim računom za stroje dvakrat večji znesek, kakor pa znaša tisti, za katerega plačuje Nemčija našo pšenico dražje, kakor pa je domača jugoslovanska cena. Dejansko to ne pomeni nobenega dobička Zaradi tega menijo gospodarstveniki, da bi bilo treba doma povečati propagando ra porabo pšenične moke, da bo domači trg pripravljen odkupiti mnogo večje količine pšenice, kakor do sedaj. Pšenični kruh naj bi nadomestil slabše redilni koruzni kruh. Da bi se pa kaj takega moglo izpeljati, pa bi morala država poskrbeti za nižje prevozne etroške zlasti v pasivne kraje. Tako ne bi bila naša država nujno navezana na izvoz in ne bi se zviševale cene, ki Jih v višino tirajo visoke ponudbe iz tujine. Domače tržišče bi se urejevalo na podlagi ponudbe in povpraševanja. Odpadle bi potem lahko tudi raz. ne privilegirane družbe, ki zahtevajo veliko izdatkov, in bi se za prih ran leni denar lahko pa-kupovala hrana za siromašno ljudstvo v pasivnih krajih. Naročaite in širite Slovenski dom! sek Cumiča—Kragujevac in tri odseke med Niško Banjo in Belo Palanko skozi SiveriCko klisuro. An ostala dela so pripravljeni načrti, ki se bodo začeli izvajati kakor bodo pač na razpolago primerna materialna sredstva. Tatvina 12.000 dinarjev v Zgoši pojasnjen Begunje pri Lescah, 22. novembra. Pred kratkim je ukradel neznani tat v gostilni Juriča Marka iz Zgoše 12.000 din. Sledi za tatom so vodile na Hrvatsko. Tukajšnja orožniška postaja je poslala razpis na vse orožniške postaje, katere bi prišle v poštev za izsleditev tatu. Prvotno se je sum sukal okoli najbližje okolice Zgoš, kar pa ni držalo. Tat, katerega je ujela Hrvatska kmečka zaščita nekje v Hrvaškem Zagorju, se piše Blečič Ivan. rojen leta 1909 v Kastavu. Označeni ima že več grehov na vesti, in sicer precej težkih. Zanimivo je, kako se je aretacija tega tatu izvršila, niečič je delal pri nekem stavbeniku in pokrival z opeko streho. Poleg njega je delal tudi mlad Hrvat in ga nagovoril, češ kaj boš ti delal, ko iz-gledaš precej zmožen za druga dela, pojdi z menoj ter bova skupno pri nekem posestniku ukradla večjo vsoto. Blečič je šel na led, prišel na dogovorjeno mesto, kjer ga je že čakal mladenič in v.zasedi so bili skriti še drugi fantje, člani kmečke zaščite. Takoj so ga aretirali, zvezali in tudi pretepli. Nato so ga oddali orožnikom v varstvo, kateri so ga predal; orožnikom iz Begunj. Po skrbnem zasliševanju je Blečič priznal tat* vino. Pravi, da ni bil sam, ampak v družbi še enega pajdaša. Orožniki so mu tudi pokazali karto, katero je pisal iz Zidanega mosta in se podpisal z imenom Hace, da bi zvalil sum na znanega tatu Haceta in zmešal orožnikom sled. V pričo orožnikov je moral prepisati karto še enkrat in seveda se je pisava ujemala. Boi čnlca za bolnike Da se vsaj nekoliko olajša bivanje bolnikov v zavodu med božičnimi prazniki in se najbed-nejšim vsaj nekoliko.olajša trpljenje, se bolnišnična uprava, ki ne razpolaga g tozadevnimi sredstvi, obrača na vsa .društva in plemenita srca, da blagovolijo po svojih močeh omogočiti ta n^rpen. Hvaležni bomo za kakršenkoli dar bodisi v gotovini ali blagu (obutev, obleka, perilo, razne druge vsakdanje potrebščine, božični nakit, jaslice, igrače, sveže pecivo, bonboni, pa tudi primerno čtivo: revialno ali knjižno). Darove, ki se bodo porabili izključno le za božičnico, bo gotovino osebno ali po pošti (označi naj se namen) sprejemala blagajna, v blagu pa do 19. decembra 1939 zavodovo skladišče, ki bosta darove hranili ločeno od druga bolnišnične zaloge. Za osebno izročene darove se bodo izdajala potrdila. V imenu bolnikov se vsem velikodušnim darovalcem že vnaprej zahvaljuje uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani. Tridesetletnica ustanovitve Zveze Jugoslovanskih železničarjev. Dne 24. okt. t. Lje poteklo 30 let od ustanovnega občnega zbora »Zveze jugoslovanskih železničarjev (ZJŽ), katere naslednik je današnje »Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev« (UJN2B). Po sklepu oblastnega odbora UJN2B Ljubljana, se bo izvedla proslava tega jubileja v nedeljo, dne 10. decembra t. L s slavnostnim zborovanjem. Pokroviteljstvo proslave je po naši prošnji prevzel minister za promet g. inž. Nikola Beslič, častno predsedstvo pa pomočnik ministra za promet gospod inž. Mato Šneler, generalni direktor jug. drž. železnic g. inž. Nikola Djurič, oba njegova pomoč-Pjk*?