Cena 2 Dir -!"ttV liiObVU. 4—J U Ui Jčbličh, IXtidLtljeVa ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. uuseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2, — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42, Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla • . 11 ■ • 1 ■ K i mm Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: Kna^jeva ulica 5. Telefot št. 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126 Ponedeljska trdaja »Jutra« iznaj& vsaw ponedeijtK zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavller.a Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. Proslava zedinjenja Letošnji 1. december je proslavila vsa Jugoslavija po stari tradiciji nad vse svečano - Posebno slovesno ga je praznovalo naše Sokolstvo Ljub,;ana. 1. decembra. Kakor zmerom je tudi leto- Ljubljana svečano L11 dostojno proslavila praznik narodnega uedmjenja. Že v soboto so z vseh hiš v mestu za plapolale državne zastave, Grad pa je bil slavnostno razsvelMen. Sno-Či ob IS. in davi ob 6. je bila i. Grada o .-dan. (i '21 topovskih strelov. Dopoldne ob 10. je generalni vikar 2- Na-dr h v stolnici daroval zahvalno lužbo božjo. ki »o ii pris; stvovali ban 2- lr. Natlačen in p" i bati g- ?a-nju profesorja Polovica »Ob 100-letn:ci ilirskega pokreta«. Sledila je prevedba dece in naraščaja nato je pa pevski zbor zapel državno himno. Po zaobljubi so pevci zapeli »Jugoslovensko prisego«. Lepa svečanost je bila zaključena s himno »Hej Slovani«. Sokol I. Prostrana dvorana Sokola 1 na Taboru je bila dopoldne vsa okrašena in slavnostno razsvetljena, ko so se ob pol 11. začeli zbirati Sokoli in njim naklonjeno občinstvo. Starosta br. Bevc je prisrčno pozdravil veliko sokolsko družino in nato preči-tal savezno poslanico. Sledile so razne pri-godne recitacije in deklamacije, nato pa prevedba dece v naraščaj, naraščaja v članstvo in svečana zaobljuba novega članstva. Godba Sokola 1 je zaigrala državno himno. Proslava je bila zaključena s sokolsko himno. Sokol II. V telovadnici I. državne realne gimnazije je bilo ob pol 11. živahno: zbirala se je sokolska deca, prihajala sta naraščaj in članstvo. Ko so bili vsi zbrani, jih je pozdravil starosta br. dr. Šubic, ki je v uvodu podčrtal važnost in pomen današnjega clne, se s pieteto spominjal pokojnega kralja in prečita! poslan ico SSKJ. Med deco in naraščaj so bili razdeljeni znaki in legitimacije, nato je pa sledila zaobljuba novega članstva. Ljubljana — Vič Tudi Sokol Ljubljana - Vič je lepo proslavil praznik uedinjenja. V soboto je priredil v Sokolskem domu svečano akademijo, ki je privabila mnogo občinstva. Br. Bučar je v uvodu podčrtal pomen 1. decembra za našo svobodo, 100-letnico ili-rizma in naloge Sokolstva za naš narod. Akademijo je izpolnil pester program z raznimi nastopi. Danes ob 11. je bila pa v domu svečana seja društvene uprave. Starosta br. Borštnik se je spominjal pokojnega kralja ter v zanosnem govoru pod-črtaval pomembnost današnjega dne. Sledila je zaobljuba novega članstva Svečanost je bila zaključena s sokolsko koračnico. Danes dopolne so bile pri vseh sokol-skih društvih tradicionalne proslave, združene s prevedbo dece v naraščaj in nara- ščaja v članstvo in s svečano zaooljuba novega članstva. Novinarski koncert Proslava praznika, zedinjenja je bila za. ključena z novinarskim koncertom na Taboru. Že od pol 20. naprej So bili vsi tramvaji v smeri proti Taboru nabito polni in veličastna dvorana se je pričela polagoma polniti Prihajali so najvišji dostojanstveniki. ki so jih sprejemali novi. narji ter jih povedli na rezervirana mesta, za njimi je se pa zgrnila vsa množica, da je bila prostrana dvorana kmalu zasedena do zadnjega kotička. Impozantna slika, glava pri glavi a neprestano so še od zunaj pritiskale nove množice. ki pa žal niso več dobile vstopnic, ker ni bilo prostora. Tabor je danes nudil zanimivo družabno sliko kakršna se vidi samo enkrat na leto, prestal je svoj ognjeni krst s- prvim novinarskim koncertom. Prireditelji so tudi poskrbeli za dostojen okvir prireditve: Nad odrom je visela kraljeva slikai vsa dvorana je bila okrašena z zelenjem, po ložah pa so bile postavljene palme. Koncert se je pričel točno po programu, spored je bil le nekoliko izpremenjen, da je nastopil najprej namesto primadone ge. Gjungjenačeve barito_ nist g. Tone Petrovčič. ki je žel za svoje občuteno izvajane pesmi navdušeno priznanje. Ves koncert je potekel v najlepšem redu in je bil zares elitna prireditev. Mariborske svečanosti Maribor, 1. decembra. Maribor si je nadel svečano lico. Ves je bil v zastavah. Dopoldne so imele posa_ mezne šole interne proslave. Ob 9. je bila svečana služba božja v pravoslavni kapeli, istočasno v Narodnem domu za pripadnike starokatoliške veroizpovedi, za evangelič-ne pa v evangelski cerkvi. Ob 10. je bila v stolnici pontifikalna služba božja, ki jo je ob asistenci opravil škof dr. Tomažič. Navzoani so bili predstavniki ii odličniki našega javnega življenja in častniški zbor mariborske garnizije. Po končani pontifL kaini maši je bij slovesen »Te Deum« s pripadajočimi molitvami za kralja. Stolnica je bila nabito polna. Pri Sokolstvu Snoči je bila v gledališču akademija, ki jo je v proslavo državnega praznika priredil Sokol Matica. Pred nabito polno starokatoliške veroizpovedi, za evangeliča-podali telovadni spored. Obilni spored je Navzočni so bili predstavniki in odličniki tehnično izvežbanost Sokola Matice. Dopoldne je bilo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno sokolsko zboro. vanje, ki ga je otvoril predsednik sokolskega meddruštvenega odbora profesor br. Struna prosljavljajoč veličino prvo-decemberskega dogodka pred 17. leti. Godba »Drave« je najprej odigrala dr. žavno himno. Potem. ko je br. Vladko Kralj prečita! savezno poslanico; je zado. nela uvertira iz »Libuše« in »Zrinjski_ Frankopana«. Lepo je deklamirala s. He. lena Ivanuševa Gradnikovo »Uedinjenje«. Godba je zaigrala zaključno koračnico, vsi navzočni, ki so dvorano popolnoma napolnili, pa so odpeli »Hej Slovani«. Slovesna zaprisega novopristopivših članov je za. ključila manifestantnb sokolske slavje. Obrtniki so tudi svečano proslavili praznik uedinjenja. Snoči je bil pri »Gambrinu« uspel družabni večer, a danes dopoldne so se zbrali v dvorani tukajšnje Ljudske uni_ verze, kjer so govorili o pomenu 