108. številka. Ljubljana, nedeljo 11. maja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter Telja po poŠti prcjonian za i v st ro - o&e rs k e dežele za celo leto 1(5 »lit, za pol l«*t*8fL, ii četrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto lii gld., za četrt leta a gld. :o kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom su raćuna 10 kr. za mesec, 80 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko vet1, kolikor poStnina iznaSa. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in SA d I j ake velja tniiana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 9 tfld. f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiriatopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole i'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „Kledalifika stolba". Opra v n i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vzdiganje Slovanstva. Iz sani i no. [Izv. dop.] ('■iB gre naprej, a ponavljajo Be stare podobe. Historija nas uči, kako je cvetoča (ir-Ska z mržnjo gledala na soBednjo rastočo državo makedonsko, ter opisovala nje divjost, fctš, kralj jej je „barbar", in nje stanovalci bo neizobraženi, ljute zveri, ne dosti boljši od volkov in medvedov. In tudi za Blavni Rim je prišel dan plačila. Ko je Rim slutil naval tujih narodov, kričal je, češ, zdaj je „kultura", umetnost in vse lepo v nevarnosti. Toda niti Grška nij zabranila Filipu vhoda, niti Rm nij mogel ustaviti severnih narodov in nove dobe. Iu tako vidimo tudi dandenes, kako nekateri zapadni narodi mrzijo in zabavljajo na Slovane. Kako bo pisali Magjari in Nemci! Kako so psovali Srbijo, baš tako Bolgarijo! Kako bo se zaletovali ti pritlikovci v iuski ,kol0B«l Toda teka zgodovine ali historije ne ustavljajo taki možički. Srbski m rod e postal slo-boden. Bolgarija je nova dejansko neodvisna slovanska država, in Rusija je uže skoro storila konec tuiskemu barbarstvu v Evropi, ki je pobit prosil ponižno miru in se pripravlja pokoro delati v Aziji. Če se pek sovražniki Rusije veselijo, da nihilizem maje stebre ruske države, potem naj le pomislijo, da je narod ruski uže večje bolezni prestal, in bil je potem le cileji in zdrave j i. Gotovo bi protivniki najraje vi deli, da si slovanski narodi sami porinejo nož v srce, kar sami ne mogo, kajti Slovan je jak, očuval si nij samo život vzlic velikim nezgodam, nego ima tudi nado v lepšo bodoč- Spomini iz otročjih let. (Spisal Nis V odora n.) (Daljo.) n. Kadar je Bijalo toplo pomladansko solnce, kadar so jele drobne tičice veselo žvrgoleti in prijazne cvetlice svoje I ubke glavice prizdigo-vati iz zelenih tal, pritekli smo na pisani travnik, in tukaj je bilo zdaj naše torišče. Igrali smo se, skakali in lovili se. Brali smo nežne cvetke, zatikali jih za klobuk, pleli vence, potem zopet vse proč vrgli, ker nam nij šlo prav od rok in strpljenja nijsmo poznali. „Igrajmo se vojsko!" reče eden. „Da. da vojsko!" pritrdimo vsi. Postav mo si dva bo-vražna cesarja, eden je bil naš avstrijski, drugi turški. Ta dva naredila sta z rokami „most", drugi smo se vstopili v vrsto držeči se drug druzega od zadej, ter smo šli tako pod nmostu. nost, kar toliko bolj jezi sovražnika, ker ve, da nema ni živonja, ne bodočnosti, brez mozga kostij slovanskih. Bedast je, kdor Btavi svoj obstanek na propast s lavi/m a, kajti Slovan ne propada, 11.