- J°i*č in g. inž. Josip Cugmus, ljubljanski direktor g. inz. Rudolf Kavčič in njegov pomočnik g. Franc Hojs. Za izvršitev vseh priprav za dostojen potek proslave je izvoljen poseben odbor. Točen program, kraj in čas proslave bo pravočasno objavljen v društvenem glasilu »Glasniku železničara i brodara« od 1. dec. t 1. in v dnevnem časopisju. Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. Tedaj so v diogeriji zadoneli streli, kakor da je kdo sesul orehe po stooci-cah. Nekaj ljudi je bilo z revolverji v rokah planilo v drogerijo ter bliskovito i’oraznilo vse naboje proti človeku za telefonom. Slišati je bilo hrušč razdrobljenega 6tekla ter beg razburjenih korakov. Potem je bilo V6e tiho ... Steve ni bil spregovoril niti besede. Ni kriknil, ne planil. Krogle so ga v trenutku prerešetale, da 6e je sr« del v krvi — in ni ga bilo več. Angeli garjevili Roman s slikami i Lastni načrt ga je pogubil nekaij tre-! nutkov potem, ko ga je bil skoval. | Ljudije, ki so hodili po ulici, niso videli in slišali nič, hrušč prometa je bil i prehud. Videli so lahko samo skupino gostov, ki je naglo stopila iz drogerije, j ter zasedla avtomobil. Avto je zatulil in zdrsnil v gnečo... Ko so bili že proč, se je gostilničar, 1 ki je bil ve6 trd od strahu, opogumil, i planil v lokal ter pogledal, kaj je. Ko je j videl razstreljeno telefonsko celico in v ; njej sesedenega človeka, se je pognal na cesto in začel vpiti: »Na pomoči Na pomoči Umor! Gangsterji!« Pred drogerijo j* v trenutku nastala gneča. Ljudje so ustavili ves promet ter se začeli gnesti v drogerijo. Rocky je samo čakal na to. Ko je bilo dovolj ljudi v lokalu, se je neopazno pomešal mednje. Začel se je čuditi in vpiti, kakor da je šele zdaj prišel sem in šele zdaj vse videl. Tako se mu je posrečilo, da je zmedel vsako sled in se neopaženo izgubil. Bil je rešen. Oddahnil se je in se čutil nekam lahkega. Bil je vesel, da mu ni bilo treba prelivati krvi in da so njegovi injalci sami ubili tistega, ki naj bi bil poarl njega. pregani, Keka] QoA Je Izpraznilo ••mokre m proti telefonski celici. Nekaj trenutkov potem, ko je v drogerijo udrlo ljudstvo, so že pritulili poli-..cijski avtomobili. Policija je takoj obko-I lila ves predel ulice, kjer je stala drn«i«-* rija, ter začela preiskavah Gospodar drogerije ni niti dobro vedel, kaj se je bilo pravzaprav zgodilo, tako hitro so drveli dogodki. Ves bled je stal sredi lokala in dnvtel kakor trepetlika. Policijski uradniki so ga začeli spraševati, kaj se je dogodilo, pa jim ni vedel kaj odgovoriti. Samo kazal je na vrata, na točilnico, na telefon in na Ste-veja, ki je ležal zdaj sredi prostora v luži krvi. Naval ljudi je bil tak, da so morah stažniki s silo delati red, sicer bi bili drogerijo raznesli. . Ko so bili policisti sredi P.re!f‘ta.TeJ je vrste prestrašenih in radovednin g^e dalcev predrla mlada ženska._ S ,kn je planila v sredo prostora, kjer ie Steve, ves prerešetan od revolverskih kr°Ko je ženska videla strahotni prizor, je v divjem joku začela vpiti: »Ubili so mi gal Ubili so mi ga!« Bila je vsa razmršena. Obrnila se je proti ljudem in z zmedenim pogledom začela kričati: .Kdo ga je ubil, kdo7. Dvignila je roke in ljudje so se začeli pred njenim spraševanjem nehote razmikati. 2enska ie bila Laury. Bila je prepričana, da je Rocky mrtev. Na um ji je prihajalo vse njegovo čudno vedenje v zadnijih minutah, preden sta se ločila. Videla je, da je Rocky vedel, da ga zasledujejo, da pa ni ra’ čunal, da bi mu mogli do živega. Ko ni dobila odgovora, se )e spet obrnila k mrtvecu in ga zdaj natančneje pogledala. ,, , Nenadno fl je ««« Pr'6T . dlv’a’ zadušljiva sreča: saj ni bil Kocky! Ni bil Rockv! Ob tem blisku sreče je šele Začutila, kako ima tega mladega zgubljenega človeka pravzaprav rada. Ko je videla, da se ni zgodilo tisto, kar je mislila in se bala, d* J* n* vs« drugo nič več brigalo. Ni |l bilo mar strašnega prizora, niti krvi, niti ljudi. Najrajši bi bila zavriskala. Ko je planila v drogerijo, je s svojim videzom in krikom vzbudila pozornost vseh ljudi, ki so si začeli šepetati. Zdaj je gledala, kako bi čim prej ie čim bol) na tihem izginila od tod, da je ne bi vi' del nihče in nihče motil njene sreče. Planila je proti vratom. Ljudje so biV še vedno osupli in so jo spustili, ne ds bi jo bili ustavljali. Stekla je čez ulico in prestrašena, toda vsa srečna hitela do stanovanja Zaklenila se je in 6e vrgla na postelj. Prisluškovala je, kako ji srce divje, neugnano, skoraj strašno bije Auto s Frazierjevimi pomočniki je • silno naglico brzel proti baru Honolulu. Od tu in tam Desetletnim, odkar so si postavili v Belgrn-du svoj budistični hram, bodo te dni praznovali jugoslovanski