1. decembra meščanskošolski učitelj g. Rode, mestni obrtni referent g. dr. Senkovič. obrtno.zadružni nadzornik g. Založnik in g. Sojič. Ko so se 12 vajencem in pomočnikom izročile diplome, 15 pa denarne nagrade za razstavljene izdelke ob priliki letošnjega Mariborskega tedna, so se napo. tili zborovalci v Gambrinovo dvorano, kjer je predsednik krajevnega odbora Za prireditve obrtniškega tedna v Mariboru g. Krajcer otvoril dobro obiskano manifesta cijskp zborovanje in govoril o po. menu obrtniškega tedna Sledili so še referati gg. Reicherja, Kaca in šabedra, ki so poudarjali misel obrtniške vzajemno, sti in sloge. V imenu občine je pozdravil zborovanje podžupan g. žebot. Mladina pa je proslavila današnji praznik popoldne v »Unionu«, kjer so na sporedu mladin. skega koncerta Pomladka RK izvajali primerne skladbe. Orkester deške meščanske šole je izvajal ljubko otroško skladbo Haydna »Otroško simfonijo« in so pri tem mali harmonikarji pomladka RK vneto sodelovali z ropotuljkami, piščalkami in bobenčki. pevski zbor deške meščan, ske šole je lepo zapel šest narodnih pesmi. Nastopili so tudi mali harmonikarji in prav lepo igrali. Vodstvo koncerta je bilo v rokah g. šušteršiča. Slovesno se je danes v proslavo držav, nega praznika razvil prapor pomladka Jadranske straže tukajšnje trgovske aka. damije v dvorani kina »Uniona«. Po mago. voru direktorja g. Modica je blagoslovil prapor g. dr. Trstenjak, nato ga pa je raz. vil ob botrstvu ge. Ninke Pinterjeve profesor g. šile. Lep govor je imel predsed. nik pomladka Vojko Perhavec. Po odpevu »Bože pravde« je sledila zavodova Jen_ kova proslava z obilnim koncertnim in deklamacijskim sporedom pod vodstvom profesorja g. Mirka. V Beogradu Beograd, L decembra, p. Po vsej državi so uanes slovesno pA>siaviSi praznik zedinjenja, zlasti pa v Beogradu, kjer je bila ob 11. dopoldne v saborni cerkvi slovesna služba božja, ki jo je daroval patriarh Varna va ob mnogoštevilni asistenci svečenikov. Službi božji so prisostvovali Nj. Vis. knez Pavle, kraljevska namestnika Stankovič in Perovič, vsi člani vlade, ves diplomatski zbor, predsednika Narodne skupščine in senata Stevan Cirič in dr. Tomašič, mnogoštevilni poslanci in senatorji, generali ter drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Izredno slovesno so proslavili današnji praznik zedinjenja tudi Sokoli, ki so imeli v Sokolskem domu dopoldne slavnostno akademijo, na kateri so prisegli zvestobo kralju in domovini. V Zagrebu Zagreb, 1. decembra, o. Prebivalstvo Zagreba je nad vse dostojno proslavilo današnji praznik zedinjenja. Mesto je bilo okrašeno z jugoslovenskimi zastavami, zlasti v središču, kjer so z vseh hiš vihrale jugoslovenske trobojnice. V vseh cer. kvah so bile slovesne službe božje, ki so jim prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih ob'asti ter mnogoštevilno meščanstvo.' Po božjih službah je bilo sprejemanje pri komandantu IV. armijske ob'asti, kjer so izrekli mnogoštevilni zastopniki raznih korporacij in organizacij ter meščanstva svoje čestitke armijskemu generalu Panteliju Jurišiču. Istočasno je bilo sprejemanje na banskem dvoru, kjer so zastopniki meščanstva sporočili banu svoje čestitke ter se vpisavali tudi v posebno knjigo. Slovesno so proslavili današnji praznik tudi Soko]i ter vsa druga patriotska in nacionalna udruženja 6 slavnostnimi akademijami in predavanji o pomenu današnjega dne za naš narod. Lepe proslave so bile tudi na vseh srednjih in strokovnih šolah. Univerzitetna m'adina je imela slavnostno akademijo v ljudski univerzi, kjsr je akademska mladina dala izraza svojemu patriotskemu čustvovanju. Današnji dan je potekel v slavnostnem razpoloženju in popolnem miru. Zvečer je vojaška gedba priredila po mestu mirozov ter je ob tej priliki prišlo do manifestacij meščanstva za kralja in Jugoslavijo. Preds. Masaryk Nj. Vel. kralju Beograd, 1. decembra, d. Predsednik čsl. republike Masaryk je za jugoslovenski narodni praznik 1. decembra poslal Nj. Vel. kralju Petru n. naslednjo brzojavko: »Ko izražam bratska čustva češkoslovaškega naroda za zavezniški, in prijateljski jugoslovenski narod, prosim njegovega kralja, naj sprejme ob proslavi zedinjenja kraljevine Jugoslavije moje odkritosrčne želje za osebno srečo in za napredek Jugoslavije«. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Splošna amnestija Amnestija se nanaša na politične, tiskovne in druge delikte — Izvzeti so samo delikti iz koristoljubja in hudi zločini proti državi Beograd, 1. decembra. AA. Kr. vlada, zvesta svojemu programu in svoji dosedanji politični smeri, jc v stremljenju, da v državi fini l,«lj pripomore h pomirjen ju. predlagala namestnikom širši ukaz o amnestiji in pomilošrenju. ki bo danes '»bjavljen. Ta ukaz odreja v prvi vrsti splošno amnestijo za kazenska dejanja po čl* 99, 109 od*t. 1, 101, 127 do 131, 154—156. 161. 164. 165, 302. 307—310 kaz. zakonika. in p0 čl. 3. 4. 5. 6. 19 i« 20 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsa ta kazenska dejanja po navedenih zakonskih predpisih ima;o ol»< ležje hodi i političnih bodisi običajnih deliktov. ki imam takisto izvir v političnih nagibih. Amnestija za eornja dejanja obsega 1253 oseh. Razen tesra je podeljena amnestija za tiskarske krivde in krivde po gozdnem zakonu.. Ni treha posebej nanašati, da amnestija v tem pogledu obsega zelo mnogo oseb. Pogoj za amnestijo obsojencev je. da so bili obsojeni v celoti do 12 mesecev, znižana pa je kazen sorazmerno osebam, ki so bile obsojene na več ko 12 mesecev do 15 let. (ilede znižanja kazni, izvirajofega iz najvišje milosti, so izvzete osebe. oh?ojene zaradi na;tožjih dejanj proti državi, obsojene zaradi vohunstva v korist tujih držav, obsojene zaradi sprejemanja podkupnine, kakor državni, samoupravni ali drugi javni organi, in osebe, ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v državi in odgovarjajo ali imajo odgovarjati pred oblastvi zaradi raznih kazenskih dejanj. Kakor se »vidri, s^a amnestija in pomilo-ščenje izdani v znatnem obsegu, pri čemer sv ra vendarle upoštevani vsi oziiri, ki jih je bilo treba imeti pred očair Besedilo amnestije V imeni u Nj. Vel. kralja Petra I»I. z ukazom kraljevega name«tništva in na predlog pravosodnega ministra je na osnovi člena 30 ustave kraljevine Jugoslavije Podeljena po milosti splošna amnestija in pomiloščenje za tele krivde: Politični delikti A) Podeljujemo splošno amnestijo za kazenska dejanja po čl. 99. 