-m iu': gre na dao. Jedna misel ga navdaja in prešinjn, pahniti od vrata tlačeno nogo protivnikovo; ne želi pak zatirati tujih narodov, saj je znano, kako opisuje nemški pesnik naše pradede: „sie fiihrten ein frbhliches, muzikaiisches lebon, sie waren mildtl.utig ,bh zur v* rsclvvendang, gaslfrei, liebhaber der liindlichen freiheit, aber unteivviiifig und ge-horsam, des raubens und p Underns feinde". To je povzel pesnik po pisateljih, ki nij so bili povsem prijazni Slovanom. Kateri Slovan ne pozua svojega rodu po teh znakih? Kaj pogreša Se filozi f k idealu Človeka državljana — nego znanstveno kulturo! A tudi ta je pozneje vnuke ublažila. — Vsi deuašnji napori Slovanov teže tedaj le za os vo bode nje samega sebe, za tu mora želeti vsak človekoljub, da skoraj pri sije zlato solnce slobode vsem Slovanom, da se tedaj zjasnijo vremena tudi nam Slovencem. — Če bodo pak potem naši nasprotniki spo-minjevaje se na nekdanjo svojo hegomonijo jadikovali „fuimus Truješ" znati bi morali to uže preje, da pride i za nje „dies ille, dies iraeu. — A Blagoslovljenje nove zastave slovenskega kranjskega poika v Bosni, Tz Livua 1. maja. [Izv. dop.] Denes je bila tukaj nova zastava našega slovenskega kranjskega polka blagoslovljena Cesarja sta vse skozi [ustila, le zadnjega sta ustavila; stavila sta mu več vprašanj, in sled-nj č se je moral odločiti, čegav vojak hoče biti, naš ali turški. To se je ponavljalo, dokler smo bili vsi razdeljeni. Dogovorili smo se še. da s palico in s pestjo ne sme se tepsti, — ker to preveč boli, — >'u ne z nogo drug druzega zavirati in spodnašati, ker to nij pošteno, in se s tem ne pokaže prava moč. Vidite, da kar človekoljubje zadeva, nijsmo b li sadnji mej evropskimi vojskami, — Ko je bilo vse dogovorjeno, zaleteli sta se stranki druga v drugo, vsaka s svojim cesarjem na čelu, — in začelo se je trganje, metanje, podenje itd To je trpelo, dokler nij bila ena stranka v beg /apodena, ali dokler nij cenar cesarja na tla vrgel. V vsej tej vojski sta cesarja največ trpela ; bila sta najmočnejša in uajponosnejša mej nami, zato je boj mej njima najdalje trpel. Mi niti vtdeli nijsmo, da je vojska brez osobne udeležitve cesarjev mogoča. Po končanej vojski nijsmo mrtvih poko- Stara zastava, ki je bila uže o začetku oku-pac je zelo poškodovana, trpela je v vojski toliko, da je je le še nekoliko cunjic ostalo; le krasni srebrni trak je bil še dobro ohranjen. K ljubu grdemu vremenu je bila svečanost lepa in veličastna. Polk se je postavil pred frančiškansko cerkvijo; od vseh kompanij, ki nijso t Livnu, prišle so deputacije k svečanosti. Pred velikim altarjem stala je velika mi za in okolo nje vsi častniki v polukrogu. Po maši je bilo obredno blagoslovljenje zastave, o katerem so vsi častniki gole sablje v rokah držali, češ, da hočejo zastavo o vsakej priliki hrabro braniti. Potem je vsak Častnik, začenši od polkovnika in vsake kompanije vsake šarže po en mož po en zlat žrebelček v zaBtavišče zabil. Ko je bila nova zastava polku pokazana, govoril je polkovnik zbranemu polku v slovenskem jeziku lepe, navdušujoče besede. Zdaj je prišla na vrsto prisega. Ko je bilo vojakom odkazano odkriti se in povzd gniti prste v prisego, je bilo zanimivo videti, da so isto vsi pričujoči Bošnjaki Btotib : možje so svoje turbane sneli, tu> i prste povzdignili in ljudstvo in vojaki so glasno izrekali prisego za adjutantom, kateri jim jo je stavkoma bral. Še druge svečanosti so se nameravale, toda zaradi slabega vremena so jih morali opustiti. Najbolj je krščanskim Bošnjakom imponirala slika matere božje na zastavi. Menijo, da smo vsled tega nepremagljivi. Ko ko je razvila zastava in so res prav lepo izdelano sliko zagledali, — popadali so na kolena in molili. Pri tej priliki sem se spomnil nekega dogodka drugi dan po našem prihodu v Travnik, pavali, ne mirovnih pogodeb sklepali, temuč, ko smo se nekoliko odpočili, prišel je nov predlog na vrsto in je bil brez razgovora od obeh strank sprejet. Postali smo ptiči in zuaša'i smo vsak svoje gnezdo. Razkropili smo se, izbrali si vsak svoj prostor in izkopali vsak svojo jamico ; v te jamice smo nanašali drobnih slani c, bilk, peresec, mahu itd., ter nare jali mehko ležišče, podobuo ptičjemu gnezdu. Kdor je naredil najlepše in najbolj skrito gnezdo, ta je bil najponosnejsi mej nami. s utui smo, da ima človek nekuj velja e, ako si kakor ptica z lastno pri Inostjo in močjo postavi dom in ga kolikor mogoče zakrije in čuva pre l sovražuiki. Ko smo se teh ali druzih iger naveličali, poseli