St. 12. J* '/V/* t -tn, | Maribor, dne 20. marca 913 Teéaj XLY1 Ust ljudstvu h pouk tn nabavo. vsak četrtek ta velja s poStnino vred In v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto l K, pol leta 2 K In za Setri leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavrtrlJeSj laSal« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K» Naročnina se pošilja na: Dpravništvo „Slovenskega Gospodarja" Mariboru, t-* List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kftfeelr iiiflraega društva" dobivajo Ust bre» posebne naroSnlnoj —> Eosamezni listi stanejo 10 vin, IlredniStvo: Koroška cesta žtev, fi, i-, Hokopisi se ne vračajo, •— Dpravništvo: Korolie cesta štev. 5, vsprejema naročnino, tnserate in reklamacije, ¡¡Marate se plačuje od enostepne petttvrat* asi enkral IS sria*, dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseraH se sprejemaj So «rede zjutraj, S« zaprte reklamacije so poštnine proste. Današnja Številka obsega 12 strani._ Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na belo nedeljo, dne 30. marca ob 10. uri dopoldne v Mariboru. Med drugimi govori državni in deželni poslanec Fran Povše iz Ljubljane. Vsi pristaši vabljeni! Velika noč — vstajenje. Prva VeliKa noč in prvo vstajenje k novemu življenju je v davni preteklosti. Mesto Kairo v Afriki ima zanimiv muzej. Obiskovalcu se zdi, da je prišel v grobišče, v katakombe, Na vseh stenah1, na vseh mizah, ob vseh kotih ti Štrlijo nasproti mumije faraonov, nekdaj tako ponosnih. vladarjev v starem Egiptu, ki so že več ko par • tisoč let pred Kristusom sloveli po svoji moči, po svo_? ji omiki, po svoji umetnosti. V svojem hrepenenju po| nesmrtnosti so si vedeli ohraniti svoja trupla nestroh.) njena, mumije jim pravimo. Velikanska grobišča so| si napravljali, zidali okoli njih razne stavbe, stolpi-1 Šča in svetišča. Roka raziskovalcev starin jih je iz- * kopala iz teme preteklosti ter jih spravila v muzeje.* In tam lahko opazuješ te orjake iz davnih dni, kakor gledaš drugi drobiž po muzejih.. Toda nekdaj so bili mogočni, strah' svojih sosedov in svojih podložnikov. In to mogočnost, to strahovlado, je občutil tudi majhni izraelski narod, ki je živel na njihovem ozemlju ob staroslavnem Nilu, Zatiran, zaničevan, teptan je bil Izrael, obsojen od Fa^ raonov, da služi samo oholim gospodarjem egiptovskim. Hudo je bilo takrat, biti Izraelec. Ali ne bi bilo takrat boljše, zatajiti izraelsko parodnost, se potujči-ti in postati Egipčan ? Enemu se je posrečilo, priti celo na kraljevski dvor. Mojzes se imenuje tisti izraelski otrok, ki ga je posinovila faraonova kraljičina, ga dala poučiti v vseh vedah in vzgojiti kot kraljica. Kako lepa prihodnjost se mu je nudila, Če bi bil zatajil svoj narod! A Mojzes je čutil v sebi izraelsko kri, ni maral zatajiti svoje matere; hotel je biti raje teptan in zaničevan za svoje ljudstvo, kakor pa, da bi bil živel v slavi in časti kot Egipčan — odpadnik. Odločno se je postavil na stran Izraelcev ip bik radi tega v smrtni nevarnosti, tako, da je moral pobegniti iz Egipta. Ali Bog se je ozrl na teptano ljudstvo, slišal je z nebes stok in jok ter poslal ravno istega Mojzesa, gorečega ljubitelja svojega ljudstva, v Egipt nazaj, da reši ljudstvo in ga privede v obljubljeno deželo. Pomladanska noč okoli leta 1449. pred Kristusom je bila ona Velika noč, ki je pokončala oholost Egipčanov, Izraelcem pa pripeljala jutranjo zarjo boljše bodočnosti, veselo vstajenje k novemu, svobodnemu življenju v ljubezni božji. In prišla je druga, za vse narode in vse kraje presrečna Velika noč. Ob začetku krščanske dobe je bilo, Vse človeštvo je stokalo v zmoti spoznanja in zmoti greha» Človek ni bil več podoba božja, ampak reven črviček, ki se je potikal po zemlji v temi zmot in pregreh. Pa prišla je ona, na vekov veke znamenita Velika noč, Kristus, Sin božji, Odrešenik sveta, jo je povzročil. Premagal je smrt, stri in zdrobil okove zmot in pregreh ter vse človeštvo pripeljal k vstajenju, od greha k svobodnemu življenju, K življenju v resnici in pravici, k življenju iz vere in po veri, k božjemu, presrečnemu življenju v milosti in ljubezni troedinega Boga. Izraelci so po svoji prvi Veliki noči praznovali vsako leto pozneje ta dan, in Kristjani praznujemo vedno spomin prve krščanske Velike noči« rO, da bi praznovali vsakokrat Veliko noč s takimi občutki, kakor so jo obhajali priče prvih Velikih' noči! Da bi nam vsakokrat prinesla Velika noč tudi svoje sadove : vstajenje, novO življenje v milosti in ljubezni božji! Vsak Človek in vsak narod pa obhaja od časa do Časa svojo posebno Veliko noč, svoje posebno vstajenje. Letos obhajajo naši slovanski bratje na Balka- nu izvanredno Veliko noč. Kakor Izraelci, tako so bi-f li tudi ti narodi skoro enako dolgo teptani in zaničevani od oholega TurČina. Prišla pa je Velika noč, ki ; je „v znamenju križa" uničila oholost krutih Turkov ter pripeljala prej zatiranim in zaničevanim narodom vstajenje k svobodi, k novemu življenju omike in blagostanja, Nekdaj tako mogočne sultane bomo v Evropi kmalu hodili ogledovat le kot mrliče v grobiščih v Odrinu, na Kosovem polju in drugod. Zmagoslavni balkanski narodi se pa po svojih iupaŠkih zmagah pozdravljajo z velikonočnim pozdravom: Kristus vos-kres, Kristus je vstal, v istini je vstal. Mili slovenski narod moj, kako Veliko noč in kako vstajenje pa obhajaš ti? Obhajaš ju s Kristusom Zveličarjem v miru v svojih srcih. Pripravljaš si v teh dneh. svojo Veliko noč pri Njem, ki je povzročitelj prave Velike noči in pravega vstajenja v milosti in ljubezni božji. Blagor ti! Kot narodu ti pa še ni napočila prava Velika noč in pravo vstajenje. Nasprotno. Zapostavljanje, zatiranje, kršenje pravic se vidi tuintam. Toda drugim narodom je privedla Veliko noč; neomajno uda-nost v pravičnost božjo, zvesta vstrajnost kljub krivicam in zaprekam, pogumna vera in zaupanje v znamenje Križanega, ki je vsem ljudem in vsem narodom pripravil Veliko noč in * vstajenje k sreči, večni in Časni. Zato nimamo povoda obupavati, ampak Velika noč nam vliva novo moč in novo življenje v naše krepke žile k vstrajnosti in pogumu. Zato se z veseljem £ ozdravi jamo: Kristus je vstal, Aleluja! Na Balkanu. Rusija in Avstrija sta sioer začeli odpoklicevati svoje vojaStvo z rusko-avstrijske meie, toda napetost traja nedvomno naprej in vojskina nevarnost ni nič manjša, nego je bila pred razoroževanjem. Kajti razlog napetosti ne leži ob rusk.o-avstrijskl meji, ampak na Balkanu, Rusija izrečno podpira balkansko zvezo, dočim ima Avstrija svojo Albanijo, za katero se sedaj prepira skoro s celim svetom, Avstrija, izjavlja vsak dan, da ne bo pripustila Skadra Črnogorcem, toda Črnogorci se za to nič ne zmenijo in nadalje obstreljujejo Skader, Na posvetovanju poslanikov v Londonu pritiska Avstrija, da bi se vendar že začele ve-levlasti resno posvetovati o mejah bodoče Albanije. Toda Rusija zna vsak dan preprečiti, da se to posvetovanje ne vrši. Nadalje želi Avstrija, da velevlasti odločno prepovedo Črnogorcem napadati Skader in Srbom pošiljati pred Skader pomožne Čete, toda velevlasti se obotavljajo, a Črnogorci ter Srbi gredo da-lje svojo pot. To očividno ustavljanje balkanskih1 zaveznikov željam avstrijske vlade bi se ne "dogajalo, ako bi zavezniki ne vedeli, da jim vsak trenotek priskoči ruski stric na pomoč, ako bi bilo treba. Gotovo bi tudi Srbija že davno ubogala Avstrijo ter-odpokli-cala svoje Čete iz Drača in drugih albanskih obmorskih me'st, ako bi ne vedela, da se ji ne more nič zgoditi, ker ji je vsak' čas ruska pomoč na razpolago. I-stotako se Grki nič ne brigajo za avstrijske ugovore ter po zajetju Janine čisto hladnokrvno zavzemajo mesto za mestom, ki bi baje tudi morala pripadati Albaniji, in se bližajo albanskemu morskemu obrežju. Vesti o dogodkih v Odrinu in okoli Odrina je treba sprejeti z največjo previdnostjo, ker prihajajo iz zasebnih krogov. Pravzaprav nimajo Bolgari nobenega povoda, tvegati splošen naskok ter žrtvovaiti velikansko število vojaštva, kajti to ve celi svet, da bo Odrin njihov, ako jih Turki ne premagajo pri Catald-či in Galipolu, kar pa se nikomur pe zdi verjetno, kajti v turškem taboru in Carigradu samem še vedno ni sloge in edinosti. Mladoturki sicer postopajo z vso brezobzirnostjo, toda vsaka sila ima svoje meje, kjer se začne odpor. Izpred Cataldče in Galipola ni nobenih vesti, Odrin pred padcem? Položaj v Odrinu je brezupen. Hrabri poveljnik Sukri-paša leži baje bolan v postelji, poveljništvo trdnjave je izročil drugemu Častnika. To je za Odrin, hud udarec, ker Sukri-paša je bil res pogumen poveljnik, pravcati šukni-paša, kakor so ga dobrovoljni zasledovalci vojnih dogodkov imenovali. V Ocirinu gre zaloga živeža h koncu, nekateri listi poročajo, da ima Odrin hrane le še za nekaj dni. Vsak vojak dobi na dan, samo mal hlebček kruha in košček sira, prebivalstvo pa dobi vsak teden dvakrat gorko juho. Vo- jaki so strahovito izmučeni. Nadi 200 vojakov in 20 častnikov je zbežalo iz Odrina v srbski tabor. Utekli so, ker so trpeli hudo lakoto. Posebno primanjkuje Odrinu tudi buriva. Bolgari so postavili n.a višine pred mestom 14 novih' težkih topov, s katerimi so že začeli obstreljevati mesto. Padec Odrina je skoro gotovo neizogiben. Kakor poročajo listi, vest o bolezni Sukri-paŠe ni uradno potrjena. Skader gori. Za Skader se vrše zadnji boji. Crnogorsko-srb-ske oblegovalne Čete so se z vso silo od vseh' strani navalile na mesto in utrdbe. Glavno poveljstvo skupne oblegovalne armade ima sam Črnogorski kralj Nikita, srbskim oddelkom pa zapoveduje general Peter Boja-novič, Novi težki oblegovalni topovi, katere so poslali Srbi pred Skadier^ so že na svojih mestih,. Dne 14. marca se je pričelo strahovito obstreljevanje iz oblegovalnih topov na utrdbe in mesto samo. En del mesta gori. Obstreljevanje mesta iz srbskih velikih topov je bilo zelo uspešno. Pričakuje se, da sledi temu obstreljevanju splošni glavni naskok Srbov ir. Črnogorcev na mesto. Položaj v obleganem mestu je obupen. Vsak čas se pričakuje, da se bo izpolnila Črnogorcem srčna želja: Zavzetje Skadra. Turška križarka „Hamidije" napadla Srbe in Grke. Listi poročajo: Iz Dardanel ubegla turška križarka „Hamidije" se .je dne 1L t. m. pokazala pred Dračem ter oddala 50 strelov na nek hrib, na katerem so bile utaborjene srbske' čete. Umaknile so se sicer takoj za hrib, a vendar je bilo baje ubitih 10 in ranjenih tudi 10 srbskih vojakolv. Na poslopjih so napravile krogle veliko