70/1 ! 201 no; lasi* pri PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p «. Abb. postale I gruppo • 1^6113 VU llF Leto XXVIII. Št. 87 (8180) TRST, sreda, 12. aprila 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodni* PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zatrli nad Certnem, razmnožen na ciklostil. Od 5^0 IT ^tembra 1914 seje Uskal v listami «L)oberdoti» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Ev op.______________________________________________________________________________ 0 VOLILNA KAMPANJA V VROČI FAZI* v Nasprotujoče si ocene perspektiv po 7. maju Berlinguerjeva tiskovna konferenca, govori Mancinija in Andreottija ter Saragatov intervju [ Ra- t *• med bjan josta- ekn* j 8t iln® pod h bol® tek-io s? urn® rež«? ini J1 1 Bo- ? P«' [j nf losu« sprot ,lo d’ agal' Bok dn- ibjaa [ošuP inal'1 19) -19, ;e P1 •j bff do ? ? ek' Lj* •ia ** ‘Ji ič P1 Tržie (lG* a ?! r (* ari^ ,v ■gor# d Pre :i RIM, 11. — V volilno kampanjo, ® je že stopila v najbolj vročo lazo, so danes posegli najvidnejši Dtedstavndki vseh političnih strank. °d Andreottija do Berlinguerja ter °d Mancinija do Saragata. . Generalni tajnik KPI Berlinguer * na sedežu združenja tujega tiska jttel tiskovno konferenco, na kateri je orisal volilni program in Mitične perspektive po 7. maju. , akoj na začetku pa je Berlinguer Afekti obžalovanje za tragično smrt tavnatelja argentinske Fiat Sallu-stra: v tej zvezi ie poudaril od-Sovomosti argentinske vlade, medtem ko je metode boja tamkajšnjih Revolucionarjev označil kot »nesprejemljive in tuje komunistični kon-Mtoijip. Tajnik KPI je obširno orisal sklece nedavnega partijskega kongresa J® nato ostro obsodil izjavo demo-frščanskega tajnika Furlanija, po katerem bi lahko sklicali nove vo-%e v primeru, da bi volitve 7. toaja ne dale ugodnih rezultatov. Tako stališče — .je dejal Berlinguer " je znak hudega preziranja ljudske valje. Berlinguer ie dejal, da bi v°lilni uspeh KPI ustvaril pogoje vlado «demokratičnega preokre-«», Id nai bi odpravila politično ^stabilnost. ki izhaja iz gospodarskih in družbenih neravnovesij ! državi. To nestabilnost je mogoče premostiti s prispevkom novih s'k z vlado na široki ljudski osno-v kateri bi sodelovale tri ve-kke zgodovinske sile: komunisti, so-®alisti in katoličani. Glede zunanjepolitičnih problemov jg komunistični tajnik ponovil Mitevo po izstopu Italije iz atlantskega pakta. Komunista se zavze-tl*ajo za enostranski izstop iz NATO, Vendar delujejo v perspektivi splošne Premostitve blokov po procesu ^topnega zbliževanja in popu-Rdanja mednarodne napetosti. Ber-kpguer je nato polemiziral z izven-darlamentarnimi skupinama ■ ter delal, da so danes nekaj različnega, tet v letih 1968-69. ko so v sicer Rešeni obliki izražale realne do-‘Rebe in protestno mo. V teh sku Mah je po Berlinguerjevem mne-{Jiu prišlo do procesa izrojevanja, *®r dokazuje dejstvo, da so glav-tarče njihovih napadov KPI in 5lt>dikati se pravi tradicionalne or-Mdzacije italijanskega delavske- Pbanja. ..Tajnik PSI Mancini je na vodnem zborovanju v Arezzu odgovarjal na kritike, po katerih naj dt njegova stranka dajala večji Midarek vprašanju formule, kot ?a Programu. Poudaril je. da se I* Prav PSI najbolj konkretno an-^n-ala pri določanju programske Čebine vladne akcije ter prav na °sOovi programa vzpodbujala skle-M večinskih političnih sil, kon-‘tontaeijo z levičarsko opozicijo ter Mspevek sindikatov in dežel. Man-Mi se .je skliceval na vsedržavni JMPodarski program, ki ga ie kot "bister za proračun pripravil so-'Ualist Giolitti in ki določa jasno strategijo reform za prihodnje petlje. Strategija reform pa ni lah- 2 izvedljiva linija ter zahteva politično obvezo z.a pre- P^titev ovir. ki jih postavljajo jMservativne politične sile. kapitel in birokracija. Politike reform .toogoče izvajati, ne da bi priza-r^j-ali določene interese ali družbe skupnosti. j Tudi predstavnik levice v PSI Mnbardi je podobno kot Mancini rudaril, da se je nemogoče orne-v® samo na vprašanja vsebine, ne upoštevali tudi sile, s ka-•®rimi je te programske vsebine .Mgoče' uresničiti. Dogodki zadnjih 3 to pokazali, da predstavniki pri-?Jatih interesov v parlamentu in lahko blokirajo proces re-j če ta proces nima podpore j^fo^nih in socialnih sil. ki ima-interes do reform. i.Rfedsednik vlade Andreotti je za junačil obisk v Furlaniji-Julijski Kajini ter po Gorici, Vidmu in jMtenonu obiskal Vicenzo. kjer je 1/tel volilno