smo se po travi in začeli si pripovedovati, kaj bo kdo izmej nas, kadar doraso. Prvi de : Jaz bom krojač, po hišah bom hodil Šivat, dobro bom živel in novo suknjo si bom sešil, kadar bom hotel. Drugi pravi: Kadar bom jaz velik, naredim si malin, ml. i bom pše- katerega ne bom pozabil vse svoje žive dni. Polk Leopoldov namreč bil se je postavil pred vojašnico s svojo novo zastavo. Mnogo ljudstva iz okolice je drevilo v Travnik gledat Av-etrijancev. Jedna taka truma — bili so katoličani, moški in ženske — prišla je ravno, ko je bila zastava povzdignena in je v zraku za vihrala. Zagledavši sliko matere božje, so ti priprosti otroci narave prav tik uma pred vrsto vo jakov spustili se na kolena. Ganljivo je bilo videti njih obraze, slišati njih besede: n Tedaj si vendar prišla", rekli so, „sveta devica; nijsmo te zastonj pričakovali. Vsak dan smo k tebi molili za odrešenje ; vedeli Brno, da prideš, da nas uslišiš. Prišla si s toliko bojniki in otela ei nas." Ko je bila 24. aprila v proslavo tega dneva velika maša pri frančiškanih, je bilo tudi to zanimivo, da so bili pri njej Turki, pravoslavni in katoliki pričujuči. Po tej maši podal se je polkovnik Prieger z vsemi častniki v srbsko cerkev k božjej službi. Kakor v frančiškanskej, tako je tudi v tej cerkvi du hovnik primerno govoril zbranemu ljudstvu. Srbski duhovnik je v začetku svojega govora blizo to-le rekel: nKot deček sem imel nekdaj lepe sanje: sanjalo se mi je, da kot Gospodov Blužabnik opravljam javno molitev za krščanskega vladarja Jugoslovanov. Te lepe Banje so se uresničile, in jaz št°jem denašnji dan mej najlepše v svojem življenji; moliti smem javno za avstrijskega vladarja, za osvoboditelja te dežele iz 400letne sužnosti itd." Popoludne je na javnem trgu godba igrala; veliko ljudstva iz okolice je bilo navzočnega; po našej godbi in po svojih diplah so plesali z veliko neutrudnostjo svoje narodne plese pred oficirskim kazinom. Zvečer je bilo povsod sijajno razsvitljeno, tu H v turškem delu mest«, mnogo transparentov in napisov je bilo videti; ti 80 bili dostikrat naivnega zapopadka, pa pričali 80 o Brčnej u danosti cesarskej h ši Sploh je zaupanje v cesarja pri tukajš njem ljudstvu izvanredno veliko. Če se jim kje hudo godi, slišiš vedno besede: „Car je dober, car bode pomagal"; če z njimi trdo ravnaš, slišiš: „Car je usmiljen, ti nijsi dober." njega meseca junija. Z lan j i državni zbor bode trajal komaj še dober teden, potlej bodo pa precej nove volitve razpisane. Kakor namreč najnovejši telegram z Dunaja poroča, zvedel je „Fremdenblatt" iz poslanskih krogov za gotovo, da bode sesija tega državnega zbora uže 17. maja, torej denes teden, s cesarjevim prestolnim govorom slovesno sklenena. Slovenci bodemo morali vse moči zbrati, da vržemo nekatere nemškutarske poslance s sedežev, katere so si neopravičeno priborili. Vse upanje je, da bode uradnikom prepo vedano od višje strani — agitirati proti na-rodnej stranki. Politični razgled. V Ljubljani 10. maja bomo imeli najbrž uže konec prihod Glavni ostanki ali zrnje dozdaj vladajoče nemške ustiivnm-nv stranke, t. j. tisti nemško-avstrijski poslanci, ki so zoper povečanje Avstrije ali zoper okupacijo Bosne gla sovah — (112 jih je pod Herbstovim vodstvom) — sešli bo se v petek na Dunaji in so sklenili nekov „program", ki je po besedah ali frazah jako lep, ali stvarno jalov, n o katerem hočemo mi tudi še izpre-govoriti kaj več. Program teh ustavakov obeta reformo volilnega reda, polajšanje davkov, pomirjen je avstrijskih narodov, zboljšanje obrtnije, trgovine n poljedelstva, in še tisoč lepih rečij. Ali ves svet se vpraša, zakaj ustavo v e r c i v zadnjih šestih letih nijso delali za te lepe stvari, ko so oni sami na krmilu bili? Zakaj nemški in nemškutarski ustavoverci ali liberalci Še le zdaj zopet le obetajo? Martinijevega sistema v teku jednega leta. Srbija bode za te puške plačevala vsako leto po 30.000 dukatov