škodo. Prebivalstva se je polastil grozen strah. Nato je „Hamidije" odplula proti i-talijanski obali. Drugi dan, dne 12. t. m., se je pa pojavila pred Sv. Ivanu v Mjeduji. Pred vhodom v luko je baje uničila 4 grške parnike, ki so prevažali vojaštvo, živež in strelivo. K sreči se je 4000 srbskih vojakov, ki so bili na parnikih, že poprej izkrcalo. Tudi strelivo so spravili Srbi že poprej na suho. U-bitih je 50 vojakov, okoli 100 pa ranjenih. Tudi več poslopij je poškodovanih. Ko je „Hamidije" obstreljevala srbsko taborišče, je bil v pristanišču Sv. Ivan Meduanski tudi avstrijski parnik „Skutari", ki pa ni bil poškodovan. Malo pred napadom „Hamidije" se je peljal črnogorski princ Mirko na kraljevi jadrnici iz Bara v Dulčinj, da gre v taborišče generala Martino-viča. Jiadrnioa je zapazila turško ladjo ter se je skrila v neko zakotno pristanišče. Grške bojne ladje sedaj prežijo na „Hamidijo", Poveljniki grških ladij upajo, da „Hamidijo" zajamejo in jo uničijo, ali pa za-ženejo ob italijansko obal, da se umakne v kako nepristransko italijansko pristanišče, kjer se razoroži. Kapitani napadenih grških prevoznih parnikov pridejo v preiskavo, ker so brez spremstva vojnih ladij pluli s svojimi parniki v Drač in Meduo, Turkom prijazni listi proslavljajo to drzno pomorsko klatenje križarke „Mamidije" kot najsvetlejšo točko v poteku druge balkanske vojske. Toda niti to smelo klativiteštvo ni turška zasluga, zakaj poveljnik križarke ni Turek, temveč angleški pomorski oficir Flooth, ki je ob začetku vojske stopil v turško službo. Grki zmagujejo dalje. Iz Janine se poroča, da prodirajo grške čete v Epiru dalje. Dosedaj so zasedli Grki skoro brez boja Že več važnejših postojank, posebno severno od JanL ne. Tako so se dosedaj polastili Grki mesta Ljasko-vike in Konjice, ne1 da bi naleteli na kak odpor. Prebivalstvo sprejema Grke kot svoje rešitelje. Severo-zapadno od Jainine so si osvojile grške čete mestece Premeti. Turki so zapustili tudi sosednje postojanke Berat in Delvinaki. Večina turških Čet v Epiru beži v albanske gore. Rezervisti gredo domov. Avstrija in Rusija pridno izvršujeta razorože-vanje. Rezervne vojaške Čete se pošiljajo z gališko-ruske meje domov. Skupno je odpustila Avstrija ¡15, tisoč mož. V severnih deželah, posebno v Galiciji, i-majo vlaki radi velikega števila vračajočega se vojaštva velike zamude. Tud; na južni železnici jo imela te dcii večina vlakov zamudo, Odpuščeni vojaki so po poročilih vojne uprave zdravi in popevajo vesele pesmi. Na Ogrskem so odpuščeni rezervisti pri vseh 82 honvednih (domobranskih) polkih. Junaški črnogorski dečki. Nek italijanski list poroča s Cetinja, da je dne 10. marca par Črnogorskih dečkov, starih okrog 12 let, ustavilo pri Njegušu 2 turška častnika, ki sta pobegnila iz ječe v Podgorici. Dečki so pritirali oba Častnika pred stražo. Na vprašanje poveljnika straže, kako da sta se udala takim malim dečkom, sta odgo. vorila častnika: „Z orožjem se ni šaliti," Častnika so Črnogorci tirali nazaj v Podgorido, imena hrabrih dečkov pa so bila sporočena kralju. Vstani, borni narodUmojl Voditelj hrvaške kmečke stranke, Stjepan Radič, pripoveduje, da je proučeval v Požunu na Madžarskem delavske razmere. Spoznal se je najprej s slovaškim nosačem, ki mu je odgovoril na vprašanje, koliko Slovakov je v Požunu: Gospodine, kdorkoli tu kaj vozi ali nosi, ta je Slovak, Ako bi ta Slovak poznal razmere v avstro-ogrski državi, lahko bi rekel: Kdorkoli .v te i drža\i kaj vozi ali nosi, ta je Slovan v " " Poglejmo naše razmere na Slovenskem Stajer-ju! Na naših sodiščih so suhi in zglajeni sluge in oiicijanti Slovenci, dobro rejeni sodniki so Nemci; na glavarstvih, na davkarijah', poštah, železnicah, ravno tako. Konjski hlapec je Slovenec, lastnik je Nemec, zgoraj na trdem kozlu sedi Slovenec, odzadaj na mejifcih blazinah v kočiji se stega gospod Nemec. Čevlje snaži slovenska dekla, a obuva jih nemška gospa in gospod. V iabrikah in večjih ob.rtih so oni, ki delajo, Slovenci, oni, ki zapovedujejo in vodijo podjetje, so Nemci. V trgovinah so oni, ki prinašajo denar, Slovenci, oni, Id ga jemljejo in spravljajo, Nemci. Karkoli na Slovenskem Stajerju vozi ali nosi, to je Slovenec. A ne samo na Slovenskem Stajerju spadajo med trpeče stanove Slovenci, ampak tudi po drugod na Štajerskem. V Gradcu je vse polno naših mladeni-čev in deklet v službi in delu« In v vsakem mestu na Štajerskem najdemo precejšnji del delavcev in dekel slovenskega rodu. Kjerkoli so tovarne ali rudokopi, tam so močne slovenske naselbine, kakor v VoiČber-gu, Donavicu, Kapfenbergu itd. So tako zaslepljeni Slovenci, ki obsojajo boj na-Ših državnih in deželnih poslancev za enakopravnost Slovencev z Nemci, ker zahtevajo tudi za naše ura/-de sinov slovenskih starišev, ker zahtevajo slovenskih strokovnih šol za Spodnji Stajer, da pridejo slovenski sinovi s svojo marljivostjo v osprednje vrste in ker s svojim bojem vlivajo našim ljudem poguma ter sar mozavesti za narodno-gospodarski napredek na domaČih tleli. So taki ljudje, ki obsojajo ta boj, posebno a-ko je nekoliko krepkejši in se imenuje obštrukeija.Toda to so ljudje, ki ne ljubijo ljudstva, ki ga želijo i-meti samo za hlapce in delavce, ki ga sami izrabljajo in odirajo. Mi ne spadamo med one, ki hočejo naš narod za vse čase ohraniti samo za dninarje in hlapce. Ne sovražimo Nemcev, nočemo jih ugonobiti. Toda Slovenca hočemo postaviti enakopravnega brez Nemca. Svojemu narodu hočemo odpreti pot do vsake službe, do vsakega kruha, tudi do belega. Ljubi Bog ni ustvaril Slovenca, da je drugim gospodarski suženj in tla-Čan, ampak da uživa iste zemeljske dobrote fcaktor drugi. Za tako enakopravnost se borimo in trdno smo uverjeni, da bo na našem delu počival božji blagoslov, kajti OdreŠenik ni učil: Tlači svojega bližnjega, ampak: Ljubi svojega bližnjega. Ko je hodil naš Gospod po zemlji, se ni hodil klanjat k gospodujočim krogom, ampak zahajal je k onim, ki so bili njegove ljubezni najbolj potrebni, k ubogim, bolanim, trpečim. Mnogi se smatrajo dandanes za dobre kristjane, vendar za svoje delovanje in občevanje smatrajo prL merne le visoke in, imovite stanove, žuljave roke jim mrzijo, vzduh delavskih hiš jim je zopern. To ni. krščansko, naš UČenik nas je drugače učil. Mnogo izmed naših ljudi gre v mesta in fabri-ke, da si lažje ustanovijo svoje lastno ognjišče. To so mladi ljudje, polni upov in načrtov, z zlatimi gradovi — a le v svojih drznih načrtih za bodočnost, V Bosni in Hercegovini je mnogo cenega sveta, ki vpije po gospodarjih. Na Balkanu se odpira sedaj mladim, resnim ljudem prilika za lepo bodočnost. Zemlje veliko, dela preobilo, ljudi pa malo. Tam je prilika prej priti do boljšega in samostojnega kruha, nego po naših mestih1 ter iabrikah. Kdor hoče dandanes naprej in kvišku, mora imeti odprte oči, Politični ogled. — Naš cesar je zelo čvrst in zdrav,. Veliko noč bo obhajal v družini hčerke Valerije, Meseca aprila pa se poda za nekaj časa na Ogrsko, kjer bo prebival v svojem poletnem gradu Godolo, — Avstrijska politika je sedaj popolnoma v ^rofejovahskem toku. * Niti Srbi niti Črnogorci nam nočejo vzeti niti koščeka zemlje, vendar je naše razmerje proti obema napeto, ker se hočeta Srbija in Črna gora povečati z zemljo, ki sta jo odvzeli Turkom. Ne dovolimo tudi, da se povečajo na turški račun. Druge države te politike ne razumejo, zato pa smo se morali že v marsikaterem vprašanju,, kjer smo nasprotovali balkanskim slovanskim narodom, umakniti in udati. Avstrija bi ne smela služiti nemškim in madžarskim strastem, ker je po veČini slovanska država. Avstrija ima le v krščanski pravičnosti do vseh narodov svoj obstanek in svojo bodočnost. Od sedanje naše zunanje politike nasproti Slovanom pa Balkanu pa bo imela škodo tudi sv, katoliška cerkev. Avstrija velja kot katolišlka država in zato z avstrijsko politiko izgublja tudi katoliška stvar med balkanskimi narodi« A na drugi strani pridobiva pravoslavje moč. Že smo začeli slutiti, da nas Bog hoče tepsti za naše grehe s pravoslavjem. — Deželni zbori. Tržaški deželpi zbor je sklican na 27,. marca h kratkemu zasedanju, da reši proračun,. Zasedanje kranjskega deželnega zbora pa je odgodeno do jeseni. Moravski in predarlski deželni zbor sta sklicama na 27. t, m., moravski pa je začel zborovati že' 18, marca, — Ogrsko. Dne 13, marca, ko se je vršila seja državnega zbora, je groi Tisa nastanil 200 policistov in orožnikov v zbornico, Od opozicije je došlo v zbornico 70 poslancev, med njimi voditelji Apponyi, Zichy, Justh in Košut, Ko Tisa otvori sejo, da se začne razprava o novem poslovniku in hišnem redu, se začno viharni škandali« Poslanec Lovassy* zakliče Tisi: „Goljuf, lump!" Poslanec Kun kliče Tisi: „Sult! Lopov!" Ogoljufal si državo! Tat!" Tisa odredi, da seLovassy izroči imunitetnemu odseku. Lovassy kriči naprej: „Ti si bil izvoljen z ukradenim denarjem! Lukač naj dokaže, da to ni res! Vstani!" itd. Tisi in Lukaču 0-čita opozicija nadalje tudi da sta porabila nad 4 milijone kron državnega denarja za volilno agitacijo. Tisa pozove policijo, da poslance odstrani. Ista pride ob '/ali. uri v dvorano, Justh izjavi nato, da protestira, da je posvetovanje nepostavno in da se opozicija sama odstrani. Opozicija se odstrani. Na hodniku nastane nemir in pretep. 