100, odst. 1, 101, 127 _ 131., 154 — 156, 161, 164, 165, 302, 307 _ 310, 166, k. z. (v kolikor se »a čieu 166 nanaša na gori omenjena dejanja, za katera se podeli splošna amnestija), in za kazenska dejanja, storjena do vštetega 1. decembra 1935. ne glede na to, ali se je sodni postopek že začei ali je v teku, in ako se postopek še ni začel, da 6e ne začne, ali je že izrečena razsodba pravomočna ali ne. Tiskovni delikti B) Podeljujemo splošno amnestijo za ti" skovme krivde, ki se kot take kaznujejo Po tiskovnem zakonu, storjene do vštetega 1 .decembra 1935, ne glede ua to, a.li se je sodni postopek že začel ali je v teku, ako se postopek št- ni začel, da se ne začne, ali je že izrečena razsodlbat bodisi da je pravomočna ali ne. Gozdni prestopki C) Podeljujemo splošno amnestijo za krivde Po gozdnem zakonu z d,me 21. decembra 1929, storjene do vštetega 1. decembra 1935, ne glede na to, ali se je »odni ali upravni postopek že začel aii je v teku. in ako se postopek še ni začel, ali je že izrečena razsodba, bodisi pravomočna ali ne. Odpust kazni za žalitve D) Oprostimo osebam, obsojenim pred civilnimi sodišči na zaporno kazen, ki ne traja dalje od 12 mesecev odinosno v ne-izvršenem ostanku, in na denarno glot>o do 5.000 Din, odmosno v neizvršenem ostanku, izvzemši za uvrede in klevete, ki se kaznujejo sor-no kazen, ki prestajajo kazen za dve ali več obsodb za več kazenskih dejanj, se bo računalo, kakor da so obsojene z eno obsodbo na celotno kazen za vsa kazenska deianja. pri katerih se ima računati označeni odstotek znižanja kazni, to je ostanek kazni, ki jo imajo še presedeti. Pri osebah, ki so obsojenne na enojno zaporno kazen zaradi več kazenskih dejanj po čl. 62 kazenskega zakonika, ki jim je zdaj za neko dejanje dovoljena pomilostitev, za drugo dejanje pa ne, se bo izvajala cznačenina pomilostitev po odbitku od ostanka gornje kazni, po kateri i.im jo prestati zaporno kazen, toliko kolikor jim je s to pomilostitvijo kazni oproščene. Čc so osebe pravomočno obsojene na zaporno kazen ali to kazen prestajajo za več kazenskih dejanj in so nekatera obse-gana z amnestijo, druga pa s pomilostitvijo. se ima pri teh kazenskih dejanjih izvajati amnestija ali pomilostitev v smislu tega ukaza, ne glede na to. da gre tu za kazenska dejanja v smislu čl. 62 kazenskega zakonika, zaradi katerih so-obsojene na enojno zaporno kazen. Pri amnestijah pod A), B) in C) in pomilostitvi pod D) ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in zasebnikov do odškodnine, pri pomilostitvi pod D) tudi do plačila ostalih že prisojenih taks in stroškov kazenskega postopka. Pravosodni minister bo razsojal v vseh spornih vprašanjih, če nastane kakšen dvom, kako naj se izvaja ta ukaz. Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz. Pavle 1. r., dr. Stankovič 1. r., dr. Perovič 1. r. Beograd. L decembra. Pravosodni minister dr. Miškulim. Pred odstopom pred' sednika Masaryka Praga. 1- decembra, o. V političnih kno-gih govore, da bo predsednik republike Tomaž Masarvk podal ostavko 3. decembru. Kakor znano, ima postati njegov naslednik dosedanji zunanji minister dr. Edivard Beneš kot kandidint vladne večine. Po Mat=a-rykovi ostavki s>e pričakujejo večje b.pre-membe tako v vladi kakor v diiiplomacijn. Zadnje športne vesti: Poraz naših v Frandji Koncu. 1. decembra, p. Danes popoldne je jugošJiovemska B reprezentanca igrala prvo tekmo na turneji po Franciji z reprezentanco Normandije. Reprez. Normandije : Jugoslavija B 6: 2 (3:1) Jugoslovanska reprezentanca je predved.la izredno ?tabo igro in odpovedala v vseh liimijah. najboli pa v krilski vrsti. Napad je bil v polju na mestu, toda njegova umetnost se je nehala že 20 m p"ed goloir Za dva gola nosi krivdo vratar Jakšič. enajstmetrovko je zagrešil Lemešič. Gola za Jugoslavijo sta zab 1>3 Tomiaševič in Medarič. V jugoslovenski ena jstorici «*q zadovoljili le Lechner. Medarič in Beloševič. Francozi eo pokazali odličen nogomet in so že od vsega početka t= precizno igro frapirali goste. V moštvu je igralo pet tujcev. Najboljše ljudi so imeli v vratarju, branilcih, desnem krilcu ter levi stremi nabada. Dve kvalifikacijski tekmi Beograd, 1. decembra, p. V Zemunu in Subotici sta bili danes odigrani zadnii dve kvalifikacijski tekmi, in siceT je . Sparta zmagala nad Vojvodino iz Novega Sada z 2 : 1. v Subotici pa so domač? Železničarji premagali 2ak iz Velike Kikinde s 4 : 2 (3 : 1). Dravski zasebni uradniki so zborovali Razgovor o položaju v organizaciji in volitve delegatov za kongres Ljubljana, 1. decembra. L.jubijanska podružnica Zveze bančnih, zavarovalnih. trgovskih in industrijskih uradnikov je imela dopol ine v dvorani Pokojninskega zavoda izredni občni zbor. Na. dnevnem redu je bilo poročilo o položaju v organizaciji, nato pa so izvršile volitve delegatov za kongres, ki bo 15. decembra v Sarajevu Predsednik g. Vrančič je po otvoritvi najprej omenil pomen današnjega nan>d-nega praznika nato pa je orisal položaj v organizaciji, ki je nastal zaradi nesoglasij med centralno upravo in zagrebško podružnico Nesoglasja so se v zadnjem času tako poostrila, da je bilo od zagreb. ške podružnice izključenih več članov izvršnega odbora, nasprotno pa od izvršnega odbora več članov zagrebške podružni. ce. Ta spor izvira v glavnem iz stališča centralne uprave glede Bolniškega in podpornega društva »Merkurja« v Zagrebu, ker zahteva centralna uprava, naj zakonito zavarovanje privatnih nameščencev v savski in drugih hrvatskih banovinah ne bo vezano na članstvo v društvo »Merkurju«, pač pa naj bo vsakemu zasebnemu nameščencu bolniško zavarovanje pri »Merkurju« dostopne ne glede na tn, ali je obenem član višjega zavarovanja ali ne. Izrazil je upanje, da se bo ta spor poravnaj in duhovi pomirili. ker je bil nedavno od ministrstva za socialno poli. tiko in narodno zdravje uveljavljen nov pravilnik ki ga je svoječasno izdal minister dr. Marušič. ki pa ga je poznejši minister dr. Preka spet razveljavil Ta pravilnik. oprošča zasebne nameščence obveznega Članstva pri »Merkurju«. Predsednik je dalje omenil, da so pravL la v svojem bistvenem delu pomanjkljiva, zaradi česar jih je treba spremeniti. Pravila morajo biti pravična za vse dele organizacije. za vse podružnice, dati bi morala enotno