Kalmiki. Po ruski revoluciji so pribežali v našo državo in se v njej naselili. Trdovratno so se držali svoje budistične vere in so si nazadnje zgradili tudi mali tempelj, kamor se hodijo poklanjat svojemu Budhu. Zanimivo pa je, da med njimi ni nobenega berača. Vsi imajo službe, šest med njimi pa jih je celo akademsko izobraženih. Večinoma so ženske krojačice, moški pa krojači, ki so zaposleni v delavnicah za vojaške obleke. Vsega skupaj jih je okrog 500. Zraven svojega hrama imajo tudi malo dvorano, v kateri prirejajo svoje kulturne prireditve V začetku so se vztrajno vzdrževali mešanja z Rusi in Belgrajčani, sedaj pa so mešani zakoni že zelo pogdsti. če bodo morali še dolgo ostati v izgnanstvu, se utegne n rod popolnoma odreči svojemu poreklu in jeziku. Le izraz mongolskega obraza bo morebiti govoril o njihovem poreklu. Nerednostl svoječasnega bana donavske banovine Svetislava FUjiča je začel odkrivati prvak SDS iz Vojvodine dr. Duda Boškovic. V časopisju je objavil, da so v Novem Sadu odkrili, da je bivši ban Rajič svojevoljno uporabljal denar, ki se je nabiral pri banski upravi na račun zavarovanja proti toči. Zavarovanje ie bilo za vse kmetovalce obvezno in je moral vsak kmet plačevati po šest dinarjev na jutro plodne zemlje. Ker pa dve leti ni bilo v Vojvodini večjih nezgod, se je v sklad nabralo precej denarja. Sedaj se je ugotovilo, da je Dan Rajič čez pet milijonov dinarjev porabil za razne stvari, ki niso bile v prav nobeni zvezi z zavarovanjem. V seznam izdatkov pa so bili vpisani ljudje, ki s kmetijstvom niso imeli nobenega posla. Da bi se nepravilnost pokrila, pa so tem ljudem pripisali kmetovalske poklice. Nekateri, ki so bili vpisani kot prejemniki podpor, pa so potrdili, da niti dinarja niso bili prejeli. Tako je iz sklada zmanjkal denar, pravi oškodovanci, katerim je letos toča povzročila veliko škodo, pa letos niso mogli dobiti pripadajočih podpor. V celem je izginilo iz sklada čez pet milijonov dinarjev. Ban Svetislav Rajič je bil prijatelj dr. Stojadinoviča in bivšega kmetijskega ministra Svetozarja Stankoviča ter je bil s svojega položaja odstavljen, čim je nastojyla vlada Dragiše Cvetkoviča. Na Hrvaškem m v Severni Srbiji Je padal te dni sneg, vendar pa se je od dežja, ki je padal vmes, kmalu stopil. Ponekod so pa aivjali Raznoterosti izpred kazenskega sodišča Ljubljana, 23. nov. Pred malim kazenskim senatom se vrste veliki in mali tatovi, kakor tudi dnugi delikventi, ki pridejo v navzkriž s kazenskimi paragrafi. Prav neobičajna zgodba o jabolkih se je razpletala pred tremi sodniki. Zaradi jabolk pred 3 sodnike Res nekaj čudnega in nenavadnega? Zaradi tatvine jabolk pride človek navadno pred kazenskega sodnika na okrajnem sodišču, ker je tatvina jabolk splošno navaden tatinski prestopek. Pred tri sodnike pa sta prišla zaradi jabolk Tone in Lojze, doma tam iz Topola, občina Begunje pri Cerknici. Bila je 23. septembra prav temna noč. Lojze se je izmislil, da bi bilo dobro kam iti jabolka rabutat. Pobral je dve vreči in povabil Se brata Toneta na nočni pohod. Odšla sta v bližnje Begunje ter se spustila na vrt posestnika J. Vidmarja. Začela sta tresti jabolka in natresla sta jih že okoli 30 kg, ko je krepka kmečka roka zagrahila z vso neusmiljenostjo za vrat Lojzeta, da je kar zapiskal. Lastnik vrta ga ni hotel izpustiti. Tone pa je, da bi rešil bratca iz hudega objema, potegnil iz žepa revolver in dvakrat ustrelil v zrak. Hotel je Vidmarja oplašiti, ki pa se ni dal kar tako ugnati. Pozneje je zadevo javil orožnikom. Jabolka je njima sicer Vidmar odpustil, ni zahteval kazenskega progona. Zaradi strelov iz revolverja pa sta prišla oba pred tri sodnike v Ljubljano. Tone se je izgovarjal na vse načine in kriplje, Lojze mu je sekundJral. Sodniki so Toneta zaradi revolverja obsodili na 3 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto, to pogojno za 3 trile. Senat pa je tožbo zaradi tatvine jabolk proti Lojzetu zavrnil, ker ni oškodovanec izrecno predlagal njega kazenski progon. Tone je po razpravi ponižno in skesano pripomnil senatnemu predsedniku s. o. s. g. Rajku Lederhasu: »Gospod sodnik, se bom poboljšal. Me je zelo sram, da stojim danes tukaj pred vami zaradi teh jabolk in revolverja! Nikdar več ne bom prišel I Z Bogom !