10 poslancev opozicije se med tem izključi od 15, oziroma 10 sej. VeČina sprejme nov poslovnik in hišni red, po katerem ima predsednik zbornice skoro neomejeno oblast in sme razgrajajoče poslance s pomočjo policajev iztirati iz zbornice. Novi poslovnik je tako strog, da je odslej vsaka obštrukci-ja skoro nemogoča. V zbornici se ustanovi posebna stalna policijska straža, ki bo imela namen, metati nemirne poslance iz zbornice. — V petek je bila zadnja seja. Prihodnje zasedanje bo še-le maja, — Boj katoliškim šolam. V francoski poslan s ki zbornici je predložen nov šolski zakonski načrt, ki i. ma namen, katoliške šole popolnoma zadušiti." Po novi postavi bodo dobivali otroci, ki zahajajo v državne ljudske šole, zastonj knjige, zdravniško pomoč in, gorak zajuterk. Državne Šole dobe tudi najmanjše šolske občine. Na ta način bo seveda tekmovanje katoliških svobodnih šol silno otežkočeno. Na eni strani morajo plačevati in vzdrževati državne Šole, na drugi pa še svoje, iz katerih pa vrh tega izvablja država revne otroke s takimi podporami. Nova postava i-ma poleg tega tak paragraf, ki bo agitacijo za katoliške Šole popolnoma* onemogočil, Paragral 21, šolskega zakona se namreč glasi: Kdor upliva s sdo, grožnjami ip drugimi sredstvi, ki povzročajo gmotno ali ugledno škodo na stariše, z namenom, da bi ue pošiljali otrok v državne šole in ne dajali otrokom v roke knjig, ki so v rabi v državnih šolah, se kaznuje z zaporom od 5 do 30 dni. Kdor bo tedaj starše opozarjal na njihovo versko dolžnost in krščansko prepričanje in jih opozarjal na žalostne posledico brezver-okih državnih ljudskih Šol in njenih učiteljev, bo zaprt! Katoliške šole bodo dobile tudi nove stroge nadzornike, katerih naloga bo, paziti, da se v katoliških Šolah država ne „napada". — Na Nizozemskem je državni zbor sprejel postavo, po kateri mora biti vsak delaveci zavarovan za starost in onemoglost. — Špansko. Odkar so prišli pa Španskem na krmilo svobodomiselci in liberalci, ni v tej, prej cvetoči deželi več miru. Neprestani prepiri, nemiri in poboji, katere povzročajo liberalci in ž njimi zvezani socialisti ter anarhisti, so vzeli Španski nekdanje pošteno lice, Prejšnji teden je prišlo v San Pedro d' Al-dave do krvavega boja med pristaši kralja in, ljudo-vlade (republike),. Poboje so povzročili liberalni republikanci, ker so pri volitvah v okrajni zastop zmagali, pristaši kralja. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih, Katoliška stranka se bori na strani kralja proti liberalnim republikancem, Čeravno je kralj Alfonz postal zadnji čas velik prijatelj liberalcev. — Vstaja v Mehiki divja naprej. Ljudje se pobijajo kot živali, vstaši palijo vasi in mesta. Bivši oblastnik države Coaliil, ki je prestopii k vstašem, je bil ustreljen. Vstaši so pri Nogalesu premagali večji oddelek vladnih čet, ki se je umaknil na amerikanska tla, kjer je bil razorožen. Na bojišču je obležalo 100 oseb mrtvih ip 200 ranjenih. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 23. ardelja: Velika noč, Vstajenje Gospodovo. 24. Velikonočni pondelifk : Gabriel. 25. torek: Oz!ianen|e Mar ]e Device. 2«. sreda: Emanuel, mučenec. 27. čet:tek: Rupert, škof; Janez. 28. petek: Janez Kapistran. 29. sobeta: Ciril, škof in mučenec. * Veselo Veliko noč vsem našim naročnikom, dopisnikom in somišljenikom želi uredništvo in uprav-ništvo „Slovenskega Gospodarja", * Osebna vest. Za ravnatelja deželnih električnih naprav je od kranjskega deželnega odbora imenovan naš štajerski rojak gospod inženir Dušan Sernec. * Iz sodne službe. Za okrajnega sodnika v Mar riboru je imenovan predstojnik okrajnega sodišča v Šoštanju, dr. Gustav Rostok.. * Birmovanje in kanonična vizitacija v lavan-tinski škofiji se vrši letos v dekapijah: Maribor desni breg, Velika Nedelja, Stari trg in ZavrČ, * Opozarjamo vse posestnike, ki so podvrženi o-sebni dohodnini, na spis „O napovedi dohodkov davčni oblasti" v današnjih „Gospodarskih Novicah". * Slov. Straža je založila 10 vrst krasnih velikonočnih' razglednic. Le žal, da so te razglednice izšle zopet le malo časa pred Veliko nočjo, * 1050 letnica prihoda sv. Cirila in Metoda je letos. Katoliški Cehi se pridno pripravljajo na to slovesnost. Na Velehradu se bo vršila glavna slavnost od 5,-22. julija t, 1. * Mladeničem-nahornikom! Nek [Orel piše: Znano je, kako se po nekod mladeniči ob Času, ko je nabor, nedostojno obnašajo. Vidijo se vsakovrstne nerodnosti: kletev, nesramno govorjenje, vpitje, pijančevanje, pretepi in drugo. In to med Slovenci, ki se vendar štejemo med izobražene! A to ni lepo! Zato pa morate fantje, posebno Orli, skrbeti, da bodo letošnji nabori častni za vas, Častni za celo orlovsko organizacijo. Ravno pri naborih vlada toliko .nespametnih navad in se prigodi toliko grdih lahkomiselnosti, da se n.am zdi svarilna beseda na mestu. Zato pa, Orli, pokažite ta dan, ko mislijo drugi, da morajo noreti, popivati in razsajati, da ste zreli in trezni fantje, pokažite, da ste Orli, visoko leteči, ki se nikdar ne ponižate v blato. Bodite veseli, zapojte lepo slovensko narodno popevko, zberite se fantje enega odseka ali okrožja skupaj, ne družite se pa z miade-niči, ki nočejo opustiti surove razvade, ki je v ne-Čast slovenskim fantom. Naša organizacija mora vse take surove razvade odpraviti. Pokažite, da niste samo Čvrstega telesa, temveč tudi krepke volje, in zmagajte ta dan sami sebe. Treznost, poštenost, to je čast in ponos slovenskega mladeniča! * 251etnica znamenitega ustanovitelja Itajiajz-novih posojilnic. Dne 11, marca je preteklo 25 let, odkar je umrl v Nemčiji Friderik Viljem Raiffeiseu, oče .naših ljudskih posojilnic in gospodarskih kmečkih zadrug. V Avstriji je bdo leta 1912 nič manj kakor 7991 denarnih zafdrug njegovega načina. Raiffeisen je bil veren mož, poln krščanskega duha. Vedno je povdarjal v zadružništvu krščansko delo ljubezni in pa nravno povzdigo ljudstva, S katoliškimi politiki in narodnimi gospodarji je bil vedno v stiku, živel ž njimi v najboljšem prijateljstvu in je bil silno vesel, da se je ravno katoliško ljudstvo oklenilo tako hitro njegovih načel v zadružništvu« Danes se spominja tega moža gotovo vse kmečko ljudstvo z največjo hvaležnostjo. * Velikonočno propoved je naredil izvrstno u-rejevani delavski list „Naša Moč" sedanjemu kapitalističnemu gospodarstvu na podlagi svetopisemskih besed: Vi živite na zemlji veselo (v izobilju), se šopirite ter pitate vaša srca kot za klavni dan. Edini delavec, ki je najbolj izpostavljen nemilosti kapitalizma, se je v svoji organizaciji opogumil za boj proti neznosnim krivicam tlačiteljev. Posebno pa je poklicano krščansko delavstvo v boj proti krivicam in za prar vice. In to posebno sedaj, ko opravlja socialna demokracija novodobnemu (modernemu) kapitalizmu hlapčevska dela. Krščanske delavske organizacije so poklicane varovati delavske pravice in se boriti proti vsem krivicam. Krščanstvo samo je pravičnost, ki mora sovražiti vsako krivico in se ji z vsemi silami pro-tivitL Zato morejo biti le krščanske delavske organizacije v resnici sposobne za boj proti krivici. Gotovo je, da je izobrazba za delavski stan v boju nujno potrebna, Vsledtega pa skuša ravno krščapsko-socialna delavska organizacija svoje člane "duševno kolikor mogoče dvigniti, da morejo soditi in presojati lastne stanovske zadeve in se tako pripravljajo za bodoče Čase. V tem oziru ima posebno hvaležno nalogo naša Jugoslovanska strokovna zveza, katere naj bi se vse slovensko krščansko delavstvo čim preje tesno oklenilo. * Slovenci v Nemčiji. Iz Gladbecka na West-falskem pišejo: „Tudi v Nemčiji imamo duhovnike, ki so se naučili slovenski, da morejo slovenski spovedo-vati, pridigati itd. Zdaj sta 2 tedna, kar smo dobili tudi tukaj takega gospoda. Veselimo se, fcla imamo sedaj v Gladbecku svojega gospoda. Ip zdaj je bilo . prvikrat, da smo imeli pri 40urni molitvi posebno slovensko uro. Od vseh strani so prišli Slovenci molit in obiskat izpostavljenega Boga v najsvetejšem Zakrar mentu. Ura je bila jako lepa, Novi slovenski gospod so na prižnici molili rožni venec in potem smo bili li-tanije. To je kaj posebnega za Nemce, peti litanije; zato je prišlo veliko Nemcev poslušat. In soglasno smo pozneje slišali: lepo je bilo, bilo je krasno. In učiteljica je rekla: Slovenci pojejo Še lepše brez orgel kakor Nemci z orglami. Tako skrbimo tudi v tujini, da varujemo svoj materni jezik in ljubezen do svoje lepo domovine. Tudi v tuji deželi smo in ostanemo pravi Slovenci." Katoliški nemški kmetje na Srednjem in Zg. Štajerskem, ki so združeni v „Katoliško-konservativ-nem kmečkem društvu", zboru sejo ietos o Binkoštih v Gradcu. Dne 25. marca pa zboruje kmečka hranilnica istega društva, katera je imela laiiskb leto nad 20 milijonov kron prometa, * Kakšni ljudje hujskajo zoper vero? Urednik najstrupenejšega nemškega lista za odpadniško gibanje „Aussig-Karbitzer Volkszeitung", Emil Oskar Simon, je bil dne 1. marca neprijetno presenečen. Soc. demokraški list „Volksrecht" v Ustju na Češkem mu je namreč očital, da je bil Simon na poroti v Reggiu obsojen radi cerkvenega ropa v 31etni zapor in v eno- letni zapor, Ker je vdrl iz ječe. Simon je bil seveda prisiljen, da je odložil uredništvo. * Slovenska kmečka zveza zboruje di.e 30. marca v Mariboru ob 10. uri dopoldne v FloBergasse 4, * umivanje nog v mariborski stolnici. Prpvzvi-šeni gosp. knezoškof so letos na veliki četrtek izvršili pomenljivi obred umevanja rjog na 12 starčkih, katerih imena so: Matija Eiletz (80 let star), Franc Brač-ko (79i), Steian Mer kun (78), Jurij VeraniČ (78), Leopold Honigmanp (78), Ignacij Huter (78), Janez Krani-berger (77), Janez Zeihner (75), Janez Kolar (74), Steian VabiČ (74), Anton Prikl (72) in. Matija Mareicli (72). Skupna starost uvanajstorice znaša [>i5 let. * Poljaki o Slovencih. Ugledni poljski list „Kronika Rodzina" (Rodbinska kronika) je pisal te dni zelo mnogo o Slovencih, pred vsem o jedru in stebru slovenskega naroda: naši katoliški izobraževalni, gospodarski in politični organizaciji. Omenja dr, Kreka, dr. SusterŠiča in piše med drugim tudi to-le: „U-čiti se je nam (Poljakom) od Slovencev, učiti se je njihove organizatorične sile, njihove vstrajnosti, njihove prosvete in ravno tako njihove ljubezni do vere in katoliške cerkve." Za nas Slovence, posebno za našo katoliško organizacijo, jako laskave besede, in v nas samih leži, v našem delu, da bodo tudi resnične. * Piruhe -- Slovenski Straži! Najbolj potrebno društvo, ki dobiva vsak teden od obmejnih Slovencev nove naloge in jih izvršuje z velikimi žrtvami, je Slovenska Straža. Ob mejaih čujeŠ o njenem smotre. nem, mirnem in uspešnem delu samo hvalo. Zato naj se vsak izmed nas sedaj, ko bo delil piruhe svojim dragim, spomni tudi „Slovenske Straže" ter naj ji pošlje za piruhe darove. Tudi v družbah pozivajte prijatelje, naj zlože za piruhe Slovenske Straže. Veliki cilji se dosežejo samo z velikimi žrtvami, zato bodi naša požrtvovalnost za Slovensko Stražo velika. Naj bi vsak izmed nas poslal lepe piruhe Slovenski Straži! * Pametni Nemci. Nemški list „.Frankfurter Zeiiung" poroča, da so prebivalci vasi Nussloch na Nemškem ob zadnji polni luni dne 21. februarja bili grozno preplašeni, Izza gozda bližnjega liriba so zapazili velik ognjeni svit. Prepričani so bili, da je začel goreti velik borov gozd." Takoj je nastal v vasi hrup, župan, je dal trobiti alarm in požarniki so od-dirjali z brizgalnioami proti nevarnemu kraju. Presenečeni so nazadnje opazili skrbni vaščani, da sploh ni .nobenega požara, ampak da je — polna luna porogljivo gledala izza temnega gozda. * Skoro nemogoče. V Velikem Vardinu na Ogrskem