ideologijo in določiti enotno postopanje za centralno upravo, a obenem bi morala podružnicam prepuščati svobodno taktiko v dosego smotrov organizacije in posameznih podružnic glede na njihove lokalna prilike in potrebe. To bo najlažje dosegljivo, če bodo v izvršnem od. boru paritetno Zastopane vse podružnice. Sprememba pravil je mogoča samo na kongresu, ki je že sklical na 15. decembra v Sarajevo. Kongres sestavljajo člani centralne uprave in izvoljeni delegati podružnic. Zato je današnji obini zbor izbral svoja delegata za ljubljansko podružnico. Izvoljena sta bila gg. Sušnik iz Ljubljane in Godmk iz Maribora. Kipar Gorše je otvoril razstavo Značilen rekord: tri umetniške razstave hkratu Ljubljana i. december Akad. kipar France Gorše je dopoldne otvoril v svojem ateljeju v Kolizeju na Go. ssosvetski cesti retrospektivno razstavo svojih del. K skromni, intimni slovesnosti se je zbrala izredno velika množica ljubi, teljev umetnosti, ta ko da so bili trije prostori. v katerih je smotrno razporedil okrog 60 večjih in manjših skulptur, de. korativne plastike in lepo kolekcijo gra. fike, skoraj malo premajhni za tolikšen naval. Mimo drugih so se udeležili otvoritve tud: pisatelj Ribičič kot zastopnik banske uprave, načelnih kulturnega od. delka mestne občine dr. Mole? upravnik Narodne galerije Zorman in veliko število upodabljajočih umetnikov. Otvoritveno besedo ki jo je oddajala tudi naša radijska postaja, je izpregovoril predsednik Društva likovnih umetnikov akad slikar Gojmir A. Kos. V uvodnih izvajanjih je poudaril da je Ljubljana do. živela danes prvi primer, da umetnik razstavlja v svojem ateljeju, kar prinaša brez dvoma mnogo tople intimnosti v umetnostno prireditev. Nato je govornik v naglih obrisih očrta! življenjsko pot Franceta Goršeta in hkratu pot njegovega razvoja. Kipar Gorše se je rodil leta 1897. v Sodražici kot sin skromnega knjigoveza. V devalnici svojega očeta je imel izadosti prilike, da si je med knjigami z ilustracijami in umetniškimi prilogami poiskal pot do kiparskega oddelka ljubljanske obrtne šole k prof. Repiču šolo je končal ob izbruhu svetovne vojne in nato .ie za pet let zamenjal dleto s puško. Leta 1920 je vstopil na zagrebško akademijo, kjer sta mu bila profesorja kiparja Valdec in Frangeš. zadnji dve leti pa Meštrovič. Pri velikem mojstru je dobil največ pobude za svoj nadalnj' razvoj. Po končanih študijah se je odpravil na daljše potovanje po Italiji, kjer se je mudil največ v Florenci. Tedaj se je od blizu seznanil z deli najznamenitejših italijanskih mojstrov. Leta 1927 se je naselil v Trstu in takrat je prvič razstavil v družbi italijan. skih umetnikov. Italijanski tisk ni štedil s pohvalo. Pred šestimi leti se je naselil v Ljub. liani in leta 1931 priredil prvo kolektivno razstavo v Jakopivečem paviljonu, med drugim pa se je udeležil tudi še razstave v Benetkah, v Beogradu, letošnje poletje pa v družbi z Maiešem in Kosom v Mariboru. V svojem delu je spočetka stal pod vplivom svojega velikega učitelja Meštro. viča. a kmalu se začenja prebijati do sa. mostojne poti. Pričetek te zmage odločno kaže relijef v lesu »Dve sestri« (1929), že v skupini »Vesela prijatelja« pa se je povsem emancipira) ^d vpliva svojega uči. telja. Njegova dela v mavcu in materijalu so zgrajena na občutju volumena in od daleč deloma spominjajo na kubizem. Nekatere njegove stvari imajo na sebi nekaj bizarnega in grotesknega, kar je morda ena njegovih najbolj bistvenih potez. Skoraj zmerom se preda tej smeri v svoji grafiki Gorše ljubi enostavne, strogo pojmovane forme, k? nas nehote spominja, jo Egipčanov. Asircev in starih Grkov, a po svojem občutju je soroden Giotti. Botticeliju in Lionardu Močan je v portretu. v katerem poudarja, predvsem psihični moment in včasih skoraj do karikature pretira izraz Nikdar pa ne zapade, v prazno dekorativno formo, ker se strogo Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE drži narave, ki jo svojem izrazu le potencira. V našem sodobnem kiparstvu sreča, mo izredno mnogo praznih formi in hlasta, nja po originalnosti za vsako ceno. Gorše se je znal temu zmerom s finim čutom izogniti. Zato je njegova oblika naravna in neprisiljena, kakor se nam naravno in neprisiljeno podaja on sam. S te) i je bila otvorjena razstava, ki pomeni v našem umetniškem življenju vsekakor lep in Zanimiv dogodek tn bo ostala odprta do 15. decembra- Izredno velik obisk, ki ga je bila deležna takoj prvi dan. priča, da je prireditev vzbudila v naši javnosti zanimanje, ki ga " resnici zasluži. Razstava akvarelistov Kar se tiče umetniških razstav, je Ljubljana te dni doživela nekakšen rekord, kar kaže. da se začenja v izmenjavi umetniških vrednot nova doba živahnejšega prometa. Poleg Gorše to ve in razstave Luigija Kasimira in Tanne Hoernes v Jakopičevem paviljonu, ki je odprta od prejšnje nedelje, je od včeraj odprta v posebni sobi prenovljene kavarne Zvezde še intimna razstava ljubljanskih akvareli, stov čeprav je po obsegu majhna podaja razstavica vendar lep pregled snovanja naših slikarjev in slikaric, ki namesto platna radi uporabi-ajo za podlago Wath-manov papir in težko šatuljo oljnih barv rajši zamenjujejo z malo akvarelno kaseto. Zastopani so Robič. Smrekar Santel Avgusta in Saša. šubic Rajko. Vavpotič Bruno in Zupanec — Sodnikova. O zanimivi razstavi, ki je prva v vrsti podobnih intimnih prireditev v Zvezdi, bomo prav tako še poročali. Prva sled za pogreša* nim Janežičem Ponoviče. 1. decembra. Poročali smo že, da pogrešajo od pretekle nedelje 50 letnega predilniškega mojstra g. Ivana Janežča Do polnoči se je zadrževal v družbi znancev, nato oa ie šel sani domov Od tistega trenutka je zmanjkala za njim vsaka sled Janežič. k: je bil priljubljen pn delavcih in predilniakem ravnateljstvu. je imel pri sebo kak poldrug tisoč denarja. Zato so nastale najrazličnejše govorice Sprva so domnevali, da se je zatekel k svojim sorodnikom. Oblast v a so povprašala brzojavno v Trebnje, k ver ie Janezi? dom*, in pa v Ljubljano in Maribor, kjer ima svojce. Od povsod eo sporoči H. da ^a tki tam, zato se je sum. da ie konča.1 nesrečnik v reki Savi. §e boli okrepil. Vso okolico so preiskali, a ziaman Se le včenaj so našli p^aiv po naključju Janež;čev klobuk delavci ki so zaposlen, pri regulaciji Save na desnem bregu pri Pmovičab-V obrežnem protju je ugledal eden izmed njih skoraj nov črn klobuk. »Kaj če ni Janežiičev?