< Zgodba o krlvoprlsefnfkšh France Debevec, rojen 1909 v Brlogu pri Velikih Laščah, posestnik v Cerknici, zaenamuje že Vremensko poročilo »Slovenskega doma« od 19. marca 1933 prav čedno afero o ponarejeni pobotnici za 180 din. Ta znesek je bil dolžan Jakliču. Ponaredil pa je njegov podpis na pobotnici, s katero je Jaklič baš potrdil, da mu je France Debevec plačal gornji znesek v kritje njegove odškodnine za pokvarjeni Štedilnik. Kot priči na pobotnici sta se podpisala brata Tone in_ Janez žužek, doma iz Brloga. Lani je Jaklič tožil Fr. Debevca na plačilo zneska 180 din pri okrajnem sodišču v Cerknici. Sodnik je zaslišal več prič, med drugimi tudi oba ' brata Žužka, ki sta pod prisego potrdila, da je Jaklič res lastnoročno podpisal pobotnico in da mu je Debevec odštel znesek 180 dinarjev. Cerkniški sodnik je zaslišal tudi izvedenca-grafologa o podpisu na pobotnici. Izvedenec je določno izjavil, da je Jakličev podpis na pobotnici ponarejen. Zato ie sodnik zavrnil Debevčeve zahteve in vse tri prijavil državnemu tožilstvu: Debevca zaradi zločina ponarejanja podpisa na pobotnici, oba Zužba pa zaradi zločina krive prisege. Pred malim kazenskim senatom so vsi trije obtoženci trdovratno in zakrknjeno zanikali vsako krivdo in zatrjevali, da je Jaklič res podpisal pobotnico in da mu je Debevec odštel 180 din. Prav čudno so se izmikali In izmotavali, upajoč, da jim bodo sodniki kratkomalo verjeli in jih oprostili. France Debevec je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, oba brata pa vsak na 3 mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Zaradi dolgega jezika pod paragrafom Delavec Janez V., stanujoč tam nekje v Trnovem, je mlad človek, toda zelo rad modruje in politizira. Ima gotove fiksne ideje in grozi, da bo vse pobil. Rad blebeta. Zaradi dolgega jezika je naposled prišel na zatožno klop, ker je preveč zabavljal čez sedanji režim in tudi prav nečedno govoril - — - •’ ■ Neka priča je o V. Janezu izjavila kratko: >Mnogo govori o politiki, pa se slabo nanjo razume.« Janez V. je bil obsojen na 3 mesece navadnega zapora. Kazen ie sprejel. Krati Barometer sko stanje tempu- rMuru * C s* 03 C » > — K ® s S* c c - _ 93 — h Veter (e to, da ie prebrane knjige poklonimo našim naseljencem v južnih delih naše države. Knjige sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva 7, od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. Omcntanje dimnikov, štedilnikov In drugih kurilnih naprav v Ljubljani. Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike in naiemniko na ozemlju mestne občine ljubljanske, da morajo biti v smislu § 2 pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta vse kurilne in dimovodne naprave, ki so stalno v rabi, ometene redno vsak mesec. Edino plinske kurilne naprave, parni kotli in njih odvodi, tovarniški dimniki, odprta ognjišča in odprti dimniki morajo biti ometeni le vsake tri mesece. Kurilne naprave, vštevši centralne kurilne napra ve v večjih gostiščih, pekarnah in zavodih tei sploh po podjetjih in javnih zgradbah, kjer se stalno mnogo kuri, je pa treba omesti vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi vsakih 8 dni. Za ometanje ie upravičen le pristojni rajonski dimnikar, ki je po zakonu dolžan skrbeti tudi za to, da se redno ometa, in je napram oblastvu zalo tudi odgovoren. Dimnikarski mojstri morajo delo pomožnega osebja nadzorovati in smejo zaračunavati 6amo ono delo, ki so ga dejansko opravili. Vsak prekršek navedenega pravilnika, bodisi da ga zagreši dimnikar z nerednim ometanjem ali z nepravilnim zaračunavanjem, bodisi stranka s prepovedjo orne tanja v predpisanem roku, bo mestno jjoglavarslvo strogo kaznovalo. Lfnbllansko gledališče Drama — Začetek ob 2(h Četrtek, 23. novembra; »George D and in«. Premiera. Premierski abonma. Petek, 24. novembra: Zaprto. Sobota, 25. novembra: »Številka 72«. Izven Znižane cene. Nedelja, 26. novembra ob 15: »Emil in detektivi«. Premiera. Mladinska predstava. Izven. Opera — Začetek ob 20: Četrtek, 23. novembra: »Sabelca kraljica«. Gostovanje Josipa Gostiča. Red Četrtek, Petek, 24. novembra, ob 15: »\frerther«. Dijaška predstava. Gostovanje Josipa Go6tiča. Globoko znižane cene od 16 din navzgoL Premiera sodobne mladinske Igre Ostnerja, avtorja »Pikice in Tončka« bo v nedeljo popoldne ob 10 »Emil in detektivi« je poučna zgodba, v kateri se izkažejo dečki v lovu za tatom. Emila bo igral mladi Starič, detektive pa: profesorja — Stavčeva, Gustla « hupo — Sever, Sestka — Simčičeva. Razen navedenih sodelujejo ie kakih 15 dečkov na lovu za tatom. Od ansanmbla nastopajo: Lipah kot tat, Rakarjva kot Emilova mama, Ga-brijelčičeva — stara mama, V. Juvanova — sestrična in v manjših vlogah: Gregorin, Bratina, Prc-setnik in drugi. Delo bo zrežiral prof. Sest, inecc-niral: inž. arch. Franz. Danes