ŠTEVILKA 10. OKTOBER 1925 LETNIK III VSEBINA 10. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE. XXVII. — ELIZABETA HEYKING — (Marica Zorčeva) . Slran 273 UBOŽICA. — (France Bevk.) — Nadaljevanje............. 276 ČEMU? - Pesem. - (Gustav Strniša.).............. „ 2S1 TEBI. - Pesem. - (A. Č.).................... 2S1 TEŽKA URA. (Ivan Podriaj.).................. „ 2*1 BODI BLAGOSLOVLJENA. - (Henrik Sienkiewicz - Post. H. Hebat.) . . . 282 PUTKE. - (Josip Ribičič.) . . . . •.............. . 284 OPICA IN OČALA. - Pesem. - (I. A. Krylov - Posl. B. V.)..... . 285 VIPAVSKA. - Pesem. - (Fran Zgur.)............... 285 ŽENA IN DEDNO PRAVO. - (Dr. Lapajne.)............ 286 ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE. - (Dr. K. Osvald.).......... , 291 OSNOVNI NAUKI O KOZMETIKI. - Nadalievanje. - (Dr. France Debevec.) „ 295 JESENSKI SONET. - Pesem. - (Tea Breščakova.) ......... i. 295 HREPENENJE — Pesem. — (Marijana Kokaijeva.).......... i 295 FZVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. - Iz naše skrinje. - Stran 296, 297, 298, 299, 300, 301, 302, 305, 304. PRILOGA ZA ROČNA DELA. --------------------------UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA.-------------------------- 7FMSfCF SVFT izhaja prve dnii vsakega meseca. - Za Jugoslavijo letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32, Naročila in naročnino je nasloviti na upravo »Ženskega Sveta*, Ljubljana, Karlovško cesta 20. Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal štev. 384. — Izdaja .Žensko dobrodelno udruženje v Trstu*. Tiska .Tiskarna Edinost' v Trstu, Via S. Francesco 20. Upravništvo v Trstu, ulica Torre bianca šiv. 39 /1. Najvišje odlikovanje gre gospodinji, ki je prišla do tega prepričanja, da je najbolje izbrati si za dobavitelja raznih potrebščin tako trgovino, ki nudi toliko panog, da ji ni treba hoditi za raznimi stvarmi po več trgovinah. — Najbolj dobrodošla je našim gospodinjam tvrdka DRAGO SCHWAB. Ljubljena ki more s svojo zalogo preskrbeti z oblačili vso obitelj, tako moške, kakor ženske člane. Oblačil za gospode in dečke, izvrstnega blaga in kroja je vedno dovolj v zalogi, in to vse v lastnem izdelku. Jzgotavlja se po meri. Zaloga finega, direktno iz Anglije uvoženega sukna, slovi kot najboljša v Ljubljani. Za cenj. dame je na razpolago damski salon, ki izgotavlja damske kostume, plašče in krila iz blaga, ki je le prvovrstne kakovosti in v krasnih vzorcih. Zaloga prvovrstnega perila in vseh modnih potrebščin. Uspešno gospodinjstvo je brez cenenih dobavnih virov nemogoče. Priporočamo najtopleje tvrdko DRAGO SCHWAB, LJubljana Ž E NS K I SVET Obrazi in duše. XXVII. ELIZABETA HEYKING. List naše gore ni bila, to je res; bila pa je izredna, plemenita, zelo nadarjena in pesniška ženska, ki je kot velik žar svetila i> ženski svet že tačas, ko je žensko vprašanje začelo najbolj glasno odmevati po Evropi* Ampak ta odmev nam ne budi spomina nanjo. Saj se še sama nikoli ni imela za blagovestnico ženskega gibanja; le posredno mu je služila s svojim darovitim duhom in pisateljskim ugledom. Zaslovela je pred dobrimi dvajsetimi leti kar čez noč takorekoč najbolj s knjigo «Pisma, ki ga niso dosegla.* Piše jih nesrečna mlada žena. Sorodniki so jo po sili obesili izžetemu možu, ki ga je kmalu prevzela blaznica. Mlada vdoVa ob še živem možu se je s svojim bratom preselila v Peking. Tam v deželi hrizantem se je seznanila pri nemškem poslaniku z možem svojih sanj — obema je bilo, kakor bi se že dolgo poznala in rada imela. A njuna ljubezen je bila čisto platonična, med njima je kot grozeč spomin in opomin stal tisti nesrečni bolnik... Z bratom sta morala nenadoma za dlje časa odpotovati v New-York, — v Pekingu je završavala znana boksarska vstaja. Tako je bila ona v Ameriki, na varnem, on pa v Pekingu med razdivjanimi vstaši. Prijateljica v ljubezni in skrbi, ki je postala tačas vdova, piše prijatelju v nemirnem Pekingu prekrasna pisma, ki so vsa ena sama mila pesem ljubeče, boječe duše, vsa zgolj boleč trepet nežno hrepenečega brezupnega srca. «0, ko bi mogla,* piše prijatelju, olnoma