je posestnik Jožef Molnar dolgoval nekemu židu 48 K. Posestvo je bilo vredno 10.000 K. Posestvo sta zdražila 2 advokata za — 48 K. To je mogoče le samo na Ogrskem, * Lakota v Galiciji. Med ljudstvom na deželi vlada v Galiciji veliko pomanjkanje. Lansko leto so bili poljski pridelki v Galiciji vsled dolgotrajnega deževja skrajno pičli; dohodkov je imel gališki kmet silno malo. Vlada je dala podporo za one, ki iih lakota najbolj stiska. Zadnji čas pa se je pojavilo pomanjkanje tudi v mestih. Ker je radi balkanske vojske precej zaostal trgovinski promet, so ustavili tovarnarji mnogo tovarn in obrti; zato je naenkrat na tisoče delavcev brez kruha i.n izročenih največji bedi. Posebno so prizadeti stavbeni delavci: zidarji, tesar, ji in mizarji ter strežniki, V Lvovu, Krajdovu, Stanislavu in drugih večjih mestih je revščina med delavskimi sloji posebno huda. Cele trume ljudi, ki so brez dela in jela, hodijo po mestnih ulicah. Občinski za-stopi delijo med gladujoče opoldne kruh in krompir. * Nov način operacije slepiča. Mnogo ljudi zboli v zadnjem času za vne jem slepiča. Operacija slepiča sicer ni težavna, ako se bolnik posluži pravočasno spretne zdravniške pomoči. A drugače je pri zastarelih slučajih ali pa, če je slepič zaraščen z drugimi črevesi. Najboljši zdravniki sveta so se v tem oziru že posvetovali in priobčevali v listih spise o o-peraciji slepiča. A do dobrega, primernega načina o-peracije ta zdravniška posvetovanja niso privedla. Sedaj se je oglasil tudi slovenski zdravniki dr. Der-ganc, vodja ljubljanske deželne bolnišnice, in objavlja v nekem odličnem nemškem zdravniškem listu sestavek, kako se lahko izvrši operacija slepiča tudi v slučaju, če je isti zaraščen med druga čreva. Način, kako dr, Derganc izvršuje operacijo slepiča, je zelo priprost ter omogoča in olajša operacijo tudi v najnevarnejših slučajih. Način operacije obstoji na kratko v tem, da se na koncu ali v vznožju slepiča prereže tista tenka kožica, k'i pokriva zunanjo površino vsega drobovja. Potem se pa potegne slepič iz zarastlin kakor prst iz rokavice. * Osebna dohodnina. Da se prepreči zadolženim in revnejšim posestnikom nepotrebno plačevanje oseb-no-dohodninskega davka, priporočamo sledeče: 1. Vpošljite na okrajno glavarstvo do 31. marca pravilno izpolnjeno priznalnico; če sami ne znate izpolniti tiskovino, prosite za to kakega župana ali drugega izobraženega moža, 2. Pri sestavljanju priznalnice se ozirajte na ¡nasvete, ki vam jih je dal g. poslanec Pi-Šek v lanski 51. in 52. ter letošnji 1. Številki „Slov. Gospodarja". 3. Vsekako je tudi priporočljivo, da si zapisujete redno vse dohodke in posebno izdatke, da jih, lahko v priznaOnici ali pa v slučaju priziva uporabite. * Tržno poročilo. Ker so tovarnarji usnja in jiodplatov močno (za 10—15'%') povišali cene svojim izdelkom, so tudi čevljarji po raznih mestih sklenili zvišati cene čevljem in drugim čevljarskim izdelkom, V Mariboru je Čevljarska zadruga določila 1(0% višje cene za čevlje. — Padanje cen žitu je vedno močneje. Ta teden je izgubila pšenica 10—20 vin., rž 30 vin., ječmen 5 vin., koruza 10 vin. in oves 20 vin. pri 100 kilogramih. — Cim bolj se bližamo spomladi, tem bolj tudi pada cena živini. Na zadnjem mariborskem sejmu je znašal padec proti sejmu pred 11 dnevi pri goveji živini i ovprečno 10—16 K pri 100 kg žive teže. — Za jabolka se plačuje v trgovini v velikem i o 22 do 30 vin, 1 kg., v malem pa po 30—40 vin. — Seno in slama postajata dan za dnevom dražja, ker se je bati, da bo leto 1913 radi pomanjkljive zimske vlage suho leto. * Naš podlistek. S 1. aprilom bo za el „Slov. Gospodar" prinašati lepo povest z domačiji, hribov izpod peresa dobro znanega remšniškega Januša, Za isto pa pride na vrsto balkanska povest: „Carska krona in suženjska veriga". Kdor hoče, da dobi povest celo v roke, naj se že sedaj naroČi na naš list. * Vtžba nmbe vsebuje knjižica „¡slovensko nemški razgovori", ki je izšla ravn k;r v zalogi „Katoliške Bakvarne" v Ljubljani in stare K 1 20. Iz te njižice Be bo vsak načelnik najprrj naučil, kako se glase pravilna slovenska povelja v primeri z nemškimi. Oba dela „NemAčin« b % učite-ja" (Prvi del slovnica, drugi d-1 ra?govi ri) veljata skupaj vezana v ceio platno samo K 2 80. Mariborski okraj. m Maribor. Nedeljah zborovanje naših okoliških viničarjev ie dobro uspelo. Govonia, sta V. Zaje iz Skal in Fr. Žebot, Navzoči so z veseljem pristopili k skupini Jugoslovanske strokovne zveze; posebno jih je za to v navdušeni besedi navduševal viničar Andrej Repina. Prihodnji shod bo v Lajteršpergu. Ca,s zborovanja se še določi, Maribor. V soboto, dne 15. t. m. zjutraj je u-mrl po dolgi mučni bolezni gospod Bogomir Poseb, ključavničar južne železnice, v 27., letu svoje staro-sii. Pogreb je bil dne 17,. t, m. oop. Ranjki je bil zaveden Slovenec, sin poštnega sluge gospoda Ivana Poseba., Počivaj v miru! Maribor. (Smrtna kosa.) Dne 16. t. m. je preminul gospod Engelbert Zoratti, oče tukajšnjega po-zlatarja gospoda Zorattija, v 75. letu svoje starosti. m Ceršak. Ustanovili simo si dne &. t. m. tukaj skupino Jugoslovanske strokovne zveze. Pristopilo je že čez 30 članov. O pomenu te organizacije sta govorila V. Zaje in Fr. Žebot, Shodu je predsedoval Fr. Ferk» Sklenilo se je, cla se vrši uradni da,n nove skupine v vrli Hamerjevi hiši vsako drugo nedeljo v mesecu od 2,-3. ure po, oldne. m Marija Snežna. Z velikim zanimanjem beremo, kako drugod mladina napreduje. Pri nas pa žalibog še vse spi. Tudi naše Bralno društvo spi dolgotrajno zimsko spanje. Škoda, da imamo toliko praznih prostorov, kjer bi se lahko nastajiilo Bralno društvo, Dne 6. januarja smo mislili društvo zopet oživeti» Pa kaj, ko se naše ljudstvo tako malo zanima za take potrebne reči. Zatorej možje in fantje, skrajni Čas je, da se zdramimo iz spanja, da bodemo enkrat s ponosom lahko rekli: Mi gremo naprej. Posebno pa mi mladi. m Velka pri Cmureku. Na našo občino, k"oje odbor sestoji iz samih Slovencev, se ponuja iz Briksena sem neki „Alpenlander-Bote", Časnik, ki izhaja vsakih 14 dni, pa je za svojo vsebino dosti drag, namreč 3 K. List, ki sovraži Jugoslovane in hujska na vojsko, ki pa zaradi svojih novic nima nobene vrednosti za naš kraj, bo naše županstvo gotovo vrnilo. Možje-kmetje, oprimite se svojega krščanskega sta-iJ-Jv.skega Časnika, ki je Slovenski Gospodar". Kdor ga nima, naj si ga izposodi, pa bo kmalu spoznal, da je našel pravega prijatelja in svetovalca! m Selce pri Sv. Rupertu v Slov. goi. Dne 13. marca je ob 7=10. uri dopoldne izbruhnil, požar in u-pepelil posestnikoma Bauman hlev, posestnici Zvaj-kar pa hišo s hlevom. Pri reševanju so se močno ponesrečile 3 osebe. Dve so takoj odpeljali v bolnišnico. Gospodinja Zvajkar je bila zelo poškodovana od plamena in je malo upanja, da bi okrevala. m Sv. Bolfenk v Slov, gor. Gospodarsko predavanje, ki g,a je priredila kmečka podružnica pri Sv, Antonu sporazumno z našim Bralnim društvom, se je prav dobro objieslo, Udeležencev je bilo okoli 100. — Predaval je potovalni učitelj g. PirŠtinger zelo poljudno o sadjereji in deloma o vinoreji, Le Še večkrat kaj takega! m Sv. Martin pod Vurbergom. Bridka izguba je zadela stariše ob smrti svojega sina, kakor tudi mladeniško Marijino družbo ob izgubi najboljšega in n aj vzgledu e j šega tovariša Franca Dyoršak, Umrli je po kratkem bolebanju dne 12, marca se preselil v boljšo domovino. Star je bil 25 let. Rajni je bil tihega in ponižnega značaja, da ga je vsak ljubil, Pogreb se je vršil dne 14. t. m. katerega se je udeležilo veliko ljudstva- Takega pogreba že dolgo ni bilo v Šent-martinski župniji. Nosili so ga mladeniči Marijine družbe. Spredaj sta nosila 2 mladeniča zastavo Marijine družbe. — Kdor otrok je zivest Marije, smrti naj se ne boji, luč nebeška mu zašije, ko ugasnejo o-Či. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Umrla je v petek, dne 14. t. m., Elizabeta Paulič, mati vrlega rodoljuba gospoda Jaikoba Pauliča, po domače Sado-nika. Pogreb se je vršil v nedeljo, une 16. t. m., ob udeležbi velikanskega števila ljudstva in ob asistenci šestih gospodov duhovnikov. Ranjka je bila blaga žena, mati revežev in velika dobrotnica cerkve. N. v m. p.! Kumen. Težak udarec je zadel našo občino. V torek dne 11. t. m., je umrl naš župan gospod Peter Korman, po domače Cebe, v najboljših letih. Bil je strogo naroden in globokoveren mož ter je njegova smrt za naše občino, za naše narodne vrste velika izguba. Zapušča žalujočo vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Kako ga je vse ljubilo, cenilo in spoštovalo, .ie pokazal njegov nad vse sijajni pogreb, ki se je vršil v četrtek, dne 13. t. m. Blagi mož, skrbni oče, počivaj v miru! m Dravska dolina. Pri Falu, 850 m nad sedanjim brodom, bo napravila tvrdka Buss, ki bo gradila pri Falu električno tovarno, novi most črez Dravo. Most bo služil samo za osebni promet in za položitev cevi za električno silo. m Fram. Letos je tufkaj .nenavadno veliko bolnikov in mrličev. Kot 17. mrliča smo pokopali Rozi-ko Cvetko, učenko V. razreda|. — Sledovi strahovite lanske toče se poznajo posebno na vinski trti. Mnogo je suhe, nekatere so pa brez očes. Kopati so že začeli. — Zaprta je trgovina Hogenwart, zaprt je tudi trgovec sam. Jvako bo končan konkurz, bomo še poročali, ker bo gotovo zanimivo. m Laporje. V nedeljo, dpe 16, t» m, je umrl posestnik g, Franc Ašič. oče notarskega kandidata g. Ašiča, in strio Č. g. AšiČa, kaplana pa Ponikvi. Pogreb je bil v torek. N. v m. p,! m Kamnica. Dae 25. marca popoldne po večernieah se vrši v Marnšeko-i gostilni vesel ca naše Mladeniike z^eze. Vspored: Igra „Rudeči nosovi", petje moškega zb-rs in predavanie. Pr ditel m S». Kr;i nad Mar birom. Bralno društvo pr redi dae 25 marca t. j. ra praznik Marijinega Ozuanenja popoldni oi» 3. uri v biši g. Jožefa Marek na Šobru žt 8 giefoličko pred tavo igre „Marijin otrok". Med odmori p-je meškni pevski zbor Pridite v prav obilnem številni m Št Lovrenc nad Ma iberom. Mariborski „Orel" vabi na gledališko predstavo, katero priredi na Belo nedeljo, dne SO. marca 1913 v gostilniških prostor h gospoda J. K. dra v Št. Lovrencu nad Mariborom. Igrala se bo „Naša kri" znsna ljudska igra i i francoskih časov v štirih dejanjih. Spisal F. 8. Finžgar Začetek igre takoj po večernicah. Vstopnina: fMeži I. in druge vrste 1 K, črtali 80 v,, stojišče 40 vin Slovenci iz Št Lo-renca in okolice, pridite mnogoštevilno! NB, Ker je čisti djbiček namenjen z» nabavo