skozi 12 let. — Dae 8. t. m. je Srbija podpisala trgovinsko pogodbo z Italijo. Avstrija pa? Turilci sultan je uže poslal Namyk-pašo v Livadijo nest odgovor sultanov aa carjevo pismo, katero je bil general Obrutev v Carigrad prinesel. V tem odgovoru sultan baje m glasa, da se vsem pravicam, ki mu jih berlinski d o g o vo r g le de Balkana da., odpove. Sovružmki Rusije se močno hu-dujejo o tem. V jntištef sijM-Uti gre Angležem vojna 8 Zului tako navskrtž, da je vlada sklenila (kakor nDaily Ntw-i" poroča) še 5000 mož pomoči poslati v Natal. vladar Jakub kan je baje angleškemu podkralju poročil, da pride v Gun-dvinuk dogovarjat se, ker ima željo mir narediti mej 1 udijo in Afganistanom. — Tako zopet londonske novine poročajo, ali uže pet mesecev se podobne reči bero. l)o[ Čeiki listi bo vsi polni člankov o vprašanji sporazumi jenja z Nemci in vstopa v državni zbor. Enoglasno terjajo, naj vlada obljubi prej podpirati jih v naroduostnih zadevah, kakor jih § 19. ustave določuje. Klub čeških poslancev je baje sklenil, v mestih in kmetskih občinah nobenega pleme-nitaša kandidirati. V n itn!«' države. Nemške in druge Slovanom sovražne novine ne nehajo najbolj kosmate laži o JI##-siji in iz Rusije prinašati. Tako bo povedale bile, da je ruska vlada samo v peterburgsko peter-pavelsko kasarno zaprla 4700 ujetnikov, a ruski listi zdaj pravijo na to, da ta kasarna nema niti prostora za 400 ujetnikov. Tudi glasi, da misli car odstopiti so prazni. Si-h*ki vojni minister je, kakor „Pol. Corr." poroča, z nekim angleškim društvom naredil pogodbo, da dobi Srbija 100 000 pu^k MSI. Me Ormožu 5. maja. [Izviren dop.] Tudi pri nas ee je svečanost Brebrne poroke Njiju Veličanstev prav lično obhajala. Na predvečer, ko se je komaj nekoliko omračilo, bila so vsa okna razsvitljena in okinčana in igra, ki je po mesteci svirala, privabila je vse prebivalstvo vkljub slabemu vremenu na ulice, in opazovati si mogel, kako je bilo vse zidane volje in navdušeno. Najbolje odlikoval se je g. š. ... bč svojim delovanjem, za kar mu gre posebno priznanje. Zarana na dan srebrne poroke zdramila nas je iz spanja godba i streljanje. Pred polu-dnem je bila slovesna služba božja, kjer 80 naši gospudje in gospodičine marljivo in lepo peli. Za tem bila je v šoli šolskej mladeži namenjena veselica. Govori učiteljev i drugih ter šolarjev, deklamacije i petje šolske mladine bilo je na vrsti, ki se je vse izvanredno vršilo, i za tem bili so fantje i dekleta obdarjeni z mičnimi knjigami, največ slovenskimi, i gotovo bo ostal ta dan šolskej mladini kakor i nam vedno v živem spominu. /ustave, ki so celi dan vihrale, ter mično okinčana okna poslopij našega mesteca, pričale so celi dan prišlecem, da Brno obhajali i mi svečanost, koja je vse avstrijske domoljube takrat navduševala. — Po voden j, ki je nastala vsled močnega deževja, nas je za nekaj dni čisto izolirala, ker vlak ter pošta ne mogd nikamer ljudstvo nico in imel bom belega kruha kolikor bom hotel. Tretji reče: Ko jaz vzrasem, biti hočem zidar, sezidam si veliko hišo in notri postavim godce, da bodo godli noč in dan. Četrti vtli: Jaz postanem lovec, nosil bom puško, streljal zajce, volkove in medvede, in se ne bal nikogar. — Tako je vsak moral povedati, kateri stan ga najbolj veseli; ko pride vrsta na me, pravim: Jaz pa čem biti trgovec, kup-čeval bom, in kadar bom imel denarja dovelj, kupim si lepo kočijo in dva velika belca, vozil se bom po lepih cestah in svet gledal. Glejte — dejali so moji tovariši — ta če biti gospod, in začeli so bo mi v šali odkrivati. Nu, nekaj od tega se je spolnilo; videl eem mnogo sveta, ter si marsikaj skušal na njem, pa povsod, kjer som bil, mislil sem na naše jasne gore, na naše bistre studence in potoke, na naše zelene livade s krasno pisanimi cvetlicami in prijetne loge z milimi pti-čicami. Tudi drugod Bem videl lepe gore, tudi drugod sem poslušal žuborenje potoka in ptičje petje, tudi drugod