črni, kar velja za zakonce. Druge barve za krsto in oder pri nas ne poznamo. Dekle, pa če umrje tudi v visoki starosti, je na mrtvaškem odru oblečena vedno v belo obleko. Lase ima razpuščene po ramenih, na glavo ji pa polože venec iz suhih rož. Žene, fante in može pa oblečejo v najlepšo praznično obleko, na barvo se ne gleda veliko. Mrliču sklenejo roki na prsih kakor k molitvi. Med prste mu vtaknejo sveto razpelo, okrog rok ovijejo rožni venec, pod roke pa podlože zaprto masno knjigo. Fantje in dekleta imajo med prsti poleg križa tudi cvet bele lilije. Ako se slučaj smrti pripeti v času, ko ni mogoče dobiti naravnega cveta bele lilije, se mora preskrbeti ponarejen cvet. Od rok pa tja doli do nog oblože mrliča čez in čez s svetimi podobicami. Noge mu obujejo ali samo v bele nogavice, ali pa tudi v nalašč zato kupljene čevlje. Ob odru, pa naj si bo mrlič tega ali onega spola, samec ali zakonski, postavijo celo serijo cvetočih rož v lončkih, katere za to priliko zelo radi posodijo vsi oni vaščani, ki imajo cvetoče rože. Poleg rož stoje goreče sveče. Sveče so štiri, šest ali tudi več, kakoršne so pač imovinske razmere pri hiši. Ob koncu nog na lesenem stojalu stoji sv. razpelo ali podoba Matere božje. Na vsaki strani te podobe je skledica napolnjena z blagoslovljeno vodo. V skledicah je vejica pušpana, s katero posetniki po-krope pokojnika. Ako dobi pokojnik, bodisi od domačih, od sorodnikov ali od sosedov kak mrtvaški venec, ga obesijo na steno, pred pogrebom ga pa pritrdijo na zaprto krsto. Ako je vencev več, jih neso mali dečki pred krsto. Vendar je poslednje zelo redko, ker Gorenjec ni posebno dovzeten za mrtvaške vence, češ: to je baharija, ki rajniku nič ne koristi. Mnogo raje daruje za sv. mašo. Ko je pokojnik položen na oder, se pokliče «čuvar>, ki ima nalogo čuti ves čas prav do pogreba poleg mrliča in se z besedami «Bog plačaj« zahvaliti vsakemu, ki pride kropit in molit za rajnega. Ta čuvar — pri ženskah je čuvarica — dobi za čas svoje službe potrebno hrano in še nekaj malega V denarju. Ta posel opravljajo navadno revni in stari ljudje. Pokojnika pridejo kropit prav vsi vaščani. Kdor bi tega ne storil, bi mu smrtno zamerili ne le pokojnikovi liud;e, nego tudi soisedie. So slučaji, da radi kake morebitne razortije sosed ne obišče soseda celo leto, toda pri smrtnem slučaiu je vsa jeza Droč in Drav ta sosed je navadno eden orvih, ki prihiti k drugemu, nokroDi mrliča in izreče preostalim svoie sožalie. Pokojnika hodijo kropit čez dan *:tari ljudje in otroci, zvečer t>a odras'a mladina, ki rada potem v družbi nosedi do polnoči ali cpIo dali. Domači ima'o te krooilce radi, ker jim krajšajo čas. Zato oripraviio na mizo noln krožnik tobaka, da si fantje in med njimi mlajši more natlačiin in na-žfSejo oipe. V (Sotovih presledkih jih čuvar onomni na molitev. In tedai brez obotav-Hania molijo skupno nekaj očenašev za do-koinikovo du«o. Po molitvi začno spet kramljati in tudi katero zaoojo. Te pesmi so nabožne vspbine ali oa take, ki so za to priliko prikladne. Na pr.: «Kadar iaz umrla bom, venček lep imela bom...» ali pa: Pomlad že nrišla bo, tebe na svet' ne bo» iM. Dokler \c razoostavljen mrlič, nočiva v hiši vse delo kakor na praznik aH nedel'o. Tudi posli vršijo v tem času samo najnujnejša ooravila. STRAN 304. ZENSKT V tem je treba vse oskrbeti za pogreb, ki je ali «veliki pogreb« ali «mali pogreb». Veliki pogreb je mišljen tako, da se med sosedi povabita od vsake hiše po dva, ki se naj udeležita pogreba. Tudi za pokop se naročita dva duhovnika. Če se pa vrši mali pogreb, tedaj zadostuje od vsake hiše le po eden pogrebec in se istotako tudi za pokop naroči samo eden duhovnik. Velike pogrebe imajo gospodarji, gospodinje in sploh člani premožnejših hiš. 