zborovanje. Andreotti a: .boudaril nepopustljivost KD bo-C1 do »komunističnih prilizovanj*. Jr" do »nenaravnega misovsko -.Anarhističnega zavezništva* Po-ko je omenil smrt Oberdana j®*‘Ustra v Argentini ter v tej v,*? obsodil nasilje, je predsednik c5ue poudaril »dobro politiko* v Poadižju, kjer so bili eks pernisti izolirani in onemogočeni. Utoltat tega je — .je dejal An-j°tti — da na zadnjem srečanju w ^atrijskim kanclerjem Kreiskim j bilo več na dnevnem redu vpra- Ital- sodelovanja med avstrijsko in ti arijansko policijo za nadzorstvo 0 o teroristi, ampak je bil govor skupnih evropskih interesih ter Melikih delih, ki so v načrtu, d, to avtocesta v Trbižu in pre-^ bod Monte Croce Camico, » • , Si"Ied na,jbolj aktivnimi' protagoni- (Prl £ dernokrščanske volilne kampanje ( Nedvomno dosmrtni senator Fan-ij^R; ki je imel danes kar tri vo- Fanfani je v sicer nekoliko megleni obliki ponovno postavil kandidaturo za predsedstvo bodoče vlade, glede katere je dal razumeti, da jo bo treba sestaviti z liberalci. ne pa s socialisti. Bivši predsednik republike Sara-gat se je oglasil danes z intervjujem v nekem tedniku ter opozoril na nevarnosti, ki prihajajo iz skrajne levice in iz skrajne desnice. Z razliko od nekaterih drugih predstavnikov PSDI pa je Saragat dejal. da so danes najbolj nevarni fašisti, na katere je treba gledati s še večjim nezaupanjem, ko se na vi dežno odpovedujejo fašističnemu modelu. Komunistom je sodalde mokratski voditelj očital povezavo s Sovjetsko zvezo, po drugi strani pa je dejal, da je treba upoštevati »množično realnost komunistične partije in pomen KPI za toliko delavcev*. NAJMANJ 4.000 ŽRTEV POTRESA V IRANU Potres v Iranu je povzročil ogromno človeških žrtev in gmotne škode. Števila žrtev za sedaj še ni mogoče ugotoviti, kaže pa, da jih je bilo najmanj štiri tisoč. Na sliki: prizadeto prebivalstvo, ki je ob potresu ostalo brez strehe nad glavo, si pomaga kot more. Obširnejše poročilo berite na 6. strani ...mn,m,iniiiiiiiniii,mi...... OFENZIVA OSVOBODILNIH SIL JE ŠE VEDNO V POLNEM TEKU ZDA poslale v Vietnam še deset vojnih ladij in več sto bombnikov Diverzantska akcija v Sajgonu: razstreljeno skladišče municije - Najemniki evakuirali važno oporišče ob cesti št. 13 - Ostri boji pri Kuang Tri ju SAJGON, 11. —■ Drugi teden ofenzive južnovietnamske osvobodilne vojske se pričenja v znamenju nezmanjšane borbenosti partizanskih oddelkov. Ostri boji pod Kuang Trijem so priklicali k tamkajšnji obali, južno od demarkacijske črte med obema deloma Vietnama, devet ameriških vojnih iadij, ki z morja skušajo pomagati preplašenim sajgonskim najemnikom. Iz Dananga, največje pomorske in letališke ameriške baze v Vietnamu, je vojaško poveljstvo poslalo v Hue nekaj ameriških oddelkov. V Tonkinški zaliv pa sta namenjeni dve letalonosilki, «Saratoga» in «Midway», ki sta v spremstvu drugih osem križark in rušilcev zapustili tihooceanska pristanišča ZDA in plujejo proti Aziji. Na «Saratogi» in «Midwayu* je več sto bombnikov, Pridružili se bodo 110 letečim trdnjavam «B-52», ki že delujejo v Vietnamu in približno 600 bombnikom, ki z letalonosilk in iz Tajske večkrat dnevno napadajo ozemlje Severnega Vietnama ter bojišča na jugu. Vsekakor je ameriško vojno poveljstvo zaskrbljeno predvsem za položaj na jugu, saj so izvedli v zadnjih 24 urah kar 494 naletov na osvobojeno ozemlje Južnega Vietnama, predvsem pa na bojišča nad Sajgonom. pro- lg< bili * io ri . ko? 3 ek1- bil« •istnf: P.ri^ ini ^ L bUJ n 0 :tr eZf: bol/ Bori i cel" 8:39 n.O' b. I K ot-cf, 20> RSt izn>' dn« ■aM* ........i.■■■■im.. POLOŽAJ V ULSTRU Bomba ubila dva britanska vojaka Edward Kerniedy in tajnik OZN VValdheim sta sprejela predstavnike politične organizacije «Sin Fein» (IRA) S front poročajo o ostrih spopadih severno od Sajgona. Partizanski oddelki so zavzeli važno oporišče Bu-dop, 30 km od Loc Ninha. S padcem tega oporišča je sajgonska najemniška vojska popolnoma izgubila nadzorstvo nad državno cesto št. 13, ki je izredne strateške važnosti, saj povezuje Sajgon s sedaj osvobojenim ozemljem ob kamboški meji (po poročilih agencije »Giaphong* je osvobojenih 1600 kvadratnih kilometrov), Sajgoncem pa je preprečeno, da bi po tej cest: organizirali prodor svojih odklopnih divizij proti severozahodu. Vladna vojska je zares skušala obdržati nadzorstvo nad cesto: v ta namen so iz prestolnice poslali tri divizije, a jim je uspelo — kljub LONDONDERRY, 11. — Eksplozija peklenskega stroja ie ubila