sem se sprehajal po zelenih livadah in nabiral cvetoče rožice, ali te gore nijso gledale tako prijazno in jasno na me, kakor naše, te vodice nijso bile tako bistre, te livade ne tako zelene, te cvetlice ne tako krasne, nežne in dišeče, kakor naše, v teh logih nijso pihale tako prijetne sapice, kakor v naših, in v petje njihovih ptic nij sem bil nikdar tako zamaknen, kakor v domačem logu. Lepa je narava tudi drugod, ali srcu ne ugaja nikjer tako, kakor doma; na tujem je vse tuje, doma vse domače, zato mi je srce vedno klicalo: nazaj, nazaj v domovino! O, krasna si ti, naša domovina, in naša si ti, naša — slovenska; krasna in mila si in ostaneš, če tudi te je nekdo imenoval svinjsko deželo, morebiti je storil to zavoljo tega, ker je vilel, kako so jo oholi in ošabni tujci onečastili in ... . Pa vrnimo se na livado! Ne samo mi dečki, tuli deklice naše Btarosti veselile so se krasnega zelenja, dobrodejne pomladanske to- plote in novega življenja probujene narave. Tuli one so igrale svoje igre, ali ne tako hrupno in proč od naa, ker bili urno pored-neži in motili smo jih, ako so prišle preblizu k nam. Ko so pa vidile, da mirno sedimo, jele so se nam bližati, da bi se pokazale, kako so lepo opletene s cvetličnimi kitami in venci. V pletenji kit in vencev so bile pač dne spretnejše od nas. To smo jim priznali, in v zahvalo prejeli smo vsak svojo kitico, katero smo deli za klobuk. Nikdar pa nij komu izmej nas prišlo na misel, da bi bil kake j deklici kitico podaril. To bi nam bilo čudno. Prešlo je bilo par let, odkar sem bil zapustil zelene trate, pisane livade in vesele to-variše-vrstuike. Prišel sem iz ljubljanskih šol na počitnice, — ali za-me nijso bile več otroške igre, imel sem gospodsko suknjico in znal sem nemško; mej razposajene vaške paglavce nij bilo več spodobno zahajati. Necega dne stojim zamišljen na sosedovem vrtu, kjer smo se tolikokrat igrali. Za toži, ka so na mnogih krajih mostovje i se ve, da tudi polja poškodovana. Domače stvari. — (Slovenskim uradnikom.) Sod-nijam po Slovenskem je došel od ministerstva dopis, naj razglasijo svojim uradnikom, da se v Bosni in Hercegoviai potrebuje sodskih uradnikov. Place so prili&no velike: za svetovalce 3000 ali vsaj 2800 gld. na leto ; za adjunkte 2000 ali 1500 gld.; za avskultante €00 gld. na leto. Kompetenti, ki dobodo za dve leti odpust, morajo znati „bosenskiu jezik in se imajo 8 prošnjami obračati na svojo višjo deželno sodnijo. — (O umoru v Latermanovem aleji.) Včeraj smo poročali, da je bil v La-termanovej aleji, tik Ljubljane, šišenski črev-Ijar Holzman mrtev najden. Usekan je s kako sabljo po glavi in vratu, ali pa s fašinskim nožem, ali s kacim tacim ostrim orodjem. Ker so blizu njega našli prazen mošnjiček, in je tudi ure ubitemu manjkalo, sodi se, da je morda oropan. — (Ljubljanski knezoškof g. dr. Pogačar) je odpeljal se prejlvčeranjem na Notranjsko na kanonično obiskavanje. — (O povodnji) v ptujskem, ljutomerskem in radgonskem okraji, o katerej so včeraj naši dopisi pripovedovali, prinašajo tudi graški listi dopise, ki veliko škodo in bedo naveščajo. — (Goriški državni poslanec.) Zadnja „Soča" prinaša uvoden članek, v ka terem konstatira, da dozdanji goriški posla nec "VVinkler nij nikoli z našimi narodnimi poslanci, ampak zmirom le z Auersperg-La-Bserjevo vlado glasoval, goriški Slovenci ga ne Btnejo torej nt več voliti. — (Pri duhovenBkih poskušnjah) so bili te dni naslednji duhovni gg.: Jak. Ali jaš, kapi. v Tržiču; Jak. Dolenec, stolni kapi.; Jan. Demšar, administrator v Ledinah; Jurij Jaklič, administrator v Gotnici; Ant. Jamnik, administrator v Sdrici; Matija Kralj, kaplan v Škcfjej Loki; Jan. Lapajne, administrator v Dražgošah; Fr. Porenta, kaplan pri bv. Petru v Ljubljani; Ignac Vrančič, kaplan v Šmarji; Vil. Vesel, administrator itd. v Črnomlju iz križanskega reda. — (Duhovenske spremembe, v la-vanti nskej škofiji): g. Matevž Pogolšek je prezentiran