In futrl bo gostoval na našem odra na?, rojak in član zagrebškega gledališča g. Josip Go-stič, pevec in Igralec izrednih kvalitet, čigar vsako novo partijo beležijo v Zagrebu kot njegov nov triumf. Nocoj bo pel v Goldmarkovi »Sabski kraljici« izredno težko tenorsko partijo Salomonovega vojskovodje Aeada, s katero je zaznamoval ži' na premieri velik uspeh. Razen njega nastopijo še. Janko, Bettetto, Kogejeva, Vidalijeva itd. Dirigiral bo kapelnik Štritof, ki je opero tudi izredno tenkočutno prevedel. Režiser: C. Debevec. — Pr* jutrišnji popoldanski dijaški predstavi pa bo go6p Gostič naetopH prvič skupaj r go. Kogejevo v znan: lirični Ma«senetovI operi »Werther«. Sodeloval bodo še: Ribičeva, Zupan, Dolničar, Sladoljev i.-Perko. Dirigent: Neffat, režija je Zupanova O1-dijaške od 16 dina navzdol. Mariborsko gtedall&e četrtek, 23. nov. ob 20: Neoivravičena ura«. Red B. Slavni Andre Maginot mož, ki je videl daleč v bodočnost Francija ga lahko smatra v sedanjih časih za rešitelja domovine Andre Maginot V sedanjih časih časopisi vsak dan prinesejo vsaj eno poročilo o spopadih v bližini Maginotove utrjene črte, tu pa tam pa tudi podrobna poročila o teh utrdbah samih. Kar niC pa dnevni listi ne omenjajo moža, ki je dal pobudo, da se zgradi ta neprodorni obrambni zid na francoski vzhodni meji, moža, ki se te utrdbe po njem imenujejo. Andre Maginot, čigar ime je danes slavno E o vsem svetu, ne samo v Franciji, je bil tedaj, o se je začela prejšnja svetovna vojna, star komaj 37 let. Malo je imela Francija tedaj mož, ki bi bili s takšnim junaštvom sli v boj za domovino in pravico, kakor je šel Maginot. Udeležil se je kot navaden vojak že takoj prvih bojev in jo tudi izkupil. Dne 6. novembra 1914 je bil na bojišču ranjen v nogo in se ni mogel več udeleževati bojev. Zato pa se je z vso dušo posvetil misli, kako bi Franciji v njeni nevarnosti pomagal in ji zagotovil varnost, in sicer ne samo začasno, pač pa trajno. On je tisti mož, ki mu je padla v glavo misel, kako bi zgradil neomajni zid ob francosko-nemški meji, tako trden, da noben sovražnik ne bi mogel preko njega. In iz te njegove misli se je rodila resnična, nepremagljiva in toliko slovita Maginotova črta. Andre Maginot je bil leta 1917 francoski minister za kolonije, 1920 je postal minister za pokojnine, 1922 vojni minister, 1928 spet minister za kolonije in leto pozneje znova vojni minister. Največja opora pri tedanjem njegovem delu za državno obrambo je bil ministrski predsednik Painleve. Zato so se mu načrti tudi uresničili, vlada jih je odobrila, Francija pa je tedaj počasi že začela dobivati za- nesljiv obrambni zid, za katerim se je počutila vedno bolj varno, čimbolj so bile sčasoma te utrdbe izpopolnjene. Z gotovostjo lahko trdimo, da danes v Evropi ni tako silne in tako Crodorne vojske, ki bi mogla čez te utrdbe rez ogromnih žrtev in s kakšnim pomembnejšim uspehom. Francija je danes za Maginotovo črto dosti varna, posebno še. ko ji poleg tega tako odlično služijo tudi izborna letala, pred katerimi so morali tudi že Nemci praktično izkazati vse svoje spoštovanje in priznanje. Spričo vsega tega je končno tudi razumljivo, zakaj Nemci niso usmerili svojega napada na Francijo in zakaj celo pišejo, da do Francije nimajo nobenih ozemeljskih zahtev in da je vojskovanje z njo prav za prav brez smisla. Glavni nemški napad je usmerjen mimo Magi-notove črte, tja, kjer Nemci mislijo, da lahko dosežejo več in z manjšimi žrtvami — na svo- jega pomorskega sovražnika — Anglijo, Francoze pa skušajo prepričati, da je zanje bolje, če obrnejo Angležem hrbet. Po zadnjih sklepih francoskih in angleških odločujočih osebnosti o najtesnejšem medsebojnem sodelovanju pa bo šel najbrž tudi ta up po vodi — kot mine, ki jih morski vihar trešči ob pečine, ne da bi dosegle svoj pravi namen. Tedaj, ko so ob vzhodni francoski meji začeli graditi Maginotove utrdbe, so nekateri gledali z velikim nezaupanjem v to delo. Dvomili niso samo v to, da bi bile utrdbe po ten načrtih kdaj dokončno zgrajene, pač še bolj, da bi bile Franciji kdaj res *ako nujno potrebne. Kdo bi si namreč tedaj mislil, da bo nekoč Nemčija spet postavila vso svojo oboro^ ženo silo na francosko mejo. Teda, to je zdaj kljub temu le prišlo. Francija pa se šele v teh nemirnih časih dobro zaveda, kaj zanjo pomeni Maginotova črta. Zato gotovo tudi zna ceniti moža, ki je to misel izvedel, in sicer tedaj, ko še ni bilo prepozno. Če bo Francija izvo-jevala zmago — ' .» — se te mo/alj >.anjo morda v mnogo večji meri