telovadnega orodja, se preplačila hvaležno s^rej m)jo. Ptujski okraj. p Ptuj. Na Belo nedeljo se bo v minoritski cerkvi pri drugi dopoldanski službi božji slovesno blagoslovila Marijina zastava za mladeniče» Cerkveni govor ima. dr, Hohnjec. p Ptuj. V sredo, dne 12. marca, se je vračal F, Murko, posestnik od Sv. Urbana, iz Ptuja domov. Nekateri fantje, ki so bili pri naboru, so hoteli prisesti. Frainc Ciglar, doma od Sv. Urbana, je pri plezanju na voz prišel preblizu konja, ki ga je udaril s kopitom tako nesrečno, da, mu je zdrobil lobanjo. Čeravno ga je Murko takoj odpeljal v ptujsko bolnišnico, je vendar drugi dan umrl, ne da bo se Še kaj zavedel, — V Ptuju in okolici velja več gostiln in trgovin za slovenske, a Če povprašaš po „Slovenskem Gospodarju", ga skoro nikjer ne dobiš. Somišljeniki, uvedite v prostore, kamor nosite vaš denar, tudi vaše glasilo» Ce se lahko šopiri po gostilnah kranjska „Sloga" in liberalni „Narodni List", zakaj ne bi „Slovenski Gospodar" dobil Svoj prostorček,. p St. Vid pri Ptuju, Gospod Avgust Maroh nam sporoča, da se je vrinila v zadnji naš dopis od St. Vida neljuba pomota. Gospod Sošterič ni prepovedal vode svojemu sosedu in tudi o „Štajercu" ni bilo govora. Skregala sta se le sosed Maroh in sin Šo-ŠteriČa, a ne v opisanem smislu. Toliko resnici na ljubo, p Sv. Urban nad Ptujem. V občini Vinterovci so bile dne 22» februarja občinske volitve, katere so se vršile složno v prid celi občini. Izvoljeni možje so sami kmečki korenjaki. Volitev župana dne 2. marca je bila častna. Izvoljen je že sedmokrat dosedanji župan g, Fr. Belec, Čeprav je pisal lansko leto ptujski „Štajerc" o nekem „pometanju'" občinskega odbora. Med tem časoim je tisti nam dobro znani dopisnik", še tisto trohico svoje pameti izgubil, ki jo je imel, p Oslušovci. Z ozirom na napade v „Narodnem Listu" na našb Mladeniško zvezo, si dovoljujem napraviti to-le opazko: Dotični dopisnik naj ne predba-civa našim fantom žganja {ki ga nobeden ne vživa), katerega se je pred kratkim Časom sam nasrkal in pri tem uganjal reči, o katerih se je pred kratkim na lagal o naših fantih v „Narodnem Listu". * ]' ^¡iVHilftii ■ Vffrtfllfli četrtek smo imeli zborovanje sircffFf^ega zavoda za ormoški okraj. Kajpada sta i-mela glavno besedo središki Joža Sinko in drag prijatelj naših kmetov, dr. Sernec, Zajahala sta, kakor tako rada, zopet „narodnega" konja in nas navduševala, da uradujemo le slovenski. Nam vedno dragi, da, vedno dražji, dr» Sernec nam je celo naročil, da mi, ki imamo kaj veljave pri ČČ. gg. duhovnikih — on je nima, je rekel, si je pač sam kriv — vplivamo na čč. gg., da tudi slovenski uradujejo. Gospod doktor, opustite v prihodnje svoje nauke na to stram in lotite se raje n. pr. svojega Zemljiča, s ka'ierim sta e. na duša, da on začne slovensko uradovati; ali pa se že menda tudi več ne čuti Slovenca? Dajte enak nauk svojim prijateljem, liberalnim učiteljem, ki z okr. šolskim svetom izključno nemški občujejo; povejte to raznim drugim liberalnim gospodom, ki z zatajevanjem svoje lepe materinščine pismeno iji brzojavno osrečujejo n. pr. visoko namestništvo z novim naslovom: StaaltliMteraj, Gotovo bodo radi imeli manj nemških vlog reševati, če bodo Vaši ljudje slovenski uradova-li, in, mi bomo lahko brez tolmača občevali z uradi, če bodo liberalni uradniki nam dopisovali slovenski. Bodite prepričani, gospod doktor, da s tem svojim nastopom niste nič pridobili, nasprotno pač, mi Vas spoznavamo vedr.io bolj. p Sv. Bolfenk na Kogu. Vitanjski liberalci so pripravljajo za občinske volitve. Kdo bi si mislil, da so to taki naprednjaki, da jim gre ta priprava tako gladko izpod rok. Volilce že imajo, skrite v Lačavesi v nekem kupu koruznice, ki Še stoji na njivi, Ko jih Stampar popolnoma ojunači, dobijo še druge potrebne reči. Kruli bo dal tem volilcem zasavski Franček, šnops pa bolfenški Šnopsarji, zraven pa bodo še pri-grizovali tiste žemlje, ki so jim lansko leto pri volit. vi preostale, če že niso splesnile. Na volišče bodo šli vsi peš, med njimi bodo stopali kot navdufeevalci do zadnjega hipa že znani središki gg. liberalci, pardon, bimbeki. p Zetale. Našemu trgovcu in poštarju Berlis-gu sta Marijina družba in „Bogoljub" trn v peti. Pravi, da to oboje spravlja ljudi v kloštre, kjer ljudje samo lenarijo, njemu pa primanjkuje delavcev, Berlisg, bodi lepo tiho! Dotična dekleta so že pred ustanovitvijo Marijine družbe nameravala iti k usmiljenim sestram; najbrž nas bo šlo Še več, pa sedaj z ozirom na domače razmere Še ne moremo. Kdo ve, Berlisg, znabiti boš še' ravno ti potreboval postrežbe sedaj tako zasramovanih usmiljenih sester, Me dekleta žetal. sk'e Marijine družbe pa sedaj vemo, kje nas zasramu-jejo, — Zetalska mladenka. p Sv. Barbara v Halosah. Naše »lov. kat. izobraževalno društvo priredi dne 30. marca to je na belo nedeljo pri g. Reicher igro, tombolo in petje. Natančnejši vs,)ored se še objavi. OJbor že sedaj uljudno vabi domače iu sosede iz Lsikorca in Zavrča. Lj "is t oxx» erski okraj * 1 Ljutomer. Edina slovenska trgovina z želez-nino, A, lluber, ki že obstoji 80 let, in je na lepem ter prometnem prostoru na glavnem trgu, je na prodaj. Trgovina gre dobro in lahko tekmuje z židovom, ker je ljudstvo baš tu zelo kršČansko-narodno. Slovenski trgovci, ki imajo veselje do take trgovine, se posebu no opozarjajo, da ne pride ista v nemškutarske roke. — Okoličan, 1 Ljutomer. Za Mursko polje se je vršil nabor remontnih konj dne 5, in 6, marca. V Ljutomeru in Biičečovcih se je predstavilo naborni komisiji kakih 120 konj. Komisija se je izrazila jako pohvalno o konjih in je obžalovala, da ni imela dovoljenja kupiti več kot 5 glav; cene so bile do 1250 K za konja. Pač pa upa naborna komisija kupiti v našem okraju na jesen več konj. Konjereja je v našem okraju zelo razvita in bi jo vlada lahko podpirala z večjimi nakupi remontnih konj. 1 Oreliovci. Z ozirom na naš dopis v 9. številki t. 1. „Pogovor sosedov", nam sporoča Pvfliarjeva žena Frančiška Puhar, da ni res, da bi bil Puhar pristaš našega „dedeca" in ptujskega „Štajerca", Puharjeva hiša je po očetu Rožmanu naročena na „Slovenskega Gospodarja". Tudi ne odgovarja resnici, da bi bil Puhar ogoljufal več oseb za 6000 K ter s tem denarjem pobrisal v Ameriko, temveč Puhar si je za svoje potovanje Izposodil 2437 K 72 vin., kateri dolg je že deloma poplačan, 1 S*. Knž i,a Murskem polju. Bralno društvo priredi 25. sušca v Slcmšekovi d/orani veselico s petem, tamburanjem in gledališko igro „Naša kri" Ker nastopijo novi tamburaši in to v lepem številu (20) je pričaaovsti velike udeležbe, pa tudi ze igra sama je velikega pomena. čisti dobiček je namenjen za novi oder. Po predstavi prosta zabava pri g. Vek. Mahii v Ktižtvcih. Začetek ob 3. uri popoldne. K naj* obilnejši udeležbi vabi uljudno odbor. 1 Mala Ne»elja. Kmetijski poduužnica vljudno vabi kmetovalce k živinozjravniškem pr*davanju, ki se vrši dne 30. t. m. (na Belo nedeljo) po rani službi božji v šoli. Govoril bo c. in. kr. okrajni živino-zdravnik g. Pirnat iz Slov Gradca. šJS 1 _ ___• VI «1 • mofenjgraski okraj« s Golavabuka pri Slovenjem Gradcu. Cujte in strmite, hočem vam namreč povedati, s kako predrzno vsiljivostjo ponujajo „Štajerca" slovenjegraški nem-čurjL Pretekli teden sem prišel v mesto po opravkih. Stopil sem tuffi po nekaj stvari h knjigovezu Basti-ančiču. V trgovini je ležal kup „slovenskih cajteng", namreč „Štajerca", katerega je vsiljivo ponujal ljudem, naj je bil hlapen ali pa pastir. „Boš ja vzel slovenske cajtenge, saj stanejo le 3 krajcarje," Ponujal ga je tudi meni, a rekel sem mu, da Če mi ga da zastonj, pa ga ne vzamem. Pa le ni nehal vsiljevati: „E, le kupite, saj 3 krajcarje ja še premorete." To je pa vendar že skrajno predrzna vsiljivost. Nemčurski list ponujajo za slovenske cajtenge tako vsiljivo kakor žid svoje blago. Ali mislijo, da smo Slovenci tako ne-umn., da bi ne vedeli, kakšne so slovenske „cajtenge". Blago, ki se s tako vsiljivostjo ponuja, ni bilo in ne bo kaj prida. — Nevesekdo, s Podgorje. Dne 28. februarja se je vršil pogreb blagega rajnika Janeza Kašnik. Pokojnik je bil cerk. veni ključar in dobrotnik cerkve sv. Duha 30 let. Pod njegovim vodstvom se je cerkev sv. Duha zelo olepšala, Pripravil je 2 zvona, tla v cerkev, prenovil orgle in oltarje ter dal napraviti tudi novo streho. Bil je star 66 let. Udeležil se je tudi večih bitk na Laškem. Zapušča vdovo in dvoje malih otrok. Pevci so mu zapeli na pokopališču v slovo. Bog daj rajnemu večni mir in pokoj! s Šoštanj. Jubilejna kmetijska podružnica za šo-Štanjski okraj je imela v nedeljo, dne 9, marca, svoj občni zbor. Letno poročilo je podal podružnični tajnik g. provizor Ivrošelj. Delegatom za 90 občni zbor centrale v Gradcu sta bila izvoljena gg- župnik Cizej iz Smartna pri Šaleku in g. dr. Fran Mayer v Šoštanju. Ker je g. provizor Krošelj s stanovskimi posli preobložen, je prevzel tajniške posle g. Martin Steblovnik iz Smartna na Paki, kateri bo udom podružnice na razpolago vsaiko nedeljo popoldan v cerkveni hiši. s Zavodnje. Pri nas se je po posredovanju dež. živinorejskega nadzornika M. jelovšeka ustanovila radruga za "rejo bikov. Zadruga ima svoj sedež v Za- vodnjem in obsega vso občino Topolšica ter ima namen, povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem Številu skupno nakupovali in redili plemenski biki marijadvorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so gg.: Žlebnik Franc kot načelnik, Potočnik Matevž kot namestnik, župnik Rožman Janez kot tajnik in blagajnik, kot udje pa: Jelen Franc, Medved Janez, Napot-nik Jernej; Kugonič Anton, Vrhovnik Janez m Knez Andrej pa kot namestniki. Razsodnija obstoji iz 3 u_ dov in 2 namestnikov. Izvoljeni so: pot udje Ježovnik Janez, Koželnik Valentin, Poznič Matevž, kot namestnika pa Brglez Andrej in Stropnik Valentin, Dosedaj je pristopilo 38 udov. s iiibnica na Pohorju. Neka gotova oseba se zadnji čas mnogo trudi, dobiti med našim ljudstvom čim največ odjemalcev za neko knjižurieo, v kateri razlagajo znani celjski liberalni advokatje postave, ki določajo meje, do katerih smejo duhovniki svoje duhovniške obrede zaračunitL Mi bi temu vrlemu agitatorju svetovali, naj poizve, če se ne nahaja kje v kaki postavi kaj, kar bi liberalnim advokatom služilo kot merilo pri računih, ki jih pošiljajo svojim strankam (klijentom). Naši ljudje se radi tožarijo s pomočjo advokatov, navadno liberalnih, le-ti pa, imajo globoke žepe, tako, da mnogo več bankovcev izgine v liberalno-advokatske predale kakor pa v roke naše duhovščine. Za danes pika, s Remšnik. Na velikonočni torek dne 25. t. m, bo uprizorilo nsše bralio druš'vo dve igri „Kmet in f-t>-gr»t„ in „Jez» nad petelinom m k'84. Nastopila bodi priič na odru dekieta. Navdušiti pa pride našo mladino vlč. g dr. Hoha;ec Pri predstavi, k; se bo »ršila ob 3. uri popoldae v prostonn krčinirja „GrSgla", bode igrala domafa ob mt-jna godtia. Obmejne, p* tudi druge trate Slovence vabimo na naš hrib k obi-ni udeležbi. s Sv. Martin pri Velenju. Na Velikonočni pondeljek po prvem sv. opravilu bo Bhod J. 8. Z. v Društvenem Domu. Delavci, posestniki, rokodelsi, posli, žene in dekleta, vsi na shodi Go ori Vtkoslav Zaje. Konjiški okraj« k Zreče. K mesečnemu sestanku Mladeniške zveze dne 16. t. m. so z govori nastopili: Kubot Al., Hren Ignac in Sadek Anton. Mladeniči, le z veseljem in krepko naprej po začrtani poti! k Dobriška ves. Na cvetni petek je b.