za Z.bško faro; o. Korbinjan Lijh pride za župniškega oskrbnika k sv. Juriju na Pesnic', in g. Jožef Čeroko je postal provizor pri Materi Božji na Vurmbergu. — Fara Matere B )žje na Vurmbergu je do 17. junija t. 1. razpisana. — Umrl je gospod F. Oz-mec, žrpnik pri Materi Božji na Vurmbergu 29. aprila. — (Obiskovanje škofovo in b i r-manje v Porešk o-P u 1 i s k e j š k o fi j i) bode meseca rožnika: 29. v Polil, popo!ulnev Sti-njani; 30. dopolud. v Pulii, popolud. v Pome-riji; meseca mal. serp.: 1. dopoludne v Pulji, nopoludne v Alturi; 2. dopol idne v S sani, po poludne v Linijani; 3 dopoludne v Medolinu; 4. dopolud ie v Promontoriji; 5 dopoludne v Golesani (poavečenje zvona) ; G. dopoludne v Galesani (posvečevanje cerkve); 7. dopoludne v MarsHni (s potoma obiskan je v Livariku, Montikulu in Momiranu); 8. dopolulne v Kir-nci, popoludne v Kastri novi; 9. dopoludne v Birbanu, popo'udne v l\,rnjanu; 10. v Fili-panu; 11. v Fasani; 12 v JuršiČih; 13. v Adiniani. tov in merilo 2 1 , črevlja. Ptšejo da sta pa tudi oče in mati dečkova oba silao velika. (Verska blaznost.) Iz Bostona se poroča 3. t. m., da je cbnorel nekov Charles Freemann, ker je večkrat obiskaval verska zborovanja. Pred jednim tedaom je dejal, da je videl prikazen, in da od tačas nij niti jedel, ni spal. 1> ■ j.-11 je mi/,i, služečej mu za „altar*. Na to je vso svojo drnUno iz hi.^e zapodil ter zagradil vrata in okna. Kjr ima dosti orožja, preti da bo vsacega ustrelil, kdor bi prišel k njemu blizu. Tako je Čakal ozivljenja svoje hčeri. < (hlastnile ho obkoljile hišo njegovo, ter prijele in v zapor dele njega ter njegovo soprogo. Ona mu ie namreč dovolila, da ie umoril svoie dete. mano nekaj zašumi, ozrem se — bila ie sosedova Nežika. Obstane, povezne oči in molči. Tudi mene je rdečica oblila, in nijsem vedel, kaj bi jej rekel. Ona se prva ohrabri, ter začne: „Veš, kako je bilo nekdaj? Ti si uas pozabil, se ve da, kaj bi maral za nas, ti živiš v mestu, tam je vse lepše, tudi deklice Gotovo bi ne vzel več kitice cvetlic od mene, ko bi ti jo ponujala." — nKdo ve v morebiti ee motiš" — odgovorim. „Naj bo uže, kakor hoče, nekaj ti morem vendar povedati". — „Kaj, Nežika? — Govori!" refem iu stopim k njej......., ali Nežika nij prišla do besede, glas moje matere, kateri me je resno poklical, prestrigel je nama komaj pričeti razgovor. Ubogal sem in šel k materi. „To je nespodobno, ženska družba uij za te; kaj misliš? — gospod hočeš biti, pa se z dekleti Bhajaš in pogovarjaš, sram te bilo, ti ženski nejebore!" Poslušal sem mater, ogibal sem se Kežike; premišljal sem pa od tega časa večkrat, kaj in kako bi mi mogla Nežika škodovati (Dalje piili., [Važne vesti. * (Dr. Miletič.) Sploh se je pričakovalo, da bode mej onimi, katere bode cesar pomilostil ob priliki Hvoje srebrne poroke, tuii ogersko srbski narodni vodja vrli dr. Milet'č, žrtva magjarske brutalnosti in krivičnosti. Ali nij bil pomiloščen. Magiarsko ministerstvo ga vladarju menda nij predložilo mej pomilošče-nja vredne. Žito so magiar.ski listi lagali, da je Mdetič, sam milost odbijal, kar pa njegov zagovornik dr. Polit v „P. L." kot neresnico zavrača. * (Ljudsko stenje.) Koliko je v Bosni in Hercegovini ljudij, kako se razdeljujd po veri itd. bode ?e le iz stenja ljudstvenega natanko razvidno, ki se bode na ukaz naše vlade začelo IG. junija t. 1. v vs^h okrajih. * (Železnica zasuta.) Na Koroškem se je 5. t. m. mej Saldenhofenom in dolenjimi Dravljani zemlja UBula z rebri, ter zasula železnico 18 metrov dolgo in 3 metre visoko; tako tudi se je nsula zemlja na železno cesto mej sv. Lovrencem in Ribnico. Naposled se je zemlja udrla tudi mej Marija Hušeujem in Faalom na železnico. * (Umor in samoumor.) Na Du-naji je predvčeranjem umoril neki komisijonar i/. Brna svojo Boprogb in potem Sj sebe. Oua uij marala za svojega moža, izbrala si ljubimca, ter zapustila svojega moža v Brnu, z ljubimcem pak je š!a tta Duuaj. Mož