'Z malimi pogrebi pa spravljajo otroke in revnejše vaščane. Kakor povsod na deželi, tako tudi pri nas mrliče nosijo na pokopališče. Nosači so izključno le moški in sicer nosijo neože-njene fantje, zakonce pa- možje. Pri pogrebu neoženjenih imajo nosači pripete na prsih bele šopke. ' Pogrebi odraslih se vrše po pretežni večini dopoldne, da je mogoče opraviti obenem tudi črno mašo za pokojnika. Krsto neso v cerkev in jo postavijo na tla, kjer ostane do konca maše, kateri prisostvujejo vsi pogrebci. Po maši se izvrši pokop. Po pokopu se zbero vsi udeleženci pogreba na pokojnikovem domu, kier se vrši pogrebščina ali «sedmina». Beseda sedmina oride od tega, ker se je včasih opravljala črna maša šele sedmi dan po pokojnikovi smrti. Po tej maši pa se je šele obhajala potrebščina, ki so jo vsled tega nazivali sedmino. Pogrebščina je neke posebne vrste gostija, odrejena v spomin pokojniku, ki se vrši takoj po pokopu. Udeleže se je vsi pogrebci. Postrežem so z dobro juho, mesom, belim kmhora in vinom. Preden sedeio okrog miz, moli eden izmed niih glasno pet očenašev za pokojnikovo dušo. Vsi pričujoči moliio z njim. Ta molitev se ponovi še dvakrat in isicer v sredi in na koncu gostije. Na nogrebščini se mnojJo govori o pokojniku. Vse >ga hvali in vsak ve povedati kaj dobrega o njem. Ko postanejo pogrebci bolj dobre volje, zapojo tudi nekaj pesmic. Vendar pa se vrši gostija v zmernem in dostojnem tonu, kajti naš človek previsoko časti spomin rajnika, da bi se upijanil ob takih prilikah. Res da se pripetijo sem in tia izjeme, toda te so, hvala Bogu, zelo redke. Za pogrebščino kaj hitro izvedo okoliški berači in revnejši vaški otroci, ki se zbirajo v veži. Tudi ti dobe svoj del. Morajo pa gospodarju ali gospodinji svečano obljubiti, da bodo molili «za tistega, ki je bil danes iz te hiše odnesen«. Dobro se še spominjam, ko sem še kot otroče zašla na neko tako pogrebščino. Sedela sem v veži med dvema beračema in pridno otepala brtevs belega kruha, ki mi ga je podarila gospodinja. SVET LETNIK 111. V hiši, kjer tisti dan odneso mrliča, molijo ostali zvečer, ko zazvoni Ave Marijo, angeljsko češčenje zunaj, pod milim nebom. To morajo storiti zato, da pokojnika ni strah na pokopališču. Vsak umrli mora namreč prvo noč stražiti vse ondotne mrtvece. Dolgo, dolgo je že od tega, ko so pri An-deršniku na Štefanjigori na dan gospodarjevega pogreba pozabili moliti večernico na prostem. Ponoči se je pa gospodinji v sanjah prikazal rajni mož in bridko potožil: «Zakaj niste molili angeljskega češčenja pod milim nebom? Tako me je bilo strah, da so mi od same groze vse kosti odstopile od mesa.« Te sanje vedo povsod, zato pa tudi nikjer ne opuste na dan pogreba moliti na vrtu ali na dvorišču večerno angeljsko češčenje. Za svojce umrlega nastopi sedaj doba žalovanja, ki traja med starši in otroci ter med možem in ženo eno leto, med brati in sestrami pa pol leta. V žalni dobi nosijo ženske na glavi črne robce. Na ostalo obleko se ne gleda mnogo, le rdeča barva je strogo izključena. Moški nosijo pod vratom črne pentlje. Ker pa si te pentlje na-devljejo le na praznično obleko, (ob delavnikih itak ne nosijo penteli) vsled tega znaki žalovanja na moški obleki ne pridejo mnogo v poštev. Pač pa se v žalni dobi vsi brez izjeme strogo vzdrže vseh veselic, zabav, plesa, gostij in svatbe. Dober fant tudi vasovanje opusti v tem času. Vsi sveti. Ker je praznik vseh svetnikov (1. novembra) posvečen spominu naših dragih rajnikov, se na kratko pomudimo pri njem. Na ta dan se oblečejo v črno obleko in se kakor povsod drugod mudijo večinoma na pokopališču. Grobove lepo okrase s cvetjem, prižgo sveče in kleče molijo za večni mir svojih pokojnikov. Obrazi vseh izražajo neko resno svečanost in tiho žalost. Gostiln se tega dne izognejo popolnoma. Iz pokopališča gredo naravnost domov, kjer opravijo vsakdanje večerno delo v kuhinji in pri živini. Nato se vsa družina zbere v hiši in kleče glasno moli vse tri dele rožnega venca za «duše v vicah«. Naslednje jutro, to je «Vernih duš dan>, Vstanejo takoj, ko zaslišijo jutranjico zvoniti, in zopet kleče molijo vse tri dele rožnega venca. Potem šele gre gospodinia kuhat zaiutrek, ostali pa po svojih jutranjih opravilih. Nato gredo k maši in potem zopet na pokopališče, kjer nanovo dolgo molijo na grobovih. «Vernih duš dan« smatrajo za sopraznik ter se vzdrže vseh poljskih in drugih težjih del. (Dalje prih.) Manica. ©@©®©®