« je zasuiml. O najdbi so obvestili orožnike v Litijii. Pognalo se je da je klobuk res Janežčev Verjelo ie. da je postal pogt-ešani preditniški mojster res žrtev nara«,:h savskih valov. Vse *> ču stvuje z nesrečno družino. grencice Ogl. rag. S. br. 16485/35 Celo rodbino so rešili smrti Cel;e, 1 decembra V petek je trgovec g. Ivan Travner na Levi javil stražniku, da je stanovanje v isti hiši stanujoi*ega delavca Jakoba Zupanca ves dan zaklenjeno. Trgovec in stražnik sta nato vdrla vZupančevo sobo in našla na posteljah Zupanca. njegovo /eno Marijo -n sina Otona Vsi trije so bil še pri zavesti, a tako omim'jeni od plinov, ki so se ponoči nabrali iz tlečega premoga v štedMniku. da se niso mogli ganiti Ko so sobo prezračili, sta si Zupane in njegov sin kmalu opomogla. Zupančevo pa so odpeljali v bolnišnico. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 OPOZARJA LJUBITELJE LEPIH FILMOV, DA SE BO VELEFILM NATAŠA PREDVAJAL SAMO SE Z DNI 2. in 3* decembra HITITE, da NE ZAMUDITE ! PREMIERNI KINO Ljubljanska nedelja Ljubljana, 1. decend r- Odkritje dveh spominskih plošč v Učiteljskem domu Letošnjo lesen je bil otvorjen Učiteljsk dom v Žibertovi ulici. Odllei je pod njego vo streho 4ij gojencev, ki pod skrbnim nadzorstvom upravitelja Kobala uživajo sadove 40letnega prizadevanja slovenskih učiteljev. Svečana otvoritev je imela danes svoj epilog z odkritjem dveh spominskih plošč, vzidanih v vestibulu doma. Popoldne ob 16. so se zbrali k intimni svečanosti nekateri ugledni predstavniki, med njimi zastopnik kralja in komandanta divizije podpolkovnik g Jordanič, prosvetni šef profesor Breznik prosvetni inšpektor g. štrukelj, prvi podstarosta SSK.I g. Gangl. predstavniki ljubljanskih učiteljev kakor tudi nekaterih učiteljskih združenj z dežele. Zastopane so bile tudi mestna občina in nekatere stanovske organizacije. Zbrano družbo je pozdravil predsednik Učiteljskega doma upravitelj g. Vrhovee in tGmuJtftetii DINAR tableta Aspirina in bolečine ni ved! Kot za&čito pred ponaredbami nosi vsaka tableta Aspirina utisnjen Bayerjev kril ASPIRIN 011 it f,|i,n. »•« t. t :ill »* it/vni i orisal ponieu prisrčne svečanosti. Nato je odkril prvo ploščo, na kateri stoji zapisano, da je ta doni. sad 40letnega stanovskega prizadevanja učiteljstva. posvečen graditelju Jugoslavije viteškemu kralju Aleksandru. Na isti plošči se blesti tudi zlato, v rdeč marmor vklesano ime velikega dobrotnika. mladega kralja Petra II. Mešani zbor z učiteljišča je pod vodstvom g. Mizerita ubrano zapel državno himno, nato se je pa dvignil dvorni svetnik g. Gangl in obudil spomin na prve početke idealnega prizadevanja in požrtvovanja stare učiteljske garde za ta doni. Upravitelj g Vrhovee je nato odkril še drugo ploščo, posvečeno 21 velikim dobrotnikom. med katerimi so poleg banske u-prave in JUU razna učiteljska udruženja in drugi. PeVci so zapeli s>Domovina bela golobica«. Prečitana je bila že brzojavka mlademu kralju v Beograd, nato pa je bila svečanost zaključena. Naši aranžerji so delavni V stremljenju, ua Di se za domače proizvode zaceia zanimati uajšuiša j-a vnosi, se pri ua« ut precej stori. i uUu 'zluioeiii arau-serji v tem oziru u« zaostajajo. Vse od utsuuiovitve iiasunega ■»HoK.ovuega društva pred slabimi štirimi iei.i »u Jem vm. V okviru svojega obširnega delovnega programa so prunedkio poseben tečaj za dekorativno pisavu od 2ti oktobra do včeraj 'M. novembra. Obiskovalo ga le tečaju;kov — p« dve uri vsA večer. Poučevala je članica diruštva gdč. Akna Sinreoniikova, aranžerka »Nove založbe« ki je lani absodvirala večmesečni Laik tečaj v tujmi. Sooči je bul tečaj zaključen. V šolskem prostoru, ki ga je dalo v trgovskem domu na razpolago Društvu aranžerjev Združenje trgovcev, so se zbrali k prisrčno zaključni prireditvi številni odlični gostje. Zboumco za rOl je zastopal njen tajnik m novi častni član Društva izložbenih aranžerjev g. dr-Pless. Za Združenje trgovcev, ti je največji podpornik mlade stroko>-ne organizacije, sta biJia navzoči)a predsednik (tudi častni član Društva aranžerjev) g. Soss in tajnik g. šume. Prišla sta tudii še ostala dva častna člana profesor g. šantel in trgovec g. Kette. Zvezo pomočniških zborov je zastopal gosp. Kravo«?. Dalje je bil navzočem dvomi dobavitelj g. Verbič z gospo. Uvodni pozdraiv je iz»pregovori.l predsednik g. Čubk. tajnik g. Megušar pa je podal kratko poročilo o tečaju Ln bodiočiih nalogah diruštva Ob zaključku se je s 'oplo zehvalo 9pomnil prijateljev društva; posebno zahvalo je naslovil na naš tisk za vso moralno pwd'poro- Tečajniki in tečajnice «o zaplo pozdravljamo. Razstavo pri Kollmannu so ot vol ili i,t-.i in vse do poznega večera s0 «=e val ,e množice sk0zi vhod ven in noter. Računajo, da si je to prv0 tovrstno in tak0 obsežno razstavo ogledalo do desetti^j ljudi. Seveda so bili na oglej res prekrasni servisi u porcelana, stekla in majoli-ke in s0 prišli tudi poznavalci in zbiralci z nafiniranim okusom na sv0j račun. Gospodinje so se pa zlasti zanimale za kuhinjsko Posodje za vsakdanjo rabo ki ga je bilo v mnogih vrstah na ogle-l' Marsikdo, ki je bij pred bližnjimi prazniki v zadreg' zaradi darila. je zapustil razstavo že s trdno odločitvijo. V nedeljskem poročilu 0 razstavi je tiskarski škrat iz vrste lastnikov izpusti.! za FVanccm Koltonannom ime njegovega sina Roberta, poznanega mecena Narodne galerije, ki je tudi v svoji oporoki na velikodušen način spomnil štev rim ifc socialnih in huimanitarnih ustanov in mu je v trgovini nasledovad njegov no6ak dr Kline. Mrtvec v Zapužah Davi je bite Policija obveščena, rta s0 našii v Zapužah pri št. Vidu neznanega mrtveca, ležečega v hlevu hiše štev. 2. Tja je odšla policijska komisija, in sfcer zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kette Komisija je ugotovila, da gre za 621etnega Ivana Zajca, doma z Orljesa pri Ljubljani, farmske,gpa delavca, ki je bit! že delj časa brez posla in je beračil. M0ž SLEPA SO i okna i izložbe, ki se pozimi o rose ln zameglijo. To je tudi dokaz, ■""3 da se ne zapirajo tako kot je treba. Zahtevajte naše brezplačne prospekte. Jug. pat. pusteno-kovinsko brtvii< za okna in vrata A. Hrlič, Zagreb, Gajev« Zrnec Franjo — Ljubljana kopitarjeva ulica 1. je bil precej izčrpan in ga je najibrie za-deila kap. Njegovo truplo so prepelje)! v