zahvaliti Andreju Maginotu, kakor pa današnjim francoskim vojaškim poveljnikom, čeprav gre tudi o njihovi sposobnosti glas po vsem svetu. Zloglasni ameriški razbojnik Al Capone Po odsluženi kazni (0 let zapora, se je preselil v bolnišnico, okoli katere se še vedno budno ozira oko postave Zloglasnega ameriškega razbojnika Al Ca-ponejo so te dni izpustili iz pittsburške jetnišnice v Pensylvaniji, kjer je bil zaprt le nekaj dni. Ravnatelj zve?fne jetnišnice James Bennett je imel nekaj ur prej, preden je bil Al Capone izpuščen, s časnikarji razgovor, v katerem jim je razodel nekatere zanimivosti o tem razbojniku. Preden je Al Caponeju dal svobodo, mu je izročil novo obleko, dal pa mu ni desetih dolarjev, kakor navadno vsem tamkajšnjim i'tnikom. ko so kazen prestali. Ko je zapuščal aznilnico, ga pred vrati ni pričakovala živa duša. Trikrat so mu znižali kazen, ker se je lepo vedel Al Capone je bil obsojen 24. oktobra 1931 na 10 let ječe zaradi tega, ker ni hotel plačati pridobninskega davka. Začel je zdrževati kazen, ki pa mu je bila 4. maja 1932 znižana, ker se ie v zaporu lepo vedel. Iz ječe bi ga potemtakem morali izpustiti 19. januarja 1939, toda odslužiti je moral še kazen enega leta zapora, ker ni poslal davčne napovedi. Kazen pa so mu zaradi dobrega vedenja še enkrat znižali in bi mu morala poteči letos 19. novembra. Njegova odvetniški zagovorniki pa so zahtevali, da mora kaznilnica Al Caponija izpustiti iz ječe še dva dni prej, ker je po aretaciji prišel tja že 24. oktobra 1931, ne pa šele 2 7. oktobra. Pred šestimi meseci so ga zaradi njegove bolezni prepeljali iz jetnišnice Alcatraz v neko lažjo kalifornijsko ječo. V nekem oziru je Al Capone celo usmiljenja vreden človek. Ko je prestal svojo kazen v zaporu, je moral iti v Kakšno je vendar novo »strašno« orožje Veliko stratosfersko letalo, aK magnetne mine, Nemci so ▼ zadnjem času Angležem in Francozom zagrozili z nekim novim, skrivnostnim orožjem, ki jih bo »naredilo pohlevne in pokorne, če jim že ne bo pregnalo misli o njihovi zmagi iz trmastih butic.c Zavezniki se staaj sprašujejo, kakšno naj bi bilo to, v me- flo skrivnosti zavito orožje. Tako spraševanje e seveda razumljivo, nekaj morda zaradi strahu, nekaj pa zaradi radovednosti, ki ji je podvržen vsak zemljan, ne samo Francoz in Anglež. Pri takem ugibanju je seveda »na delu« mnogo visokih glav. Nekateri govorijo tako o ogromnem tanku, drugi o novi debeli Berti, s katero naj bi Nemci streljali 80 km daleč in tretji spet o stratos-fernem letalu, ki je bolj podobno Zeppelinu, kakor balonu. Take in podobne misli preši-njaio zavezniške glave. V holandskem časopisu »Telegraaf«, ki se bavi s kritikami te vrste pa beremo, da je to skrivnostno orožje, s katerim Nemci mehčajo trdovratne zaveznike, letalo, ki naj bi moglo leteti 13.000 km nepre- trgoma. S seboj da lahko vzame 12 mož posadke in je oboroženo z dvema topovoma ter šestnajstimi strojnicami. Poleg vse te zaloge pa ima letalo s seboj še bombe. S tem pa čudeža še ni konec: letalo leti lahko skozi stratosfero. Te podatke^ je dal nek nemški časnikar, in težko je reči, da takole orožje res ne bi bila huda reč. Toda to so pravljice — nadaljuje omenjeni list — najčistejše sanje, ki so se rodile v razgretih glavah Časnikar zaključuje, da tako težko letalo ne more doseči take višine in da letalo s takim akcijskim radijem ne more ostati nepoškodovano. Končno so zadnji poskusi z letali Tlenckel 115 in Dornier 26, ki so najtežji nemški bombniki, pokazali, da se noben podoben stroj ne more zgraditi v seriji. Takšno je mnenje o,tem skrivnostnem letalu, odnosno novem orožju. Morda so to novo orožje mine, ki vlečejo »nase« jn „ katerih pravijo, da imajo močne magnete, ki »naravnajo« mino proti ladji. bolnišnico, ki ni dosti drugačna kot tista, v kateri je odslužil svoje zadnje mesece zapora. Maščevanje za ovadbo AlCaponeja je pred desetimi leti ovadil neki O. Hare, da ne plačuje davkov. Drugače se državnim oblastem najbrž še ne bi posrečilo dokazati tega Al Caponijevega greha. Sodni policist Dan Gilbert je pred kratkim dejal tole: »Zdaj ni nobenega dvoma več, da so bili ravno iz Al Caponejeve družbe tisti Al Capone morilci, ki so spravili s sveta O. Hareja. ->Ta razbojnik-milijarder je bil prej član Al Caponejeve tolpe, a jo je potem izdal. Dne 17. novembra letos so našli v kleti neke hiše kjer se je Hare zadnje čase zadrževal, pismo, katero je podpisal nek kaznjenec iz zaporov v Alcatrazu, in ki v njem stoji zapisano, da je Al Capone obljubil, da se bo maščeval, čim