\ pokopan 371etni mladenič Anton Juhart, posestniški siji iz naše vasi, V rudokopu v Trbovljah si je izpodkopal svoje zdravje in jetika mu je po dolgem ter hudem boleli,anju pretrgala nit življenja. N. v m. p.! k' Pobrež. O znanem pretepaču Alojzu Lubej, o katerem se je že nekaj bralo, izvemo sedaj, da je dobil 2/4leti strogega zapora. Kako je prišel tako daleč? Gostilna je bila njegova cerkev, nož pa njegov rožni venec; „Auf biks" je bila njegova bojna pesem, pero za klobukom njegovo bandero; premirje za pretep bode „kajHa", debela kaša za več let pa njegovo zdravilo. Fantje, pamet ob pravem Času! 'i-tTgJk Zreče. Podružnica „Slov. Straže" ima na velikonočni torek, t. j. 25 t. m. po večernicah občni zbor. Možje in žete, mladeniči in mladenke, pridite 1 Na vsporedu je petje, volitev odbora, deklamacije, govor, žaloigra, (uprizorijo mladeniči). Prostovol,na vstopnina se bo pobirala za „Slov.jStražo". Celjski okraj« c Celje. Duhovne vaje za organiste bodo letos pri sv. Jožefu nad Celjem od 31. sušca do 4. aprila. Začno se v ponedeljek' po Beli nedelji popoldne ob 6. uri in trajajo do petka zjutraj. Vodil jih bode g. misijonar dr. Anton Zdešar. Stanovanje in hrana v romarski hiši stane 1 K 20 vin. na dan za osebo. Kdor hoče imeti boljše prenočišče, plača 1 K več na dan. Duhovnih vaj za organiste do sedaj še ni bilo. Zato je upati, da se zbere veliko vrlih organistov v lepi cerkvi sv, Jožefa, katera stoji 20 minut od Celja, na prijaznem, mirnem, s smrekovim gozdom obraščenem hribčku. c Celje. V četrtek, dne 13. marca, je umrla po kratki bolezni gospa Terezija dr, Sernečeva, soproga dr, 'Josip Serneca, odvetnika v Celju. Pokojnica je bila hčerka nekdanjega prvoboritelja celjskih Slovencev, dr. Štefana Kočevarja. Bila je tiha in blaga gospa. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi v soboto, dne 15. marca, N. v m. p.! — Izvedeli smo, da hoče vlada imenovati komisarja dr. Faširiga," ki je hud nemški nacionalec, za voditelja našega okrajnega zastopa. Prejšnji vodja dr. Breschar je bil miren in nepristranski mož, dr. FaŠing pa se je že na svojem prejšnjem mestu v Ljutomeru kazal kot odločnega nasprotnika Slovencev. Ce se bo vladna namera, da bo dr, Fašing gospodaril v našem okrajnem zastopu, ob-istinila, si to lahko zapišejo liberalci kot svojo zaslugo, ker zadnji čas, kjer le morejo, klečeplazijo za Nemci, slovenske poslance pa, ki bi radi dobili slovenskemu imenu več veljave na Štajerskem., obrekuje-jo po časopisih,in jim mečejo polena pod noge. (Opomba uredništva: Dr. FaŠing je že res imenovan komisarjem okrajnega zastopa.) c Celje. Jugoslovanska strokovna zveza si polagoma, pa zanesljivo pridobiva tal v celjski okolici. V nedeljo, dne 16. t. m., je bil shod v Cretu pri Janezu. Kdor razume, kaj je in. kaj hoče to društvo, je gotovo njegov prijatelj. Celje. Izobraževalno društvo je imelo dne 23. svečana t. 1. svoj 6. občni zbor, katerega se je udeležilo posebno veliko mladine. V društvu vlada živahno življenje. Leta 1912 je bilo 10 odborovih sej, priredilo se je 13 iger, med temi: „Divji lovec", „Krivo-prisežnik", „Revček Andrejček", „Naša kri", „Mati sv. veselja", „Mlinar in njegova hči". Izposodilo se je 2806 kinjig. Društvo ima svoj tamburaški zbor, sesto-ječ iz 17 članov, ki ima vsaJč teden vajo, in pa telo- vadni odsek Orel, Dohodkov je bilo 1667'84 K, stroškov pa 1646'57 K. Le tako naprej! c Celjska okolica. V Košnici pri Celju so se na Cvetno nedeljo fantje stepli in so enega hudo z noži ob klali. Kriv je alkohol, V Košnici se preveč pije in veseljači. Fante iz Košnice, Lise in Polul, pogrešamo v naših društvih. Večina se ne briga za izobrazbo in zato se godijo neredi. c Št. Jur ob juž. žel. Dne 14, in 15. t. m. se je vršila na graščinskem posestvu Blagovna (nekdaj last viteza Berks) velikanska pravda. Ceh Kupes, ki je bil graščino lani kupil od župnika Žužeka za 120 tisoč kron, je tožil za razveljavljenje kupne pogodbe, Češ, da so se mu zamolčale važne reči, ki posestvo precej obremenijo, oziroma znižajo njegovo vrednost. Nobeden tedaj ni hotel biti lastnik. Zdaj se je pa stvar tako rešila^ da pripade posestvo g, Kupesu, vendar pa plača 15.000 K manj, kakor je bilo prvotno pogojeno, Stroške trpita oba enako, katerih pa ne bo malo, ker se je pravda dolgo vlekla in je bilo vabljenih veliko število prič. Kot izvedenca sta bila navzoča gospod stavbenik Gologranc iz Celja in g. poljedelski inženir Jožef Zidanšet c Dobrna, To je vendar čudno, da so naši nemškutarji najbolj zarukani ljudje. To se ti ne zmeni za nobeden napredek» Vsak napredek bodisi v kmetijstvu bodisi v občini sploh ti pogleda nezaupljivo kot bik nova vrata. Kmetijska podružnica, brrr, kaj je to? Ne pride blizu, ne k predavanju, ne na občni zbor, iia polju pa ima drevje, kakor da bi Španske šibe vtaknil v zemljo. Da bi tak revež kaj Čital, recimo kak dober časnik, ali da bi bil pri Mohorjevi družbi, Bog ne daj! Otroci rastejo brez vzgoje, res dike nem-škutarije. Hiša takega prismojepca je pravo grobišče: zbirališče smeti in vsake nesnage. In kako ravnajo t, nemškutarji s svojimi otroci? Splošno se govori, da ni bolj umazanih ljudi v fari, kot so naši nemškutarji i.n pa liberalci, Braslovče. Za stavbo nameravane bolnišnice u-smiljenih bratov pri Žalcu ie obljubil občinski odbor obline Braslovče 1000 K in občinski odbor občine Topolšica pri Šoštanju 300 K. Čeprav občina Topolšica ni ena največjih in najbogatejših občin, sta vkljub temu nabrala 685 K pri posameznikih topolške občine g. Valentin Žager in g. naducitelj iz Zavodnje, zakar jima izreka vodstvo nameravanega podjetja najprisrč-nejšo zahvalo. Gomilsko. Občinski odbor na Gomilskem je v seji dne 2. marca t. 1. gospoda nadučitelja Ivana Zotterja v zahvalo za njegovo dvajsetletno vspešno delovanje na tukajšnji šoli na versko-nravni podlagi in za druge njegove zasluge v prid občine, požarne brambe itd., izvolil za častnega občana. Predlog je stavil častiti gospod župnik Grobelšek. Vsi občinski odborniki so z velikim odobravanjem sprejeli ta predlog. Na belo nedeljo se bo gospodu nadučitelju izročila častna diploma. Isti dan je tudi naše bralno društvo gospoda nadučitelja Zotterja, ki je odbornik tega društva, v priznanje za njegove zasluge na polju ljudske izobrazbe izvolilo za častnega člana. Naj bodo tem potom izrečene gospodu nadučitelju iskrene čestitke; vseh občanov. Opomba uredništva: Tudi mi se pridružujemo mnogobrojnim častilcem g. nadučitelja ter izražamo svoje veselje nad tem, da se častijo možje, ki delujejo po Slomšekovih načelih za blagor mladine in naroda. c Mozirje. Cenjenim Čitateljem „Slovenskega Gospodarja" bo že več let znano, 'da se v Savinjski dolini odlikuje občina trg Mozirje s svojim občinskim redom. Pri proračunu je slavno županstvo letos zopet prekoračilo paragraf 62 nič več nego za 3 mesece. O računih minulega leta še ni duha ne sluha, a. koravno bi že po paragrafu 62 imeli biti 15, svečana občanom na ogled razpoloženi. Ali ima občina trg Mozirje res za-se občinski red? Gospod župan, ali še Vaša 31etna d'oba županstva ni potekla? Kje je sestavljen imenik volilcev? Kedaj bodo razpisane občinske volitve?! c Sladka Gora. Umrl je dne 10. t. m. Franc Svetelšek, gostilničar in posestnik, mož treznih, premišljenih besed, zvest naš pristaš in veren katoličan. Trdovratna pljučna bolezen ga je hitro pograbila. — Sveti mu večna iuč! c Loka. Velikanski volilni boj za občino je končan. Kmečka zveza je zmagala v II. rafzredu popolnoma z vsemi odborniki in namestniki, v III. razredu, kjer je bil boj najhujši, sta izvoljena 2 naša, in v I. razredu je K. Z. zvesto podpirala Slovence, Dne 6. marca je volil III. razred; prišlo je 343 volilcev; od naših' sta izvoljena župan Peter Blatnik s 170 in Janez Mlinar z 168 glasovi. Od nasprotnikov sta izvoljena socialna demokrata Pohar Jernej, vratar na kolodvoru (167 glasov), in Alojiz Kroline (167 glasov), in 4 od liberalne stranke (2 kovača, Casar in Zupane iz Sirja), ostali naši so imeli 154—160 glasov, V II. razredu so bili dne 8. marca izvoljeni vsi kandidatje katoliške kmečke stranke, namreč 8 odbornikov in 8 namestnikov z 52—64 glasovi, liberalci so sfrčali s 40 do 49 glasovi; nič niso pomagale laži in pijača. V I. razredu je 24 volilcev, 2 nista volila (južna železnica in graščak v Sirjem); ker je bilo še združenih Slovencev 11 iji Nemcev 11, je bilo upanje, da bo žrebanje vsaj nekaj ugodno Slovencem. Toda 2 Slovenca (Tajbor iz Celja in Žnidarič) sta izdala in zapustila slovenske brate, potegnila sta z Nemci, in tako so dobili Slovenci po 9 glasov, Nemci po 13. V celem odboru bo tedaj 10 naših, 2 rudeča, 4 naprednjaki in 8 liberalnih. Nemcev iz Zidanega Mosta. Nemci bi kaj radi imeli nemškega župana, potem občinsko pisarno na Zidanem Mostu; prav radi bi most Črez Savinjo pri tovarni za olje obesili občini na vrat, še1 bolj pa hrepenijo po nemški šoli na Zidanem Mostu, Pa ne bo šlo vse tako, kakor bi Nemci ra$i, in tudi ne tako, kakor bi radi rudečkarji in liberalci. Nemci so nam večinoma sovražni, rudečkarji so nevošljivi, če kdo kaj ima, liberalci so pa povsod za nič. c Sv. Rupert nad Laškim. Tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo priredi dne 30. marca t. 1. k podružnici na Svetino izlet in bo tamkaj slovesno cerkveno opravilo. Po cerkvenem opravilu pa se vrši igra: „Dve materi". Pridite! c Tehsrje, K. slo^. izobraževalno dru$'vo priredi udom n* p*»z cik Oin*nen;a Marij>Dfg» igro ,Jrza rad petelinom in ke," in -elis sreči lov. Vsi prijatelji