jo je z lepa irosil pismeno naj se zopet k njemu vrne, žugal jej, poklical sodnim na pomoč, ali ona ga nij hotela slišati. Dae 5 t. tn. je pnšdl sam na Duuaj, ali soproga njegova je ostala trmoglava, on je zopet prosil pri sodniji za pomoč, ali tuli ta uij mogla uičesa opraviti. Od soduije sta šla oba v njeno atunovanie, zvečer jo je spremil k Bestri, in pri tej priliki jo ustrelil v glavo, da je bila takoj mrtva, n sebe pak v usta, da mu je skoraj vso glavo i razneslo * (Štiriletni morilec svoje matere) V Scho.j\valdu pri Joachimsthalu je mlad 4 leta stari dečko zlezel na mizo in se igral s puško, sprožil in ustrelil svojo lastno blizu sedečo mater. * (V silne j nevarnosti.) Na veliko nočni ponedeljek se je na Dunaji na trgu sv. Pavla igralo veo otrok. Mimo pride otro-aom znani Kajetan Fraisl, tupetni tiskar, in ker je bil pijan, so se otroci norčevali ž njim. To pa je Fraisla tako ujezilo, da je prijel 11 letnega šolarčka J Pehačka, ga nesel k bližnjemu 14 sožuiev globokemu vodujuku, iu ga vrgel notri. „Augelj varh" ,;c čuval dečka, ki se je samo malo ranil uu g'avi pri padcu, ker rekel je pozneje sam : xmolil sem en par oteuašev v tej sili in potem sem piičel plezati iz vodujaka. Z očinec je bil te dni ob-sojeu na pet let tapora. * (Zdrav novorojen dečko.) Navadno vagajo zdravi novorojenci 0 do 7 funtov. Ali 12. januarja je v amerikan.ikej državi O hi o porodila Amerikanka dete, kije va.galo 23 lun 1 <«4f li ■ MfllOIJ**lll. 7. raija: Franc Ž dar, vodja pri 33. lovskem batalj., iiti 1., v vojaškfj holmci, vsled trebušnega tifuza. 8. maja: Kun I i CarjcnolP, 6 I, fotografskega vodjo hči. na emonskej cesti št. 10, vsled diftoritis, - 1 i 1111 c) 11 Dražil, 18 L, kttpgoVesal pomagač, v ulicah na grad Št. tf, vsled tuberkulozo. — Helena Vid-maier, delavci žena. 44 I., v predkraji Hradockjuva vas št. 14, v*Icd srčnega inrrnda.__ Dunajska borza jo. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v batitcovoiu Enotni dri. dolg v sreoru . '-lafa r mi!vi....... iBRO drl. posojilo . . . Vkcije narodno banke . . Srebro . . . Napol. . . . C. kr. cekini . t;«; gid. 45 kr. — • 78 . 95 127 . — * 828 „ — ■ 259 . 80 117 n 40 • f» 9 . 36«/, • a & . 62 » 57 „ 75 • Elegantna spomladanska obleka 18 gold. Praktična spomladanska zgornja suknja 10 gold. Trti ne spomladanske hlače 5 gold. in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po naj nižje'j ceni obleke za otroke od dveh let naprej. za gospode iu gospe, priporoča M. Neumann, krojaški mojster, v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11, v Lukmanovej hiši. Vnanje narovbe se proti povzetju urno izvrši in nepristojno brez ugovora nazaj vzame, (115_uj I ^ienerterfj- . .^snieaerj^^. Solile Firnien als Vertreter erifinsclit. Kot učenec se sprejme v Stacuno v neki trg na dfželi primerno došolan fant. Več se izvč v administraciji „Slo-venskega Naroda". —1) Cerkvene pesni, ITlUJTT k*fifcx!5aaL« i" Telesa, zlo/.il JP. 11. Mtittncr, dobe so pri .T. Krajem v Novem mestu. Cena 5«> kr. (tOO—Sl) E pilepsijo (božjast) zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Dreaden-u (Ntustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v Črez 11.000 Blučajih. (156—4) Velika zaloga izdelanih nepotrat-nih ognjišč vsake vrste in vel i kom i jako v cono in s poroštvom. C. kr. patentirane ploš6o za ne-potratna ognjišča, ki no počijo v vročini. Zagotavlja se vestna in točna postroiba. Vsake vrsto stavbena dela in popravljanja so Bprtjemajo. ('.iiilniki a podobami se na za-htevanjo zastonj pošljejo in franco. Albin C. Ahčin, stavbeni ključar, krojaške ulice št. H nova. (197 2) Tujel. 10. maja: Pri Slona t Brnuno iz Dunaja. — Tome h Kočevja. — Engel iz Dunaja. Pri Mali« u: Il.dlman iz Dunaja. — Fischer iz Gradca. Kotany iz Dunja. 