mrtvašnico k Sv. Roku v Dravlja.h. Kronika nesreč Franc-e Skarja, delavec, zaposlen prt Kranjskih deželnih e'ektraren. je včeraj na transformatorju v Grosu.plju barv^.l streho- Po neprevidnosti je prišel T stik z električno žico 20.000 v0ltov napetosti. Ož^alo mu je desnico in na levici pre te. ZviJo mu je tudi levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Matija Anžuir, kajžar z Ižan-sike ceste, je nesreč no pa»5el po »stopnicah in si za,pičil zdnob-Ijeno steklo v roko. Tudi on je moral iskati pomoči v bolnišnici. Z nožem v obraz V soboto so prepeljali v bolnišnico h,!ap. ca Ivaina Rudolfa iz Kotnikove uilice ki ga je nekdo med prepirom sunil s nože™ v obraz in ga pre-ceč nevarno raniS. Vzrok napada ni znan. Smrt pod vozom Na klancu je padel pod kolo, ki ga je usmrtil« Guštanj 1. decembra V četrtek proti večeru sta vozila hlapca posestnika Piešivčnika po blatnem strmem klancu težko naložena voza 1* sa drug za drugim Prvi voznik. Veber Maks, je sedel na vozu. a na klancu je stopil z njega, da bi zavrl voz. Nesrečno naključje pa je vrglo voznika r»od voz Kolo se mu je zarezalo v telo pri Tmenu v poševni smeri do sredine prsnega koša in ga zdrobilo Konii n'so mogli potegniti voza preko telesa voznika in so obstaii. Ko je drugi voznik privozi! do kraja nesreče, se mu je zdelo sumlj vo, zakaj je vo^ obstal, a Vebra ni bilo nikjer. Težko hro-penje izpod voza mu je razodelo pravkar odigrano grozno nesrečo. Vsa prizadevati ja da bi ponesrečenca potecnili izpod kolesa, so bila zaradi strmine ozkega k'anca in te-žine voza brezuspešna Voznik je nemudoma stekel do bližnie hiše po pomoč, a ko je pomoč prišla, je bil ponesrečenec že mr, tcv. Sicer na bi pomoč nič ne pomagala, ker so bile poškodbe smrtne. Objave G. ban bo v torek odsoten. V torek 3. decembra in v petek 6. decembra ban dravske banovine g. dr. Natlačen ne bo sprejemal strank, ker l>o uradno odsoten. Smrtna kosa. V Novem mestu je včeraj po dolgi in mučni bolezni preminila ga.. Ana Ogoreutz, rojena Kogler, soproga uglednega novomeškega trgovca, posestnika in predsednika novomeške Mestne hranilnice. Pogreb pokojniee bo v torek '6. t. m na mestno pokopališče, časten ji spomin, prizadeti ro'!ibmi naše iskreno so-žalje! Angleško društvo v Ljubljani javlja, da se je preselilo iz dosedanje sobe v hiši v VVolfovi ulici l/I v sobo nasproti stopnicam v 1. nadstropju iste hiše. Zaradi selitve in popravljanja sobe ne bo v ponedeljek pouka. Kupujte domače blago! I „IGRA STRASTI" L V vrtincu ljubezni in pariških noči. PRIDE ! ELITNI KINO MATICA Denarnica % večje vsoto denarja je bila v soboto pozabljena v damskem salonu GJUD, Kongresni trg 6 <—— ■ —■ ■ _ ■ -........ — Sv. Miklavž! Pridi in poglej čeme lepih praktičnih darili z«a Tvoje malčke in odrasle! Vljudno Te vabi tvrdtka F- M. SCHMITT Pred škofijo, 2. Ljubljana, Lingerjera Pridi! # Sveže najfinejše ooffcško RIBJE OLJK is lekarne dr o. picoooja; V LJUBLJANI —- m priporoča bledim is slabotnim osebam Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. et., 5. Končan H (Jug.) 9:40, 6. Skušek (Prim.) 9:45, 7. Kos (E'an, Novo mesto) 9:52, 8. Janežič (I) 9:52 2 pet., 9. Renčeli (Prim.) 9:53. 10. Nabemik (Prim.). Na cilj je priteklo še 15 tekmovalcev. Vsi navedeni so tekmovali v 9 kategorijah in so se plasirali: 1. Vojaki: dolsra proga Krevs (1. pl. baterna) 18:10, kratka proga 1. Knez (4. plan. bataljon) 10:10. 1. Seniorii A (plasirani na tekmovanjih 800 m): dolga r>roKopelije<, Gri«gove variacije, ogrski ples iz baleta »Kopelije « čajkovskega variacije in Ttjardovicev slovenski ples ;z oPeiete »Mala Fioramye< Vmes bo i'g'al nekaj klavirskih solističnih točk kapelnik dr. gvara. ki bo spremljal tudi vse baletne toJke na klavirju. Začetek baleta ob 20. uri. Cene od 30 Din navzdol. • v Celju Celje, 1. decembra. Na razmočeni Glazij'i je bila danes popoldne prijateljska tekma med vojaško reprezentanco Zagreba in onajstorico SK Celja Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice — nemoteno in lahko. Osi. res. S. br. 15.4S-V;« i® MKerji 96Korny Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL? TEDEN DNI FILMA Petrograjske noči (Valček na Nevi) Elitni kino Matica nam obeta v kratkem spet prvovrstno filmsko opereto iz življenja kralja valčka — Johanna Straussa. Johann Straus je povabljen na gostovanje v Petrograd. Ker pričakuje vsak dan imenovanje za dvornega glasbenega ravnatelja, se izprva sicer pomišlja. da bi odpotoval. naposled se pa zaradi vnetega prigovarjanja le odloč: za dolgo potovanje. In na potovanju se Strauss v ruski obmejni vasici seznani z lepo neznanko Olgo in v trenutku se zaljubi vanjo. Ker je tudi ona namenjena v Petrograd. ji da brezplačno vstopnico za svoj koncert. V Petrogradu pa so se nevoščljivci zaro-tili proti njemu. Pokupili so vse vstopnice, da je igral pred prazno dvorano. Oziroma ne. Nekdo je le sedel sam sredi parterja. Njegova lepa neznanka.... To je uvod v to romantično opereto, ki se potem razvija dalje v čudovito neprisiljenem tempu. Lahko mirno rečemo, da je ena izmed režijsko najboljših, kar so jih Nemci doslej dali. Zasedba je odlična, saj igrajo v filmu sa-mj znanj filmski »kanoni«. Straussa igra Paul Horbiger, ki se je v isti vlogi že izkazal v »Rožah iz juga«. Njegova partnerica, lepa Olga, je novinka Elise Elliara. Med drugimi igralci so se Theo Lingen, Jakob Tiedke, Aribert \Vascher, Adela Sand-rockova, Kari Ettlingcr in Oskar Marion. Film bo imel v Ljubljani nedvomno polno dvorano in to tudi po vsej pravici za-fluži. Mojstrsko delo francoske filmske produkcije Framcosik: film si je začel Le Grand Jeu« (»Igra strasti«). Film se odigrava v Maroku, v tujski le-g.iji, kjer se zbirajo vse izgubljene eksistence. V tem miljeju doživimo čudno pestro, razgibano dramo, ki nas vodi skozi Casa-blanco in druga mesta, skozi hiše ;zgubbe-nih deklet, dvomljive kavarne in prelepe, napol puščavske pokrajine. Tako originalnega filma že dolgo ni bio in tako prirod-nega tudi ne. Kajti film ie bil res ves posnet tam. kjer se odigrava, brez kulis in podobne navlake. Poznavalci francoskega filma bodo tu po dolgem času spet občudovali mojstrsko re-žijo Jacquesa Fevderja, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. On sam je tudi napisal sam sremaro za film. Tisti, ki so ta film videli, trd.ijo vsi. da presega vse dosedanje filme, ki so vzeti iz življenja v tujski legiji. Zlasti pa bili vsi navdušeni za radii prelepe glasbe, ki nam s svojlo originalnostjo še bolj podčrta in pričara orientalski milje kakor film sam. Upamo, da bo le malo ljudi, ki si tega filma ne bodo ogledali- « > -v * ~ ~ Lep prizor iz filma »Igra strasti« Za žensko volilno pravico Kakor je našim ženim znano, so se vršila podobna zborovanj;) kakor v Ljubljani po vseh večjih mestih države. Prav točna poročila o teh zborovanjih »o izšla v zadnji številki »Ženskega pokreta«. Razpored govorov je tako 'razvrščen da dajejo vsi govori zaokroženo celoto argumentov, ki so jih navedle predstavnice Ženskega pokreta in posameznih skupin žen v borbi za žensko volilno pravico, in sicer v temle redu: 1. Predstavnice Ženskega pokreta, 2. Poljske, tovarniške ir. druge delavke. 