poštene z»la e vabtjtni Začetek ob 3. n/i po popoldan v k*p'aiijski d-orani c St. Jur ob juž. žel. Kat. bralno društvo priredi na Bflo ne deljo, t. j. 3 >. sušca p-> večernicah v Kst. domu lepo igro šeBtdejanko „Bela nedelja". Iz Št. Jurja in okolice so vsi uljudno povabljeni. c Sv. Vid pri Grobeliiem. TnSajšno Km»t. bralno društvo priredi dne 24. in 25. marca po večernicah v šolskih prostorih veselico s petjem in gledališko predstavo „Lurška Pastarica". Cisti dobifek je namenjen društveni krgižojici. Prijatelji poštene zabave pridite v prav obilnem števila l C Sv. Frančišek Kssverij. Kat. bralno in izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek, po večernicah toraj ne na velikonočni torek, kakor se je prvotno poročilo, dve gledališki predstavi. ** «s • « « Srmzmki okraj. Poslanec dr. Jaukovič bo imel v prihodnjem časa naslednje shode: i. na velikonočni pondeljek po zgodnji sv. maši v Polju v gostilni g. Petra Jurčan; 2. na praznik Marijinega oznanenjevanja po zgodnji sv. masi pri s7. Petra pod sv. Gorami v gostilni g. Ivana Drofenik; 3. dne 30. marca po zgodnji sv. maši v Podsredi v gostiini g. Ivana Jazbec; 4. v nedeljo dne 6. aprila popoldne ob 3 nri v Zakotu v gostilni g. župana Zorko na kolodvora. Volilci pridite poslušat svojega poslanca! b Kozje. Prihodnji torek, dne 25» marca na Marijin praznik ob 2. uri popoldne obhaja najstarejši tr. žan trga Kozje, g. Anton Vahčič, s svojo ženo MarL jo, roj. Bevc, zlato poroko. K tej izvanredni slovesnosti spremlja ga 5 njegovih otrok in v obilnem številu tudi njegovi sotržani. Bog jima daj dočakati še biserno poroko! b Kozje. V torek, dne ll, sušca, se je vršila prva plenarna seja novo izvoljenega okrajnega zastopa, da se izvoli načelstvo in okrajni odbor. Od 32 u_ dov se je eden opravičil, eden pa je bil zadržan, vsi ostali so pa prišli in Izvolili soglasno načelnikom vlč. g, dekana Marko TomažiČa, njegovim namestnikom g. dr, Fr. Jankoviča, Odbornikom so bili istotako soglasno izvoljeni: iz skupine veleposestva g. Janez Serbec, veleposestnik ip župan v Velikem kamnu';, iz veleobr-ti g. Martin Jug, veletržec pri Sv. Petru pod Svetimi gorami; iz trgov g. dr. Josip Barle; iz kmečke' skupine g. Martin Vrečko v PresiČnem, in iz plenuma gg. dr. Fr. Jankovič in g. Jože! Goleč, posestnik v Sedlarjevem. Pod vodstvom tem gospodov bo sedaj po-besedaji g. dopisnika „Narodnega Lista" ostal kozjanski okraj v „egiptovski temi ip srednjeveških razmerah". Za poč't! Kaj ste si neki mislili, g. dopisnik, ko ste zapisali te besede? Menda prav nič, kot je že Vaša navada. Fraze so to, g. dopisnik, pa še prav neumne in nerodne. Mi se te teme in teh razmer iskreno veselimo in Bog nas varuj Vašega svobodomisel-stva in njegovih posledic, Podsreda. Zadnji dopis o volitvah' v okrajni zastop kozjanski je našega „izobraženega" učitelja Potočnika tako razkačil, da si je izposodil Slovenskega Gospodarja" in ga v družbi vrednih mii sodrugov, ki so nam dobro znani, opluival in, ga končno raztrgal, dasirav.no ni bil njegov. Bravo! Domovina je bila rešena! Pazite, da si Vas na drugem mestu ne bomo skrbno ogledali. Mera bo kmalu polna! Grški kraii Jurij umorjen. V torek 18. marca popoldne je bil v Solunu uiuorjen grški kralj Jurij. Ko se je kr;tlj sprehajal, je ustrelil Grk Schinas iz bližine in ga zadel v srce. Med vožnjo v vojaški» bolnišnico je kralj umrl. Morilca, kije bil brez službe ter je pred nekaj dnevi najsi'al prošnjo na kralja, so takoj zaprli. Listi poročajo, da je bil morilec socialdemokrat — Grški kraljevi prestol je zasedel prestolonaslednik Konštantin. «3-rašlso tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne 6. marca 1913. Cena je bila za 100 komadov žive teže: klavni veli, tolsti 94 do 108 K (izjemoma 114 K) poltolsti od 86 do 92 K, suhi od 76 do 84 K; veli za pitanje od — do —; klavce krave, tolste od 74 do 92; poltolste od 56 do 72, suhe od 42 do 54; biki od U do 98; dojne krave do 4. teleta od — do — K; čez četrto tele od — do — K; breje krave od — do — K; mlada živina od 78 do 100 K. Cena klavne živine za l kilogram: teleta cd K I IO K l 30; teleta Ia (izjemna cena od K 132 do K 138; mlade svinje od K 1 36 do K 1-46; nemške pitanske svirje od K 182 do K 1-86; ogrske pi tanske svinje Ia cd K —■— do K —; ogrske pitanske svinje Ha od K 1-32 do K 1'48; mesne s*inje od K 1 3) do K 136; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K 1'24 do K 1 30; ovce od K — 90 do K 1"— ; kozliči in jagneta od K •— do K —•—. Kupčija slaba, cene spremenljive. P Romeo in Julija se nista tako ljubila, kot želi bolno telo levovo francosko žganje z mentolom. Proti revma-tizmu, glavo in zoboboto, utrujenosti itd se ne rabi io svetovno zaano zdravilo samo na zemlji, ampak tudi v zraku. Korajžni zrako-plovci sedijo 7 zrakoplovu iu mažejo svoje otrpnele roke s pravim le-vov:m francoskim žganjem z mentolom. To eudovitno sredstvo se dobi v vsaki lekarni in trgovini za 44 vin. Kie še ni saloge, se naj nsroči od edinega izdelovalca Aleksander Kafimar, Dunaj 11/2. Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 4'40 naprej. Shujšanje—prirastek na teži. Shnjšanje po bolezni, vsled pomanjkanja tek» ali pod., se treba na vsa*, n&din nstavijati. Kdor se v takih časih poslužuje Scottove emalzije, pride — kakor skušnja v mno gih slučajih dokazuje — v dvojnem pogledu hitreje do cilja. V prvi vrsti Scotton. emulzija Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. pospešuje tek, torej množino hrane, kar že samo na sebi pospešuje okrepljeoje Nadalje je pa Seottova emnhija sama izredno redilna in taka vpliva mnogokrat v kratkem časa na pemnožitev moči in teža. Ker je Seottova emulzija sestavljena izključno iz najčistejših in najboljšh surovin, je v svojem RČinku popolnoma zanesljiva in je njen sloves, da je najboljša emulzija rib jega olja že davno potrjen. Cena originalni steklenici 2 K 50 vin Dobi Be v vseh lekarnah. Ce pošljete 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, D. Z O. Z., Dunaj VII., in se sklicujete na ta list, dobite poskušnjo pošiljatev od ene lekarne. 957—5 Sejem pri Sv. Jederki I nad Laškim bo namesto na Veliki petek še le na belo soboto 29. marca A. Vihar & N. Novak Listnica uredništva. P. M., Bosna: Za uvolni članek došlo prepozno. Izročili „Straži." Pozdravljeni! — G Hriberšek J., L.ubljana: Naredite prošnjo potom obč. urada na c. kr. namestnijo. — Sv Vid pri Ptuju: Naredile ovadbo na finančno ravnateljstvo, bo več pomagalo. — Obrež, Dravsko polj«, Trgovišče, Laporje, Kebelj, iz Slov. goric, Ormož Sv Lenart v SI. g., Sv. Vid, Zabukovje, Zavodnje, Št. Ilj pri Velenju: Prih dnjičl — Ker smo radi praznika 8.-. J žef» mora uredništvo skleniti že v torek dopoldne, so dopisi, ki so došli pozneje, morali izostati. % Loterijske številko. Dne 12. marca 1913. Trst 81 77 73 8 42 Dne 15. marca 1913: Dunaj 24 17 76 39 29 Osojen« trte popolnoma zaraščene z močnimi koreninami: burgundec, beli in črni, zelen, kraljevina, rizling, plaveč, fr*nkinja, mosler, zlatnina rudeča ia bela, rulandec, silvan«c z.leai, portugelka. maš-katelec kakor tad amerlkanske koreninske rozge-bilfe se dobi na vtliko in drobno po najnižji ceni pri P. Srebre, M&ribor, Tegeft hoffova ulica. 147 Lepo posestvo, pol ure od železniške postaje Poljčane, obstoječe iz zidane hiše z dvema sobama, 1 štibelc, 1 kuhinja, z opeko krito, hlev, cboktna klet, z gostilniško koncfsijo ter t č Inico žginja, 5 oralov gozda za podirat, 1 oral vinograda (izabela), popolnoma zdrav, okroglo 6 oralov travnik», njive in stdonosnik, se k proste roke proda za 17.000 kron. Več se izve pri gospodu Ivan Vouk v Poljčarah. 358 Prodt se lepa kmečko posestvo pri železniški post*ji Pesnica, ob stojiče iz gospodarskih poslopij in \imč*ri;e z vssmi oremakljicimi rf čmi, kakor tudi žiiiuo in mla-tilnimi stroji K posestvu spada tudi 26 oralov zemljišča: namreč ujive, travniki, les. vinogmd, natančneje se izve ori g. Jožef Hruška, Kos, p. Pesnica št. 63. 897 Zaradi družinskih razmer se proda uobro urejeno posestvo, približno 16 oralov ze-nlje, obstoječe iz njiv travnikov. ¡=adocosnikov in gozda ter gorice z novim nasadom, kater» že rodi. Posestvo leži v lepi solačai 1-gi zra'?n okrajne cesto, de*et minut od farne cerkve. Močno zidano gospodarsko poslopje. Zidnja cena 12 000 K. Kupci se nemudom» iščejo. Naslov se izve pri upravništvu 381 Več tisoč čepljenih trt, različnih vrst, sihante, muškat, silvanš, špajnol, kral.evina, laški rizlirg zelen in več drugih vrat. Cena od I. vrste 18 K, II. vrste 12 K za 100 komadov. Imam tudi razna vipavska, goriška in istrska vina po ceni, f-,0 do 60 K za 100 lit. Se priporoča Josip Cetič, vinograd nik, v Vrhpoli, p. Vipava, Kranjsko. 387 liče se hlapec h konj»m. Naslov v up avništvu tega lista. 380 Sewe edinopravega kašeliskega zelja prodaja 20 gr za I K. Ig. Mrcina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju. Tudi prodam 15 panjev čebel. Cena po dogovoru. 190 Iščejo se hlipoi k goveji živini. Oskrbništvo „Meniško" v Ltmbahu št. 28, p. Bistrica pri Mariboru. 398 Gospodinja, katera je izurjena vsega gospodinjstva, ki je bila mnogo let v župnišču išče službe istotam. Dopisi na g'avno pošt »o ležeče „Rosa Lang«r 69" v Mariboru. 383 Koroška ceste 53 Maribor Heugasse 2 in 4 Cepljeno trsje. se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne: izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba raznih vrst, najlepše se dobi le pri Jerneju Mikolič v Zetalah pri Rogttcu. 0 rasti mojeg» trsa mnogo pohval od več let na razpolago. uena od 9—15 K 100 kom. Prodam tud' več polovnjakov najboljšega haloškega vina. 194 Trgovski prostori, blizu cerkve na Sp. Poljska« se dajo v ntjem, ali pa prodajo pod zelo ugodnimi oogij'. Več se izve pri gospodu Aleksandru Struc na Sp Poljskavi pri Pragarskeo. 412 Očeneo se sprejooe pri Matevžu Pauko. krojaškem mojstru v Mariboru Kaserngaise St. 2. 424 10.000 komadov ključev I vrste Hiparia ponatis ima oskrbništvo grofice Brandis, pri Sv. Petru niže Maribora na prodaj. Cena 16 K 1000 komadov. 423 Družinske hiše novnzidine, 6 minut od glv-nega kolodvora v Mariboru se pod ugodnimi pog ji prodajo. Vpraša se pri g. Mafek, Krčevina pri Mariboru št, 187. _ 419 Proda se radi balshnasti Har-schlag o.o posestvo na Pustricipri VfLkovcu na Koroške«». Meri 80 oralo?, n» polo ico polja in mladega lesa Hiša je zidana, ravno tako tudi svirjski hlevi, veliko sadja, redi so l«hko 20 gla živine, 40 svinj 100 ovac. tlena h stalnim inventarjem je 32'0C0 K. O-glasila se naj naslovijo (v nemškem jeziku) na Georg Klamffe er in Pustrrz, Koroško. 