za-pusti #jcco. Zdi se čudno, da so Al Caponejevi razbojniki sami čakali toliko časa na to maščevanje in ga izvršili šele nekaj dni prej, preden je Al Capone postal spet prost. V višjih pravnih krogih, kjer so imeli opravka s tem primerom, razlagajo to stvar na tale način: Al Caponejevi razbojniki niso hoteli prej spraviti s sveta O. Hareja zato, ker so od njega dobivali denar. On — tako pravijo, jih je zalagal z vsem, kar so potrebovali in tako seveda v prvi vrsti z denarjem, ker se z njim da doseči vse. Sam pa' je dobival ogromne vsote denarja pri stavah, kadar so bile konjske dirke ali dirke hrtov. Brez dvoma so razbojniki res zato tako dolgo odlašali z maščevanjem nad Harejem, ker so od tega človeka imeli korist, potem pa tudi zato, ker njihov voditelj ni bil zaprt zaradi kakšnega razbojniškega napada, pač pa zaradi davčne utaje. Če bi se maščevali takoj, bi se vsa stvar utegnila razčistiti dosti prej, kar zanje gotovo ne bi bilo dobro. 1500 din na dan plačuje za sobo v bolnišnici Zdaj sporočajo, da se je Al Capone nastanil v Baltimoru. V tamkajšnjo bolnišnico »Union Memorial Hospital« je prišel 17. novembra, torej pred šestimi dnevi, v družbi treh člantn svoje rodbine, s svojo materjo, sestro in bratom. Najel si je sobo, za katero bo plačeval 30 dolarjev na dan, t. j. približno 1500 din. r.uen elanov njegove rodbine se je nastanil v sosednji sobi. Al Caponeja bo zdravil doktor Joseph Moure ki je priznan specialist. Oko postave pa se budno vrti okoli te bolnišnice... Novinarski KONCERT 1. DECEMBRA - NA TABORU SODELUJEJO: AKADEMSKI PEVSKI ZBOB POD VODSTVOM IRANCETA MAROLTA SOLISTI: SONJA IVANČIČ IVAN FRANCL VEKOSLAV JANKO VIOLINIST LEO PFEIFER Radio Program Radio Ljubljana Četrtek, M. hov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo vedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plo y 1 oljske narodne in umetne skladbe (ploSčo) — 12.90 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Sraanel 1 kono.. 21.50 Klavir - Zagreb: ‘if) Opera _ n, n Ork kono. _ Sofija- 19 Ork konc Beromuinster: 20.40 Zab. konc - ., t0 ~ Ork. konc., 22.06 Klavirski kvartet Bukarešta: 20.15 Fllh. konc - £i-?YOTk' Zbor, 21.15 Vojaška god’.®- J94' ST’ 210pera ^ Trlo KaW^r^UdSki k0n°" a * A. G. Barrili 21 DVE BEATRICI »Mogoče imate prav,« je rekel don Cristoval. »Ne razumem mnogo o teh stvareh, ker nikoli nisem utegnil o njih razglabljati. Moje življenje je bilo težavno, zato nisem mogel gledali vase; gledati sem moral le okrog «ebe. Da vam pa morem ustreči, skuSam »daj preiskati svoje srce, a v njem ne najdem... tega, kar vi trdite. Vidim samo neizpolnjene dolžnosti, ki me težijo. Vest me opominja, vera pa ta opomin potrjuje. Ali ni vaše mnenje isto?« »Ne,« je odločno odvrnila markiza. »Mnogo sem premišljevala o tem, kar vas teži in zdi se mi, da se motite. Ženska sem in znam pre»ojati podobne slabosti. Čeprav se zdi čudno, je vendar gotovo, da ste bili zapeljani vi, ne ona. Vaše kesanje je torej neutemeljeno. Tudi glede žalitve se lahko pomirite, če se spomnite na njene besede v zadnjem pismu. »Drugam« je rekla: »moj oče »e bo obrnil drugam.« Ni se obrnil drugam njen oče; pač pa ona, samo ona! Razumete?« »Gospa... »Ali dvomite?« »Ne vem. Tudi don Alfonzo de Quintanillea je mislil isto.« »Prav je imel. Zakaj niste verjeli prijatelju?« »Bila je samo domneva; tudi vi priznate to,« je odgovoril. »Domneva pa ne upravičuje naše sodbe.« »Seveda, če sami hočemo tako.« »Saj tudi don Alfonzo ni vztrajal pri svoji trditvi. Precej časa je minilo od takrat, a nobeno dejstvo ni potrdilo te domneve.« »A tudi nič je ni ovrglo,« je odvrnila markiza. »Domneva torej ostane. Čudim se, da niste tega bolje proučili. Tisti »drugam« je pomenil mnogo. Bil je premišljen udarec, žalitev, zaničevanje. Zdi se, kot bi hotel reči: ali mislite, da ni na svetu nikogar, ki bi bil boljši od vas? Ali mislite, da ste vi edini? Glejte, našli smo ga že...« »Mislite?« »Prepričana 6em. Niti ni potrebno pismo, 2e samo dejstvo, da so,se vas hoteli iznebiti, zadostuje. A ne govoriva več o tem,« je pristavila.. — »Zdi se mi, da je te moje besede rodila hudobija.« »Saj hudobije sploh ni v vašem srcu.« Markiza ga je vprašujoče pogledala. »Kako veste to?« »Berem v vaših oče-h gospa.« »Torej...« je rekla s tresočim glasom. »Torej .. vendarle ljubite ubogo Bovadillo? Recite da ne, če morete.« »Gospa markiza,« je zašetpetal. »Spoštujem... obožujem vas.