dva britanska vojaka pri nekem igrišču katoliški mestni četrti Rose-mount. . Vojaka sta prišla v katoliško četrt skupaj z izvidnico, kateri so neznanci telefonsko sporočili, da je pri kegljišču bomba. Res so ob nekem zidku našli črno kovinasto škatljo. , Izvidnica je ukazala vojakoma, naj se postavita na stražo h ko-vinastemu zabojčku, dokler ne pridejo izvedenci za demontiranje pe klenskih strojev. Vojaka sta se skrila za zidek, vendar sta svoje zaklonišče kmalu zapustila, ko so ju začeli liudie obmetavati s kamenjem. Parkrat sta se pognala proti ljudem in jim grozila. Tedaj je počilo. Enega je eksplozija ubila na mestu, drugi pa je zaradi težkih ran izdihnil med prevozom v bolnišnico. Pozneje je IRA v svojem sporočilu prevzela odgovornost za atentat, utemeljujoč svoje dejanje z načelom, da bo nadaljevala brezkompromisen boi proti angleški okupatorski vojski, dokler bodo morilci trinajstih nedolžnih žrtev (mišljen je pokol v Londonderry.iu, ki ga je zagrešila britanska vojska zadnjo nedeljo januarja) krožili po ulicah. Sistematično maščevanje irskih gverilcev se torej nadaljuje. »Nadaljevali bomo boi. dokler bo trajalo interniranje naših lijjdi in dokler bo britanska vojska nadzorovala zadnji košček naše zemlje*, se zaključuje sporočilo irske repu blikan$ke armade. „ V Dublinu je medtem bilo ob-j'i‘T1,a *borovanja: v Siracusd. v Mes i,javljeno važno sporočilo stranke m in v Nicastru blizu Catanzara. I »Sin Fein*. ki je politični izraz IRA. »Sin Fein* sporoča, da so predstavniki organizacije imeli daljši razgovor z ameriškim senatorjem irskega porekla Edvvardom Kenne-dyjem in generalnim tajnikov OZN Kurtom Waldhedmom. Obema so orisali položaj in svoje zahteve IRA je tudi pojasnila, da so za sporočilo zaprosile odločilni podpori ameriških bombnikov — predreti le eno partizansko zasedo. Budop so najemniki evakuirali. Proti jutru je v neki mestni četrti Sajgona močna eksplozija zbudila t ,1 bivalstvo. Skupina aktivistov FNO (verjetno terenci) je vdrla v pomembno skladišče razstreliva in municije in ga pognala v zrak. V partizansko zasedo pa je padla sajgonska oklepna divizija, ki je skušala prodreti do področja Osrednje planote, h Kontumu, kjer je partizanska ofenziva posebno močna. Saj-gonski general Ba Thin je ocenil, da mu stoji nasproti skoraj 30.000 vojakov FNO (on jih imenuje »severne Vietnamce), ki skušajo ustvariti osvobojeno ozemlje na planotah. Te planote se vlečejo od vietnamskih obal do Laosa in Kambodže, od koder bi bil možen napad na katerokoli področje treh držav. Topništvo FNO obstreljuje že nekaj časa oporišče Tan Canh, 450 km severno od Sajgona, na planotah, medlem ko ostri boji potekajo na cesti št. 19. ki vodi v Pleiku. Ameriško vojno poveljstvo je sklenilo, pod pritiskom sil osvobodilne vojske, premakniti del svoje pehote proti severu. Radi bi obdržali vsaj oporišče Phu Bai. pri Hueju, in radarsko postajo Tam My. Agencije poročajo, da gre za vojake, katerim so prejšnje dni obljubili skorajšen umik v ZDA, na osnovi Nixonovega načrta »vietna-mizacije*. Vse kaže, torej, da je ta načrt zaenkrat bil odstranjen z dnevnega reda. To so, v glavnem, vesti z vietnamskih front. Radio fronte za narodno osvoboditev (»Giaiphong*) medtem oddaja poziv glavnega štaba osvobodilne vojske, ki ugotavlja, da so imperialisti in klika Van Thieua v kritičnem položaju zaradi utrpelih porazov*. Morala najemniške vojske je nizka, številni so primeri množičnega dezerterstva. Iz Pariza sporočajo, da je sever novietnamski predstavnik Minh Vy j imel tiskovno konferenco. Poudaril zainteresirane je, spričo ameriškega natolcevanja, | da se na jugu borijo samo oddelki. katerim poveljuje glavni štab FNO in začasna revolucionarna vlada. Še enkrat je pozval ZDA, naj se vrnejo h konferenčni mizi, opozoril jih je tudi, naj se ne spuščajo v pustolovščine, sicer bodo prejele «trd odgovor vietnamskega ljudstva*. Propagandi ZDA, ki natolcuje, da se na jugu borijo sevemovietnam-ske enote, odgovarja tudi kitajska vlada: «Zapomniti si je treba, da obstaja sam« en vietnamski narod, na njegovem ozemlju pa so tujci samo Amerikand.