406 Deklica, 14 do 17 let stara, poštena, zdrava in krepka, z dobrim šolskim spričevalom, slovenski»g» in nekaj nemškega jezika v bs-.edi in p savi imožna se sprejms takoj kot pomočnica za poštni erad n» deželi. Ponuibe pod „pošta 1913° na uredništvo. 430 V Štelnbergu je pos?stve na prodaj. Lepi prostor za amerikanski n*<«4 it. 118.0#0 ia dwn»«i aabmlniki. Posopia se daj^o na vknjižbo po 5—5»/,*/., na vkajiibo in peroštvo po 5r/,®/?, na oc^Imio poroštvo po 6'V«, na ¿¡ustavo vrednostnih listia in tekoti račan pod ugodai»i pogoji Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih; prošnje ia vknjižbo se delajo brezplačno, C*: » - mm^mš! Hiša 8 5 sobami, trgovino in vrtom se prod*. Maribor, Nova vas 44. 872 V najem se da takfj dobroidcča trgovina v prav primernem kraju zraven tovarne, blieu kolodvora. Kje, pove upravništvo pod 857 Malo posestvo 20 minut od trga Vransko, v pr' aznem kraju, zidana hiša 2 si bi. kuhinjo, klet in hie», pri h'ii lep sad nosnih, njiva in lepe brajde, meri en oral, se proda zaradi odh o a z» 8300 kron. Ve;' se izve pri M hael Kok, Biode p. Vransk». 869 Jajca z« vase ,e od zUtorumenih Orpi-gtcn . zajamčene čiste pasme. Ducat po ■ o zng 4 krone z zavojem \red oš lja Anton Slod-cjak, p. Jurši ci pr Ptuju. 355 Predam iz rost! roke moje 20 oraluv ?el k « posestvo pri Sv. Trojici v Slov. gor. tik okrajne ceste 15 rainet id f»me cerkve, obstoječe iz dobrih rjiv, travnikov in gozd» Zidana, prostorna stanov alna hiša, ter še skoro lovo gospodarsko poslopje m svinjaki. Proda se z&radi bolezni po ceni. Pojasnila daje Marija Letnik, fcrčmarica v Gor. Senarski, pošta Sv. Trojica v Slov. gor. 840 Krompir „Eldorado" iia_.ro očitnejša vrsta sedsjnosti 5 kg. poštni zavoj 90 vin, 60 kg. po železnici 6 kron.'nB6hmov ujpeh" zelo rodovitne, krompirjevka ostane zeieca do oktob.a, brez da bi ga bilo treba škropiti, za kar se jamči. 5 kg. 1 K, 60 kg 7 K 60 vin. „Beli" štajerski krompir, bogato rodeč z velikimi gomolji 5 kg 60 vin 60 kg 6 kron. „Obistnik" cajzgoafcejsi, 5 kg 1 krtno. Vse cene se razumejo z zavojnino vred, loco Juršinci, oziroma kolodvor Ptuj. Pošilja po povzetju Anton Siodajak, posestnik, pošta Juršinci pri Ptuju, Štajersko. 845 V Bresternioi pri Mariboru se zaradi preselitve proda posestvo, hišno in gospodarsko poslopje, sa-donosnik nji ¡a in travnik. Več se izve v upravništvu. 896 iCov*ciška cesta 5 Maribor" lastna hiša svojo izredno bogato zalogo devocijonalij kakor: Fozor I Velecenjeni pOZOr I gg. posestniki zemljišč in «rtov! Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje trav- H nike, polje in vrle.) 3®"* Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša © in najbolj zdrava gozdna, detelj na, travna !n g zeleniadna si mena • r& le v obče znani specerijski in semenski trgovini tvrdke © Rfl. Berdajs v laribaru g na Zofijinem trgu Za prijazna naročila se najtopleje priporoča z odličnim spoštovanjem jfi) N. Berdais. družbe razne velikosti tudi s traki; svetinjice, ki nadomestijo škapulir, čudodelne in razne druge. Skaimlirje: krmeljski škapulir, pe-terni škapulir, škapulir sv. Frančiška, Srca Jezusovega in druge. Priporočamo pa mesto škapulirjev kupovati svetinjice, ki nadomeščajo škapulirje, t. j. take, ki imajo na eni strani podobo Srca Jezusovega, na drugi pa kako-koli podobo Matere božje. Posebno še priporočamo krasne molitvenike: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi. Obsega izvrstna premišljevanja in 600 cerkv pesmi. Stane rud. obr. 3 K, zlata K 3 50 in pa 4 K. Pesmi se dobijo tudi za-se po 2 K. Drnžbine bukvice za dekleta posebno Dekliških družb. Izvrsten molitvenih! Rur. obr. 3 K; zlata K 1'50 in 4 K. Sv. Opravil», najbolj podučen molit-venik, ker ima razlago celega cerkv. leta. Rud. obr. K 1"20; zlata K 1-50 in 2 K. Premišljevanje o življenju Jezusa Kristusa obsega premišljevanje za vsak dan celega leta v 2 delih. Oba dela v platno vezana z rud. obr. 7 K. Malo sv. o|ira>ilo za mladino silno podučno. Ru. obr. 70 vin.; zlata 1 K. V zalogi imamo tudi druge molitvenike kakor: Hodi za Kristusom, Ključek nebeški, Marija, žalostna mati, Hoja za Marijo, Prijatelj otroški, Družbenik Marijini Marija Kraljica Src, Getzemani in Golgota, Razne Šmarnice, Večna molitev, Hči brezmadežne in druge. Pod be: stenske v vsaki obliki, pri-proste in fine, tudi podobe v okvirju po primernih cenah. Podobice; male,raznovrstne,najcenejše in najfinejše po primern. cenah 100 kom. od 70 v. naprej do 12 K. Podobice kot spnmis na pri o sveto obhasilo: najrazličnejše vrste popolnoma po tovarniških cenah. Križe: lepe, fino izdelane, razne velikosti, stoječe in stenske, lesene in nikljaste, tudi oksidirane. Oskrbimo tudi podobe (korpuse) križanega za velike poljske kr že po izredno nizkih cenah. Rožne vence: lesene, koščene,biserne iz kokusa po raznih cenah. Posebno priporočamo cene rožne vence za otroke, tucat po 1 krono in višje. Svetinjice: iz aluminija zaMarijine Državni telefon 1 3. ahv Ob bridki izgubi našega dragega očeta, oziroma starega očeta strica itd. ^ Antona Zolgar, posestnika v Podčetrtku izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem ljubim znancem in prijateljem, ki so se v tako lepem številu adeležili pogreba, posebno prečastiti duhovščini, gospodom in gospem iz trga in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo žalostinko ob odprtem grobu. Vsem iskrena zahvala! Podčetrtek, dne 13. marca 1913. 414 Žalujoči ostali. Sploh v Tiskarni sv. Cirila se dobijo ali oskrbijo vsi sedanji molitveniki! Lepo posestvo, ob okrajni cesti, deset minut od jareninske cerkve oddaljeno, 8e proda po ugodni ceni. Posestvo meri 25 oralov, obstoji iz 10 oralov travnika, 6 oralov gozda, dva orala prenovljenega vinograda, dva orala sadonosnika in 6 oralov rodovitnih njiv. Poslopja so prenovljena in v najboljšem ¡¡tanu. Več se izve pri lastniku Antonu Ko laiič, Jarenioski vrh št. 16. 377 Msjer s tremi delavskim močmi se sprejme takoj pod dobrimi po goji za opravljanje živine. Kje, pove uredništvo. 869 Cepljene trte še imam na prodaj. Zelo lepo zarastle in močno vko-reninjene 4500. Vrste: mozier, silvaner, laški rizling, „plaukelner", „rotgipfler". Jernej Likovei, po sesinik, S'. Peter pri Mariboru. 873 XXXXXXXXXX Prodajalka izučeca trgovine z manufakturnim blagom in špecerijskim blagom, z zelo dobrimi spričevali, vajena tudi gostilne, želi stalne službe na deželi. Ponudbe pod „Vestna prodajalka" na upravništio pod št. 361 Pozor! Pozor! Izdelovalnica raznih vozov. Kdor hc-če i neti trpežno in solidno izvršene vozeve po jako nizkih cenah, kompletnih ali farno z Ies-nino, kakor tudi različne okove za vozove, naj se blagovoli obrniti na tvrdko M. L'»žar, Drigomeij,. p. Domžale, Kranjsko. 860 Gostilna na račun pod ugfdnimi pogoji in iiacuna v najem za ukko ceno se odia tik farae cerkve v marib rski okolici s l.doem sprila 1918. Varščine, ki se obr staje je položiti 4u0 K. Ponudbe na upramištvo. 401 Vabilo pa 14. redni občni zbor Kmetijskega društva pri Sv. Emi, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. popoldne ob 3. uri v lastni hiši hiš. štev, 1, DNEVNI RED: 1. Citanje revizijskega zapisnika 1. 1912. 2. Predlog in odobrenje računskega zaključka za leto 1912. 3. Poročilo načelstva, L Volitev načelstva. 420. 5i. Volitev nadzorstva. 6» Volitev razsodišča, 7, Zavoljo nakupljenega posestva, 8, Razni predlogi in pogovori. V slučaju, da bi ob določeni uri ne bilo zbranih1 zadostno Število udov, se vrši isti pol ure kasneje ne glede na število udeležencev. K obilni udeležbi v.abi odbor. Ima pridelka, Gradee u 1 Celje I >M C K v K v K| v K v K y Pšenica..... 12 _ 11 25 i2 _ 11 _ 10 __ 11 — 10 50 8 — 10 50 9 _ Ječmen..... S 10 75 11 — 9 — 10 50 9 _ § 11 75 11 — 12 — 12 _ 10 _ Koroza..... 10 50 9 50 11 — 9 50 8 50 »—i 9 — 10 50 16 — — _ 10 _ Ajda...... M 11 75 9 — 11 — 10 50 9 50 Sladko seno.... »c 4 05 3 25 2 60 S 90 3 — Kislo ..... 8 95 — 2 — 8 50 2 50 3 15 2 25 2 60 3 50 2 — 18 50 _ 11 60 _ _ 18 50 — — — 30 — — — — __ _ § — — — 60 — — — — — _ — — - 06 — — — — — t* — — — 40 — — — — Boioto maslo . . , o — — 2 60 Maslo...... jS •— — 1 80 Bneh, svež .... Zelje, kislo .... — — 1 70 — — — 24 Repa, kisla .... — — — 20 Smetana, sladka . . kisla . . 1 liter — — 22 96 96 — —~ — — — Zelje, 100 glav .... — - - — — — - ¿(»JO«, V k to _ 06 — a a 1 a somnica v reglstrova»* zadruga z »«om»!««» zavez». Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in sc obrestujejo: navadne pr 4'/ju/. proti tri mesečni odpovedi po 4%%. 0'oresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, se dajejo ie članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po /p, ua vkujižbo fploh po 5'/Y7oi vknjižbo in poroštvo po y/t/a in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dola posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. me dopold. in vsakG soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah 8e sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dLajejo in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. s V resnihiiMili «dober svet! Vsi v S eni J ur, k Janko Artman-u, da si ogledate novodošlu blago z% vsakovrstne oblese in velikansko izlozbo svil. robcev! Izložba svilnaih robcev se otvori dne 10. sn&ca i? traja do 15. rožnika Ker bo ta izložba res zanimiva in ker ima Janko &rfmftn v svoji da'eč na okrog sloveči trgovini tudi raznovrstno drugo blago v veliki množini, bo vsiii.dc» srpfcen, kateri si n&bavi svoje potrebčnine pri Janko Artmann v Šent Jurju ob jnž žel. star pregovor praviš „Želiš dobro, lepo blago po niiki ceni", pojdi k Janko Artmann v i?ent Jur. 371 Zahvala. O neizprosni smrti našega nepozabnega preljubega oieta Jožefa Eilec, posestnika in obč. predstojnika v Zg. Ročici izrekamo tem potom najuljudnejšo zahvalo slav. okrajnemu odboru pri Sv. Lenartu za podarjeni krasni venec na krsto rajnemu in vsem, ki so našemu blagemu očetu zadnjo čast skazali. Zgor. Ročica. 10. marca 1913. 422 Žalujoča vdova in otroci. trgovec pri farni cerkvi vabi Slov. Bistrico m celi njen okraj na kupovanje raznovrstnega semeca kakor: zanesljivo štajersko deteljno, lncerno, travno seme, peso, repo, korenje, salato, pravo in svinjsko cikorijo lepi težki beli o ve* za sema itd. Nadalje: galico, brizgakiice, škarje, žsge, rootike, lopste, 219 kope, vile, grablje, srpe itd. Tomaževo žlindro, kajnita, kalijeve eoli ima celi