3. Name-ščenke šol. javnih uradov svobodnih poklicev bank. 4 Matere in gospodinje. 6. Mladina. Pozdrav političarjev. Vse žene, ki se zanimajo za te govore, pa niso naročnice »Ženskega pokreta«, dobe to številko pri Šteb :evi Ciriii, Aleks'n. drova cesta 4—I Iz akvaristove torbe O strupenih ribah Jesenski dnevi bod i kmalu pri kraju in z.«na bo nastopila. Tudi zimska pokrajina je lepa, zlasti če jo obseva solnce. Kako sc vesele živalce v naših akvarijih in kako hitro se^zdramijo rastline, ko jih poljubljajo solnfni žarki. Človek ve ostala bitja pa čutijo, da se bližajo vsakoletnemu preobratu, čutijo, da bo skoraj zmagala svetloba nad temo. življenje nad smrtjo. V mrzlovodnih akvarijih, kjer se je voda znatno ohladila, začno pod vplivcm svetlobe poganjati pljuč, niki. a tudi živalce, katerim je mraz oslabil delovanje poedinih organov, začno pri najmanjšem dviganju toplote hitreje dihati in se lotevajo hrane, do katere jim doslej ni • V akvarijih pa. kjer nj padla toplota izpod 15 stopinj, so trpele v mraku pozne jeseni samo rastline, tek ribic pa ni popustil in pogrešno bi bilo. ravnati se po žal precej razširjenem mnenju, da ribe pozimi manj jedo, kar se nanaša samo na mrzlovodne akvarije in proste vode. Žal je često tudi hrana neustrezna Ribe zahtevajo raznoliko hrano, suho in presno, odnosno živo. Če se potrudimo, najdemo tudi pozimi dovolj vodnih bolh in nitkarjev: če nam pa ne do-pučajo razmere izletov v to svrho, staknemo brez težav kje v bližini deževnike, ki jih prav na drobno razkosamo, za silo pa nastržemo svežega mesa. V pestrem kraljestvu živalstva je mnogo zastopnikov, ki j m je podarila priroda zelo nevarna orožja, bodisi da se z njimi branijo. da si love svoie žrtve ali pa oboje. Tako so morski volkovi. sladkovodne majhne piraje in nekatere druge vrste rib celo ljudem smrtno nevarne, električni scmi, jegulje in skati po svojih električnih nabojih Nekatere ribe imajo strupeno meso (so-čeljustke, mrene za časa drsti), druge pa Tmajo v žlezah strup, ki ga z votlimi pla-vutnimi bodicami vcepljajo v rane in ki učinkujejo kakor pik ščipalcev ali pa strupenih kač. Semspndajo nekatere ribe iz skupine zmajeglavcev (Scorpaenidae). Ze njih vnanjost nas svari, dotakniti se jih z rokami. Večina teh ribic ima večjo glavo, gobec in oči. Glava se nam vidi kakor v oklepu, iz katerega štrle trni in trde, zao-ščene kožne krpe. Iz plavuti mole podaljšane bodice ali so se pa deli plavuti spremenili v daljše, močne igle. Trup je čokat in nosi trde krpaste priveske. Ob ravniku od Afrike in tja do Avstralije živi riba, ki se skriva med kamenjem ali pa v morski travi. Strup je tako močan in bolečine tako silne, da človek omedli in če ne dobi ustrezajočega sredstva, mu je smrt neogibna. V nekaterih predelih jo imenujejo nou in se je silno boje. Neka druga riba te skupine je rdeča kriloperka (Pterois vo-litans Linne), ki je riba z velikimi širokimi ptičjim perotim podobnimi prsnimi plavutmi, ki pa niso navzdol, temveč navzgor obrnjene in ki segajo do repne plavuti in čez hrbet. Do sredine plavuti so se bodice zvezane s kožico, potem pa štrle bodice s krpastimi priveski kakor poedina ptičja peresa pri pahljači narazen. Svetle in temne širše proge krasijo prsne, pa tudi ostale plavuti, rdečerjav trup je pa okrašen s tanj. š;mi, počeznimi. temnejšimi nrožicami. Nnd očmi očmi so tenki podaljški, podobni ro-žičkom; koko se nam pa vidi s svojimi risbami kakor kolesce. Prej so mislili, da more riba leteti po zraku, kar je pa zavoljo pomanjkanja kožice med bodicami prsne plavuti izključeno; iz istega razloga je pa riba tudi slaba p'aval-ka, sicer j>a lepa. Tudi ta riba je nevarna, zlasti ker sc bodice lahko zlomijo, kar poveča nezgodo. Ribolovci, ki stopijo na take ribe ali si pa ranijo roke. so v veliki nevarnosti, učinek pa poveča tropska vročina, ki pospešuje razširitev strupa po telesu. Vremenski pregled Evropa: Globoki ciklon in mestoma vi. harno vreme po vsem evropskem kontinentu. Visoki pritisk se drži samo še na skrajnem jugu Evrope. V Jugoslaviji prevladuje oblačnost po vsej državi, dočim v severozapadnih in primorskih krajih dežuje. Tmperatura se je dvignila po vsej dežuje. Temperatur« se je dvignila po vsej nes v Slovenskem Brodu —3, najvišja v Mostarju +16 stopenj. Vremenska napoved z« ponedeljek: Oblačno in dževno po vsej državi, zlasti na severozapadu. Temperatura se bo še bolj dvignila, ponekod pa bo tudi vetrovno. Naš list izhaja že vrsto let. Že vrsto let ga naša poštna uprava odpravlja m dostavlja naročnikom. Zdaj pa so se pri pošti iznena-da spomnili, da na listu m napisano, da izhaja vsak dan. To je proti predpisi m giede dostavljanja časnikov in poslali so prijazno pisemce, da je treba to nemudno popraviti, sicer pošta našega lista ne bo več sprejemala po pavšalnih pristojbinah kakor druge liste. Pisemce nas je zelo razveselilo, ker je priča velike vestnosti, čeprav se doslej v vseh dolgih letih, kar naš list izhaja in kar vejla ta predpis, tega še nihče n' SP mnil Ali je mar dobil uradni šVnelj novo injekcijo? Sicer pa izraz »šimelj« ni več na mestu. V dobi presnavljan ja našega jezika ;n novih pravopisov bi predlagali da ga prekrstimo v »šarca« Reklama je postila že prava znanost in nekatere večje, pa tudi manjše firme so od krile naravnost mojstrske metode za prdo bivanje novih odjemalcev Tako pošMia na primer neka tvornica r;iznih kavnih dodatkov kar k posameznm strankam svoje uslužbenke Sirof<= morai-> s re?k:mi kov-čegi romati od hiš? do hiše. od stanovanja do stanovanja, povsod