« Beatrice je odkimala. »Saj ne poznate svojih čustev. Pustimo to. Ker torej mislite, da sem nezmožna gojiti neplemenita čustva, vam hočem pojasniti, kaj mislim^ o onem izdajstvu Gotovo je nek moški kriv temu. Ali niste slutili tega?« »Nikakor ne.« »Ali niste 6umili nikogar, da bi vas hotel izpodriniti? Ali niste videli nikogar, ki bi vas zalezoval?« »Gospa, prisegam vam, da nikoli nisem videl ničesar podobnega.« »Kakšen človek ate, don Cristoval?« je vzkliknila markiza. »Ali sploh ne veste, da je vsaka lepa ženska zalezovana? Ali mislite, da je bila vaša izvoljenka izjema? Kakšna pa je vaša ljubezen, ki ne pozna ljubosumnosti? £e bi ljubila in bila ljubljena, ne vem, kaj bi storila, ako bi me katera druga ženska hotela izpodriniti. Kazen bi gotovo ne izostala. A vi, ne veste ničesar, ne vidite ničesar. Tako čudni ste! Nemogoče je vas popolnoma spoznati. Vedite pa, da se je brez dvoma vrinil nekdo med vas in njo. Prepričana sem o tem. Treba ga je najti. Videli boste, da ga bom znala odkriti.« »Čemu?« j« vprašal in zmajal z glavo. »Če ne zaradi vas, zaradi mene. Mnogo veste o meni, ker ste videli moje solze. Če vam še sedaj ni jasno, ne vem, kaj naj vam še rečem.« Vstala je in krenila proti drugemu koncu vrta, kjer se je igral mali Ferdinand. Sredi pota pa se je ustavila in utrgala vrtnico, ki je rastla ob poti. Don Cristoval jo je nekaj trenautkov začudeno gledal. Vendar je moral nekaj storiti. Sledil je markizi in dospel do nje prav ko si je zatikala cvetlico v obleko. Videla ga je prihajati, a je nadaljevala svoje delo, kakor da bi ga ne bila zapazila. »Beatrice de Bovadilla,« je začel s tihim glasom, »plemeniti ste in razumete, ne da bi vam govoril, kaj se godi v mojem srcu. Preveč zla sem že povzročil, ker nisem znal brzdati svojih čustev. Ne morem govoriti obširneje o tem. Zavedam se, da ne smem gojiti drugih čustev, niti se udajati drugim sanjam.« Markiza |e popravljala svojo cvetko in je šele sedaj od strani ?rdovtdno*tV°iega epreml’evalca- Nien pogled j« izražal nevoljo in glasonr* ^r***ova* njen pogled in je nadaljeval s še tišjim »Nevreden bi bil vaše naklonjenosti, če bi govoril drugače. Po- i e gospa, kako visok je vaš položaj in kako va6 moram jaz, . ?ef.' nizcJt Po rodu, a ne po duši, spoštovati in paziti, da moje prijateljstvo in moja vdanost ne zatemnita vašfega dobrega imena. Mnogi vas občudujejo in ljubijo Lahko bi vam naštel celo vrsto plemenitih mož; a vi se ne zmenite za nikogar. Kraljičino čednostno življenje j® brez dvoma krasen zgled za ves dvor. Toda tudi vaša krepost in vaš ponos sta občudovanja vredna, krasna markiza. Vsi vas občudujejo, vsi vzdihujejo in hrepenijo po vas; a vsi ostanejo v spoštljivi razdalji, ker vidijo, da nikomur ne izkazujete posebne pozornosti. Toda, če bi si ubogi revež, kateremu ste naklonili svoje pokroviteljstvo, drznil dvigniti oči k vam in bi kdo opazil, ne vašo naklonjenost, ampak samo njegove predrzne sanje, bi se tudi najbolj vzvišena ženska ne mogla izogniti obrekovanju. Vem in razumem, kaj 6te in kaj bi izgubili, če bi si drugače razlagal naklonjenost, ki vas je napravila za moio pokroviteljico. Bodite dobri in oprostite mojim besedam. Vedite, da so besede iskrenega in nesebičnga prijatelja.« Pripognil je koleno do tal, prijel markizino roko in jo spoštljivo poljubil. Beatrice de Bovadilla je molče zrla nanj. Ganile so jo njegove besede in njegovo dejanje, ki fc izražalo toliko ponižnost in željo po odpuščanju Pustila je dolgo časa svojo tresočo roko v njegovih. Končno se je zbrala in s trdnirn glasom rekla: »Dovolj sva govorila. Pridite: želim še enkrat videli vašega otroka.« Vstal je in ji sledil na drugi konec vrta. kjer se je malček igral s pestunjo. Markiza je vzela dete v naročje in ga ljubkovala. Deček ni bil več nezaupen; božal jo je in se igral z njenimi kodri. »Želim, da me ta angeljček pride včasih obiskat,« je rekla pe-stunji. »Upam. da nu ega ne D06te odrekli,« je pristavila, obmivši se k svojemu spremljevalcu. »Tudi važi družbi se nočem odpovedati. Moj vitez ste in me morate spremljati v kraljevo palačo.« Don Cristoval ji je sledil, a bil je nekoliko zbegan, ker iz njenega vedenja m iz njenih besed ni mogel spoznati, kai markiza misli o njem in kakšni bodo njuni odnošaji v bodoče. ~ , . ?■ Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Rramarii. — Izdajatelj: inl Jot« 8odja. — I7rednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo vSIovenski dom« uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, sa inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva olira 6/lfI Telefon 40(11 do 4005 Uprava: Kopitarjem n lir« »!