* V DVORANI SLOVENSKE SKUPŠČINE V LJUBLJANI Podeljene Kidričeve nagrade slovenskim znanstvenim delavcem Uvod predsednika sklada Silva Hrasta - Štiri Kidričeve nagrade in 15 nagrad sklada Borisa Kidriča - Med nagrajenci je tudi koroški rojak dr. Franci Zwitter V veliki dvorani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je bila danes dopoldne slavnostna seja upravnega odbora sklada Borisa Kidriča, na kateri so podelili letošnje Kidričeve nagrade in nagrade sklada Borisa Kidriča. Slavnostne seje so se poleg številnih povabljencev slovenskega političnega, znanstvenega in kulturnega življenja udeležili tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit, čla- predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Mitja Ribičič ter inženir Marko Bulc in številni drugi. Slavnostno sejo upravnega odbora sklada Borisa Kidriča je začel njegov predsednik Silvo Hrast, ki je v uvodu poudaril, da je bil Boris Kidrič velik revolucionar in brezkompromisen borec, mislec, organizator in človek silovitega ustvarjalnega duha. Ko v teh dneh ob 60-letnici njegovega rojstva obujamo spomin na njegovo življenje in delo, se še posebej ustavljamo ob vplivu in prispevku na različnih področjih našega družbenega dogajanja. V nadaljevanju je Silvo Hrast govoril tudi o načelih raziskovalne politike, ki jih je izdelala raziskovalna skupnost Slovenije. Ob koncu pa je zadovoljstvom objavil sklep upravnega odbora o letošnji podelitvi štirih Kidričevih nagrad in 15 nagrad sklada Borisa Kidriča. Letošnje nagrade so prejeli: akademik prof. dr. Anton Kuhelj za življenjsko delo na področju mehanike, prof. dr. Lujo Suklje za dognanja na področju mehanike tal, prof. dr. Franc Celesnik za dognanja na področju zdravljenja zajčje ustnice in volčjega žrela ter prof. Alojzij Finžgar za življenjsko delo na področju pravnih ved. Nagrade sklada Borisa Kidriča so dobili raziskovalci: prof. dr. Savo Poberaj s sodelavcem docentom dr. Igorjem Grapcem, dr. Milan Schara in sodelavca inž. Marjeta Šentjurc ter inž. Pavel Cevc, prof. dr. Branko Stanovnik, dr. Andrej Ažman in sodelavci inž. Branko Boršnik, dr. Beno Lukman, inž. Jože Koller, dr. Andrej Ocvirk, inž. Egon Zakrajšek ter inž. Matjaž Zalcer, dr. Drago Kolar, prof. dr. Mirjan Gruden in docent dr. Lojze Trontelj, prof. dr. Stanko Grafenauer in prof. dr. Jože Duhovnik s sodelavko inž. Dragico Strmole, prof. dr. Jože Jeras in dr. Ivica Tivadar, prof. dr. Ivan Lenart, prof. dr. Vera Lenart in prof. Vinko Kambič, prof. dr. Jurij Senegačnik, dr. Jože Štirn, prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Miroslav Stiplovšek, dr. Niko Kuret ter prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Janko Pleterski, prof. dr. Ivan Tomšič, dr. Lojze Ude in prof. dr. Franz Zvviter. Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve so dobili: Vital Eržen, inž. Igor Levstek, Jernej Porok in dr. Ivan Zupančič, inž. Zdenko Milavec ter inž. Franc Celar, dr. Boris Frlec in dr. Andrej Šmalc, inž. Jurij Hribovšek, inž. Jože Korošec, mag, inž. Dragica Kralj in mag. inž. Tone Vagner, inž. Juriča Zadravec, inž. Jože Peternelj ter inž. Laslo Reskovič in inž. Franc Šte- fančič. V imenu Kidričevih nagrajencev in nagrajencev Kidričevega sklada se je ob koncu današnje slavnosti zahvalil akademik dr. Anton Kuhelj. Nagrade Kidričevega sklada so dopoldne podelili tudi nekaterim študentom v Mariboru za posebne dosežke v raziskovalnem delu. RIM, 11. — Vsedržavno časnikarsko združenje je ostro protestiralo zaradi izključitve 2.000 češkoslovaških časnikarjev iz časnikarskega seznama iz političnih razlogov. Predsednik združenja Falvo in tajnik Ceschia sta poslala mednarodni časnikarski organizaciji v Pragi protestno brzojavko, v kateri poudarjata, da zatiralni ukrepi proti češkoslovaškim novinarjem ne prizadenejo samo odnosov sodelovanja med sindikalnimi organizacijami evropskih časnikarjev, ampak zadajajo hudo rano demokraciji in napredku. iiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiimiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiM FIATOVEMU RAVNATELJU BI LAHKO REŠILI ŽIVLJENJE Odgovornosti policije pri Saliustrovi smrti Namesto da bi obkolili hišo, so agenti z orožjem napadli ugrabitelje, ki jih je zajela panika - 30.000 oseb na Sallustrovem pogrebu V Bruslju je v teku zasedanje mešane komisije Jugoslavije in EGS, ki razpravlja o dosedanjem sodelovanju ter o uresničevanju trgovinskega sporazuma. Na sliki vodja jugoslovanske delegacije član ZIS Boris šnuderl (levo) in veleposlanik SFRJ pri EGS Miloš Oprešnik osebnosti. ■ll■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•>>•■■■l■■l■■lll■ll■■■lll■lll■ll■l■l■ll■■l■llll■lmll■■■ll■l■l■l■■lml■ll■■■■ml■■■l■■l■■ll■lll■l■■l■■l■■ll■llll■■l■l■■■l>ll■l■■ll■■■■■■ll■ll■llll■■■■l■■l■■■■■l■lll■■l■■■■■■l■>l■ll■■■■■mm■l■llll■■■ll■■l■■■l■■l■■■■ll■lllllllllllll■■l■l