ootrk-ati. oda-i poskusni zavojček izde'kov svoie tvorn;ce mleti tam kivo in kazati, kakšen ie raz'o-ček med njihovo žitno kavo in drug;mi potem morajo dati za poskušnjo še nekai kuhane kave. ki jo norijo s seboj v termal-kah. In vse to od hiše do hiše. od stano. vanja do stanovan ia Kakor smo rekli., ie ta rekla^n morda učinkovita, vendar pa se nam hkratu tudi zdi. da je neprimerna. Gospodična, ki si mora na ta način služiti kruh vam bo lahko povedala, kakšne rečn doživi po teh turnejah. In potem pošiljajo za njo še kontrolorje, ali je svojo nalogo v redu opravila. Če že mora ta firma uporabljati tak nač n reklrme, naj se zanjo posluži moških, ne p-a žensk ker je za ženske le preveč naporna. Sicer p-a mislm-o, da si bo s tako reklamo pridobila bore tnalo novih odjemalcev. Ljudje namreč vsiljevanja nimajo radi, čeprav se jim servira v še tako lepi obliki. Časih tt zanese zjutraj na ljubljanski trg. Bolj iz dolgega časa kakor zaradi potrebe. d:i bi ka j kup.l. Pa malo pris uhneš. Boljša gospa se ustavi prej velikim jer-b"asom solate in jo začne premetavati. »Po koliko pa solata?« •>Dve glavi za dinar«. »Kaj pa vendar mis'ite? Kar sami jo po-lejte! Tamle sem videla, da so bile tri glave za dinar...« »Jih pa tam vzemite!» In gospa gre. Užaljena je, da se te kmetice upajo tako z drzno govoriti z mestno gospo Pa je imela kmet:ca prav Znano je, kako zelo so padle c-i.e kme-tijsk m pridelkom v zadnjih letih. Tako, da skoraj nj vredno obde ovati zemlje Statistike so pri nas dognale, da dobi kmet za svoje delo povprečno tri do štiri dinarje na dan. tako da je delavec v primeri z njim še naravnost kralievsko plečan. . In boljša gospa v mestu, ki ji ni treba gledati na vsak dinar, se prepira za nekaj par! Tis*a gospa, ki časih izda samo za le-potičje na mesec več denar;a kakor kmeti, ca ves mesec za svojo družino. Pogosto se zgodi, da dobimo po kavai nah, trafikah in knjigarnah tuje revije, na katerih opazimo na prav vidnem mestu žig: »Revizor — A — Ljubljana« ali pa lep elipsast žig, kakršni so biili zelo v časteh pri naših mesarjih in podežel- skih trgovc . ' okoli leta 1880., z napisom »Mestni revizor — 1. Poberaj — Ag. Ava-la, Ljubljana«, časih dobrnio kar obadva žiga hkratu im potem še z orjaškimi šte-viilikaimi natisnjeno, koliko list stane. Ne venrio, ali ima gospod, ki S tako vnemo pritiska te žige na revije m časnike, takšno nalogo. zanesljivo pa vemo, da n on a ukaza pritiskati teh žigov (in časih kar vse tri) na naslovni strani. Ljudje namreč, ki |e revije kupujejo, dobe radi liste čedne v roke, zlasti če jih mislijo dat. ob koncu leta vezati. In da revije, ki imajo vso prvo stran ponečejeno, niso prav primerne za vezanje, lahko Potrdi vsakdo. ki jih je že kdaj videl. Zdi se nam, otrebairi v pogledu mode, dokaže, da ie tako prepričanje krivo. Zaradi gospodarske krize in zaradi nevarnega pritiska inozemskih izdelkov, ki kljub vsem oviram stalno prihajajo preko meje, da uničujejo našo delavnost. je pričel naš obrtnik oblačilne stroke že izgubljati vero v izboljšanje položaja. Modno ;evijo so prireditelji pripravili v najtežjih okoliščinah, navezani samo na lastno iniciativo in brez vsakršne pomoči od drugod. Revije ne smemo motriti z istimi očmi. kakor po navadi gledamo reklamo posameznika, temveč moramo videti v nji borbo stanu za svoj obstoj in za dobro vsega naroda. Kakor skušajo odločujoči či-nitelji v sosednjih državah plasirati svo.ie izdelke na domačih tržiščih in' dvigajo v svoio obrambo carinska obzidja. da se obranijo tuje gospodarske invazije, prav tako pripada nam vsem dolžnost da na enak način pomagamo sebi. Vsak prebivalec države se mora zavedati, da z vsakim dinarjem. izdanim za tuje blago, sam sebi ustvarja pogoje, da pride v legije brezposelnih. Bodočnost nas vseh in naše države leži izključno v medsebojni pomoči ln zaupanju do vsega, kar ie nase. Na§a javnost bo po tej reviji prav gotovo zavrgla ludi zadnji predsodek in nezaupanje do strokovne opreme in kvalitetne vrednosti vseh oblačilnih predmetov iz domačega dela in bo s P0'", nim razodevanjem odprla stremljenje, ki gre samo za tem, da se okrepi naše gospodarstvo. Misli, ki jih je izrekel predsednik Rebek in ki so žele med poslušalci mnogo iskrenega odobravanja, je v šegavih verzih obnovil še konferansje Mirko Jelačin, nato pa se je ob diskretni muziki na klavirju, ki sta jo oskrbela Gallatia in Turšič, razvila v resnici lepo pripravljena, umetniško efektna revija. Predvajanih je bila množica estetsko zasnovanih, mojstrsko izdelanih, apartnih, razkošnih modelov, ki bi jih mirne duše lahko pokazali tudi najbolj razvajenemu občinstvu v velikam svetu. Med dragocenimi, damam iz zgornjih desettiso-čev namenjenimi toaletami so se vrstili skromnejši, a zato še lepši, prisrčnejši kostumi. kakršne potrebujeta sodobna žena in mož na promenadi, v gledališču, v družbi, v športu, doma. Naši saloni so pokazali, da znajo družiti lepoto folklore in domačega ročnega dela z idejami, ki jih prinašajo svetovna moda ter pridobitve tehnike in civilizacije. Kvaliteta blaga pa je hkratu zmerom iznova potrjevala, da imajo naši rokodelci v domačih trgovcih najboljše dobavitelje. Revija pomeni v resnici velik triurni vseh sodelujočih in ta triumf je toliko pomembnejši, če upoštevamo, v kako težkih, skoraj obupnih razmerah so se mojstri in mojstrice lotili dela. Nič manj pohvale seveda ne gre tehničnemu vodstvu prireditve, odboru, ki je izvedel vse konkretne priprave, arhitektu, konferansjeju-režiserju. In pa, razume se, maiiekinoni in manekinkam. ki so se v razmeroma kratkem času po večini tako odlično vživeli v svoje vloge in nam iz nič pričarali kulturo poklica, ki je v našem malem miljeju čisto izviren in nov. Da. če boste prišli in pogledali, bo tudi v vas zrasla vera, da domače delo nekaj velja. Zato pa samo pojdite in nr»<*lejte! * V okviru obrtniškega tedna je tudi ljubljansko Društvo jugoslovenskih obrtnikov priredilo danes dopoldne manifestativno zborovanje v svojem lokalu na Borštnikovem trgu. V imenu mestne občine se je udeležil zborovanja tudi svetnik dr. Rup-nik Predsednik Lovro Pičman se je v kratkem nagovoru obrazložil zborovaicem pomen obrtniške akcije, nato pa je bila pre-čitana spomenica, s katero danes obrtniki po vseh večjih krajih države manifestirajo za svoje gospodarske, strokovne in socialne težnje.