850 velikih steklenic vina „rizling", ci»iys) steklenico po <50 soldov, in prav lep D^IT sparg-elj, "SfeC kilo po HO solilov, ima na prodaj vinogradska šola na Slapu pri Vipavi. F. A. Zupančič, na, starem trgru- šte-^r. 1, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato asortirano 5^ zalogo klobukov najnovejše in najelegantnejse fazone za gospode. Največja zaloga modernih belili in pisanih florentinskih slamnikov za gospode in gospe razne cene. 1^ Slamniki se sprejemljč v popravljanje in moiernizovanje. J art-« S^""" Izvanjska naročila se izvršujo točno. priporoča udano podpisani svojo dobro asortirano zalogo solnčnikov najnovejše fazono iz raznega blaga in prav po ceni; nadalje solnčnikov za gospode, dežnike vsako v.-lik..su in barve od pavole, alpake, clidha, polu-.svile, svile, doulile-tvarine, gunii-tvariuc itd. ua debelo in drobno. Kot u»Jno%'«>jn<> priporočam patent-avtomat-paragon-dežnike. tDGgr Palice za sprehod ho v zalogi na izbiranje. Preoblefteuje In popravljanje so izvrši najhitrejšo in najceuojo. Naročila h kmetov za pojedino dežnike in oolnčnike so izvišĆ! po men proti povzetju. Velika partija novih solnčnikov se znatno proda pod fabriško ceno. le« Miku se h9 izdelovalec solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, im mestnem ir^u štev. «•». To «o dobiva tudi znani dobri pttpir zu ✓ « \>h « lit zuvljmijc (iz Eateike papirnico). (SlU7—1) leumejj m urvuuik Josip J ur016. Tercek & Nekrep, :w trgovina z železom, na mestnem trgu štev-. 10 v LJubljani, ___________ v.i:*„:: •(.>.«(• „...!„,. ....i„____ priporočata za bližnji čas zidanja stalno zalogo najboljšega kaniciiiškega cementa, zatikavnikov in žo!c/a za nin že, belega, črnega in cinkastega kosit ara, žrobljov, žrebljev od dreta in vrotemo šravbov), okov za hišno opravo in stavbo, jako Bolulno izdelanih nopotratnib cgnjišo in njih posamnih delov, peč j od litega žnloza za kurjavo a premogom ali drvmi, delov za vodnjaku in ci/.e. Isto tako sprejemata naročila za vso proizvode e. kr. pii\ . prve kniufiii.ške tovarne za cement, kakor: plošče od cementa za tlak po cerkvah, hišnih vežah in po mostovžih, cigol /a strehe od cementa, in cevi za vodovode, korita itd., vse to so vraču m po originalnih fabriških cenah. Traverze, zanotane ali zvaljano, so po meri preskrbe in cono zaračunijo. (206—1) Gostilna pri avstrijskem cesarji, (Gasthof zum Kaiser von Osterreich.) Sv. Petra cesta št. 5, blizu post j je južne železnice, jo notranjo popolnem novo in okusno popravljena, in priporoča svoje sobo po nizke) cenit p. n. slav. potovalnemu občinstvu, sosebno prečastituj duhovščini za mnogobrojni obisk. Restavracija jo dobro oskrbljena, izvrstno d.©len.jsl£© vino, dobro ^--vo-erje-vo pivo, cono Icosilo in -večerja je slav. občinstvu na razpolaganje. (181—-2) Zahvala in priporočilo. Podpisani so zalivaljuje p. n. svojim vsakdanjim gostom, ki bo ga ob času dveh let počastili se svojim pohodom v čitalničnej restavraciji, tor naznanja s tem, da jo z douašnjiin dnom prevzel gostilno pri Virantu (Sternvvarte), na sv. Jakoba trgu, in vabi svoje vsakdanjo goste, kakor tudi slavno p. n. občinstvo nsjuljudnujo k mnogobrojnomu obiskovanju. Izvrstno "blzeljclco. eLolenjsls:© vino, ICozlorjcvo ca-relco pivo, dobra m okusna jedilo, so bodo dobivala. Prijetni ^oNlilnislii \rl, kder jo popolnoma novo l&eglJiMce, bodo au v kratkem otvoril. Z nova adaptirano Nolie zu iiolulk« stoje p. n. potujočemu občinstvu v ceno na razpolaganje. Mej vnem poletjem dobiva so led v gostilni po ceni. V Ljubljani, dno 7. maja 1879. Z vsein štovanjem (204-2) Ferdinand Michl, gostilničar. soooooooooooooooooooooooc M. Lentsche, prodajalnica špecerijskega in materijalnega blaga, (Preširnov trg tik železnega mostu.) v 8 H v priporoča svojo veliko znioigo toarv za so"foxie na.3tla.rje S B in mastilec, kakor tmli cicjcice |piuzelne) vsake velikosti, iO B^S lini fi.rmos, ulužano laneno olje po naj ni/jej ceni. [♦[ MT Špecerijsko blago mWt J*J B*B so dobi na drobno in dol>olo po najugod- A II (198—2) noj šili pogojih. ; B LautDina m tisk , Narodno Ubkame".