PREDSEDNIK ZIS DANES NA OBISKU V AVSTRIJI V središču pogovorov s Kreiskyjem položaj slovenske manjšine na Koroškem - Izjava avstrijskega kanclerja beograjski «Politiki» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V jugoslovanskih političnih krogih pripisujejo velik pomen tridnevnemu obisku (od 12. do 15. t. m.) predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča sosedni Avstriji in njegovim razgovorom s kanclerjem Brunom Kreiskyjem. Pričakuje se, da bo ta obisk, ki spada v okvir dobrih in prijateljskih odnosov med obema državama, dal tudi konkretne rezultate in prispeval k hitrejšemu reševanju nekaterih odprtih vprašanj, med njimi položaja in spoštovanja pravic slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem in hrvaške na Gradiščanskem. Jugoslavija se drži načela, da morajo biti manjšine most povezovanja in prijateljskega sodelovanja med državami. Pogoj za to je polno spoštovanje pravic manjšin. V zvezi s tem so v Beogradu z zadovoljstvom sprejeli zadnje akcije pristojnih avstrij- skih oblasti, posebno izjavo kancler-1 ta Džemal Bijedič v svoji izjavi du- 'aiclrvin r» nrinrnvi ipnnsH nvst.rii- * nfliskpmil listu V drugem delu svojega predani udarec skoro dvestoletnemu žup- vanja je prof. Merku nakazal ne- katere probleme, ki jih je imel pri prvih iskanjih o kulturnih pričah v Beneški Sloveniji. Prvo iskanje je dalo naravnost porazne izsledke. Po večmesečnih prizadevanjih pa je delo le obrodilo zaželene rezultate, saj je prišel do nekaterih pomembnih, v narečju pisanih knjižic nabožne vsebine, ki predstavljajo pravo redkost. Tako na priliko nekatere Podrekove in Cligno-nove pridige pa še vrsta drugih manjših, a prav tako pomembnih tiskov. prof. Pavle Merkti je sklenil svoje zelo zanimivo predavanje z ugotovitvijo, da je potrebno še zelo globoko orati v ledino, saj bo potrebno raziskati še zlasti držav in škofijske arhive, da bomo lahko prišli do nekaterih zanimivih podatkov o kulturnih pričah slovenskih Benečanov. To predavanje — je še dejal prof. Merki) — je hotelo biti le opozorilo na naloge, ki nas čakajo. Z nekaj drobci, ki jih imam na razpolago, sem skušal pokazati, kaj lahko poznamo in kaj Se moramo poznati o Beneški Sloveniji in ljudeh, ki prebivajo v njej. Na koncu je še izrazil dve želji in sicer eno mlajšim kolegom, da delali resno in vztrajno, z drugo željo pa opozoril na to, da bi se razširila zavest o tem, kako pomanjkljivo je naše poznavanje Beneške Slovenije. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! FINŽGARJEV DOM - OPČINE prireja gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Trsta V nedeljo, 16. t. m. ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah Norman Barrash - Carroll Moore CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO Komedija v treh dejanjih PD «FRANCE PREŠEREN* — Boljunec Jutri, 13. aprila ob 20.30 bo v srenjski hiši gledališki umetnik Stane Raztresen predstavil slovenske bridke in pikaste. VLJUDNO VABLJENI! Gledališča KULTURNI DOM V petek, 14. t. m. ob 21. uri Dušan Jovanovič «življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci* (po commedii delTarte). Krstna predstava. Abonma red A. Ponovitve: v soboto, 15. t. m. ob 20.30 za abonma red B — I. sobota po premieri: v nedeljo, 16. t. m. ob 16. uri za abonma red C — I. nedelja Po premieri: v sredo, 19. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mla dinski v sredo; v četrtek, 20. t. m ob 20.30 za abonma red E — mla dinski v četrtek in v nedeljo, 23, t. m. ob 16. uri za abonma red F — okoliški. Prodaja in rezervacija vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije po tel. 734-265. POLITEAMA ROSSETT1 Danes zvečer ob 21. uri ponovitev glasbene komedije »Alleluja, brava gente* Garineija in Giovanninija z Renatom Rascelom in Luigijem Pro-iettijem. Po zadnji predstavi glasbene k« medije «Aleluja, dobri ljudje*, ki bo prihodnjo nedeljo, bo v ponedeljek. 17. t. m. nastopil v gledališču Ros-setti znani grški skladatelj Mikis Theo-dorakis. Predstavil se bo z lastnim koncertom pod naslovom «Theodora- j kis vodi Theodorakisa*. Z njim je žel že velike uspehe v Rimu, kjer je pričel svojo italijansko turnejo, zdaj pa je hotel obiskati tudi naše mesto. Prodaja in rezervacija vstopnic za ta edini koncert se prične jutri v osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 ah 38547). LITERARNE SOBOTE Pisatelj in politik Amadu Hampate Ba, bivši poslanik Malija in sedanji član izvršnega sveta UNESCO, bo v soboto ob 18. uri govoril o temi »Afričan in človeško življenje*. Sledila bo diskusija. Šolske v e s 11 V okviru usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje Državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu bo v zbornici zavoda predaval danes, 12. t. m. ob 12.15 dr. Lano Legiša, znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti, o deležu Primorske v slovenskem slovstvu. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Vesna* priredi danes, 12. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu, predavanje o KENIJI, ki ga bo imel Mario Magajna s prikazovanjem barvnih diapozitivov o tej krasni in zanimivi afriški deželi. Vljudno vabljeni. PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR* bo priredilo od 22. aprila dalje v Prosvetnem domu na Opčinah razstavo del domačih slikarjev, fotografov, kiparjev in drugih amaterjev. Vabimo vse, ki želijo razstavljati svoja dela, naj se prijavijo pri Luciji Hrovatin (telefon 211-161). Razstave V Palači Costanzi razstava del tržaškega slikarja Giovannija Giorda-nija. V «Kraški galeriji* v Velikem Rep-nu razstavlja do 30. aprila 1972 Demetrij Cej. Ob nedeljah in praznikih je razstava odprta od 11. do 12.30 in od 14. do 18. ure. V Tržaški knjigarni razstavlja svoje najnovejše grafike s kraškimi motivi Edvard Žerjal. Razstava bo trajala do konca aprila. V galeriji »II Tribbio* razstavlja do 22. aprila v Trstu živeči slikar Iacobi. V galeriji «La Lantema* razstavlja svoja dela slikar Dino Predonzani. Razstava bo odprta do 24. aprila. V galeriji Torbandena razstavlja do 12. aprila slikar Decillia. Giannandrea Ostilio, dolgo let v Gorici delujoči slikar iz Romagne, razstavlja do 12. aprila v občinski galeriji svoje po izvirnosti izvedbe zanimive slike. V krožku «11 Carso* v Ubci Mazzini 32 razstavlja Giovanni Duiz. Njegova razstava bo trajala do 22. t. m. Včeraj - danes V'- Danes, SREDA, 12. aprila LAZAR Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 18.47 — Dolžina dneva 13.23 — Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 17.22 Jutri, ČETRTEK, 13. aprila IDA Vreme včeraj: naj višja temperatura 17,1 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 12,8, zračni tlak 997,2 rahlo pada, veter 5 km na uro, južni, vlaga 91-odstotna, dežja je padlo 5,4 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. aprila se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 62-letna Ida Perini por. Pegan, 89-letna Emma Guštin vd. Tolusso, 65-letna Anna Mecchia por. Zanfagnin, 65-letni Renato Cima, 73-letni Giovanni Bertogna, 25-letni Mas-similiano Bacorda, štiri mesece stara Michela Venturin, 70-letna Candida Fomasaro vd. Benvenuti in 74-letna Giulia Covach por. Glubilo. Slovensko planinsko društvo, Trst, organizira 23. aprila t. 1. izlet v Polhov Gradec. Katerega bo vodil prof. Tone Vraber iz Ljubljane, znani botanik in predavatelj. Popeljal nas bo na Polhograjsko goro (824 m) s približno eno uro hoda Med potjo si bomo ogledali (in ne trgali) cvet Bla-gajevega volčina. Z vrha pa bomo imeli lep razgled po osrednji Sloveniji. Po možnosti se bomo vrnili čez Poljansko dolino (ogled Visokega) in Škofjo Loko. Kdor ima namen udeležiti se tega zanimivega izleta, si mora preskrbeti MEDNARODNO POTRDILO o cepljenju Vpisovanje v Ul. Geppa 9 (pri tov Norči Zavadlal) do 19. t. m. Slovensko planinsko društvo, Trst, obvešča, da 16. t. m. odpade mladinski izlet na Prosek in Briščke z ogledom jame, ker ostane v programu izlet v Glinščico, ki je 9. t. m. odpadel zaradi slabega vremena. KASTA vabi člane in prijatelje na PEŠ IZLET S PIKNIKOM, ki bo v nedeljo, 16. t. m. Zbirališče ob 9. uri na Opčinah (zadnja postaja tramvaja). Specialitete na žaru! Darovi in prispevki V spomin Netke čok darujejo Karla, Mira in Pina 7000 lir za Glasbeno matico in 7000 lir za Dijaški dom; Milena Širca 5000 lir za Dijaški dom; Pini, Boži in Marta 4000 lir za PD «Slavko Škamperle*. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Ca-vana 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro. Ul. Rossetti 33, Madonna del Mare. Largo Piave 2; SanfAnna, Erta dl S. Anna 10 (Kolonkovec). Ob nedeljah so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. Koncerti VERDI Eden najvidnejših predstavnikov mladih ruskih violinistov, Vladimir Spi vakov, bo v soboto, s pričetkom ob 18. uri koncertiral v tržaškem gle-dališču Verdi. Ob spremljavi orkestra Verdijevega gledališča pod vodstvom Evgenija Svetlanova bo izvedel «Koncert za violino in orkester* P. I-Čajkovskega. Z uglednima ruskima glasbenikom* je dopotoval v naše mesto tudi skladatelj Tikhon Krennikov, ki je sko raj dvajset let vodil tajništvo Zveze sovjetskih skladateljev, večkrat P8 predsedoval Združenju za kulturne stike s tujino. Krennikov bo imel svoj koncert v petek ob 21. uri, nastopil pa h* kot pianist-solist v svoji najnovej# skladbi »Koncert za klavir in orkester*. Nazionale 16.00 «11 Decamerone proi" bito*. Barvni film. Prepovedano mladini poo 18. letom. Fenice 16.00 zadnja predstava ob 22.10 «Quando le donne persel« la coda*. Barvni film. Lando Buz-zanca in Senta Berger. Eden 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 »Cosa avete fatto a Solange*. Detektivk* v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Fratello sole, sO" rella luna*. Barvni film F. Zeff>' rellija. Excelsior 16.00 zadnja predstava o# 22.10 «Senza famiglia, nullatenend cercano affetto*. Barvni film. Vd' torio Gassman in Paolo Villaggio-Ritz Kinodvorana na razpolago So; cialistični stranki Italije za volilo* shod. Alabarda 15.30 «Viva la muerte tua»-Barvni westem film. Franco Nef°' Eli VVallach in Lynn Redgravve-Aurora 16.30 »La Betia, in amore Pef ogni gaudenza ci vuole sofferenza’ Nino Manfredi in Rosanna SchiaJ fino. Prepovedano mladini pod letom. Iinpero 16.30 »Mazzabubu... quan(< corna stanno quaggii)». Franco FraO chi in Ciccio Ingrassia. Barvni filfO' Prepovedano mladini pod 18. letoijjj Cristallo 16.30 »Bello, onesto, emigraM Australia sposerebbe compaesana 1 j libata*. Barvni film. A. Sordi 9 i Cardinale. Capitol 16.30 «Gli sposi delTanno ** condo*. Jean Paul Belmondo. Bari1' ni film. Moderno 16.30 «Speedy e Silvestre, *0j dagine su un gatto al di sopra d* ogni sospetto*. Barvni film. Vittorio Vcneto 16.15, 18.00, 20.00 Za* nja predstava ob 22.00 »(Jualcu*1® dietro la porta*. Barvni film. Ch*f les Bronson in Anthony Perkins-Ideale 16.00 «Quel giomo Dio n0® c’era» (II caso Defregger). Film * odporniškem gibanju. Barvni Ulj: Ivano Staccioli in Anne Miseroccj* Astra 16.30 «11 grande giomo di ** mes Flagg*. Robert Mitchum 9 George Kennedy. Barvni film. Abbazia 16.00 »Bandolero*. James Stf wart, Dean Martin in Raquel We Barvni film. Kino OPČINE 18.00 »La vendetta 9 Gvvangi*. J. Eranciscus in G. Gol*11, / Rt m bi v i / «»jpi '~L dnaslio malic V globoki žalosti naznanjamo, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, tata, sin in brat BRUNO ŠKERK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v sredo ob 17. Mii iz rojstne hiše Trnovca št. 2 Trnovca. 12. aprila 1972 na šempolajsko pokopališče. Žalujoča žena Marica, otroka Dario in Adriana, mama Ema, brat Elio in sestra Silvana z družinami, dnuina Frankič ter drugo sorodstvo Vk %% %% %4mi *S.SViS 3* itš ™ «?««*« — ■* URADNO SPOROČILO DEŽELNEGA ODBORA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Predsednik vlade Andreotti je sprejel predstavnike tržaške SS in goriške SDZ Izjave posl. Andreottija o «ocenah in obveznostih» ter o apolitični volji KD» niso povsem jasne Deželni odbor Krščanske demo- pali, da je vrečico odvrgel mladenič Kracije nam je včeraj posredoval med begom. naslednje uradno sporočilo: Predsednik vlade posl. Giulio An-®eotti je sprejel ob prisotnosti pokrajinskega tajnika KD Trsta Serija Colonija deželnega svetovalca Štoko in devinsko - nabrežinskega župana Legišo, ki sta mu izročila spomenico o vprašanjih slovenske ®anjšine. Predsednik vlade je v celoti po-ocene in obveznosti, ki jih je v tej zvezi izrekel njegov predhodnik Pasi. Colombo lanskega decembra ®od srečanjem v Rimu s predstav-mju slovenske manjšine. Glede zakona o slovenski šoli, ki §® pred časom predložil posl. r^ci in ki je zapadel zaradi pred-?asne razpustitve parlamenta, pa 1® Andreotti zagotovil, da ga bodo Ponovno vložili v novem parlamentu ® ga hitr0 ter dokončno odobrili. t^čeraj se je predsednik vlade Posl. Andreotti sestal v Gorici o rph vprašanjih ob prisotnosti polica tajnika De Simoneja, poslan-Martine in Marocca s pokrajin-skimi predstavniki Slovenske demo- Pospremili so ga na kvesturo, kjer so ga petnajst minut zasliševali. Ko pa so «ugotovili» da je Luin povsem nedolžen pri vsej zadevi, so ga mimo izpustili na prav pred dnevi ponovno pridobljeno svobodo. .. Nesreča zaradi neprevidnosti j^atske zveze prof. Bratino, prof. ^fatužem, odv. Sfiligojem in dr. plinom ter zagotovil politično Krščanske demokracije, da re-"Prikazana vprašanja in svoje o-sej®o zanimanje za hitro rešitev. Go tu uradno poročilo deželnega guuora Krščanske demokracije, od wenske skupnosti v Trstu pa, našemu zanimanju, nismo pre- S! nobene informacije. Poročilo /V je napisano izredno dvoumno, opušča različne razloge o vsebini izvora in o stvarni vsebini spre-1; u meglenih obvez. Na vsak na-n Pa bomo naše čitatelje skušali .vsebini razgovora in o obvezah e Podrobneje obvestiti. DANES V TRŽIČU Okrogla miza o del« v «Italcan(ieri» 'unes bo v Tržiču sestanek za o- . mizo, ki ga je priredilo de-J70 odbomištvo za zdravstvo in 6>eno o prvih podatkih raziskovanja delovnih pogojih v ladjedelnici Ital-iSjkeri. Razpravljali bodo o delu v "«ski ladjedelnici z vidika higiene, ‘uvavstva in varnostni delavcev. l . uvodnem poročilu deželnega od-jJ^uika za zdravstvo in higieno odv. J^vetaga bodo profesorji Gobbato, f1*®- Stagni in Grandis opisali iz- ®dke raziskovanja, ki so ga sami ®dili. Sestanka se bodo udeležili sin-predstavniki, predstavniki u-"'aye Italcantieri, zdravstveni in dru-javni funkcionarji. ^*ystanek se bo začel ob 18.30 v i^uki dvorani poslopja v Ul. Rossini **■ 42. ^udi fašistični pretepač Pri vandalski akciji golobradcev? Vrp l cera j ponoči je na kvesturi za-■ e‘ telefon. Bil je neznanec, ki G PcitlDIl, DU Je llcilldllCGi m S obvestil agente, da je videl v *• Madonna del Mare motorni voz, sc i onu vozila pa delno še kadeče ^!ePenke, ki naj bi jih malo prej dolgolasci zažgali. Policisti so in ta^°' odpeljali v omenjeno ulico jj .res zagledali motorni voz, v bli-5o' njega pa štiri mladeniče. Ko ■ nepridipravi zapazili policiste, so ■?rž popihali, vsak v svojo smer. 34-letnemu Fulviu Cozziju iz Bri-ščikov se je prejšnji ponedeljek pripetila res nenavadna nesreča. Nekaj čez 23. uro se je peljal s svojim fiatom 127 po Ul. Kolonja in molel levo roko skozi okno, ko je privozil mimo avotomobil. Pri tem si je Cozzi zlomil levi komolec in levo nadlahtnico. Sprva ni čutil hujših bolečin in tako počakal do večera. Včeraj ponoči pa ga je pričelo boleti in se je zato zatekel v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v približno dveh mesecih. Obvestilo pridelovalcem oljk Obveščamo vse pridelovalce oljk, da so pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ul. Geppa 9, Trst, tel. 35-458 na razpolago tiskovine za državni prespevek. Vabimo vse zainteresirane, da se čimprej zglasijo pri uradih (urnik: vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtek od 8. do 12. in od 15.30 do 18. ure) patronata in da izpolnijo te prošnje, na podlagi katerih bodo dobili doklado približno 270 lir za kg olja, ki so ga iztisnili iz pridelka oljk. Zainteresirani naj prinesejo s seboj: 1. potrdilo oljarne, kjer so oljke stiskali; 2. katastrski izvleček parcel, na katerih gojijo oljke. Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila. Upravičence pozivamo torej, da se zglasijo čimprej, da vložijo prošnje pravočasno. iiimimiiinniiiimiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimimtimiiiiiimimmimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi PODATKI DEŽELNEGA RAZISKOVANJA Število prenočevanj turistov večje za skoro 9 odstotkov Turisti so pustili v deželi 75 milijard lir V kratkem bodo objavili izsledke j ši deželi ne podpira samo deželo raziskovanja, ki ga je izvedlo de- ampak tudi celotno državno aospo- želno odbomištvo za turizem o turističnih strukturah in gibanjih v deželi v preteklem letu 1971. Iz teh podatkov izhaja, da je bilo v deželi 127.595 postelj za turiste in da so zabeležili leta 1971 kar 10.286.415 prenočevanj. Število postelj se ie povečalo v primerjavi z ietom 1970 za 4.810 enct oziroma za 3,9 odst., medtem ko se je število prenočevanj povečalo za 839.034 oziroma za 3,9 odst. Odstotek uporabe turističnih struktur v deželi se ie v preteklem letu porisal na 22,1 odst., kar pomeni, da so bile sobe hotelov in drugih turističnih objektov zasedene poprečno 81 dni v letu. Leta eden ni bil tako uren in tako trt policisti lahko stali za Petain' Mladenič, z dolgimi, plavimi SG?! nekaj časa bežal, nato pa Vb? v bar »Prelessi* v Ul. F. vinnezian 24 in si naročil osminko Ka3; Agenti so vstopili v lokal in kot tegitimirali. Bil ni nihče drug dj0 ,nnni fašistični pretepač Clau-3 J^uin iz ui. Lazzaretto Vecchio lil j* so policisti našli na vogalu l°risk * ^enez’an z Ul. Bastione naj-olteat°e 1( o »on ■n te) vrečičo, v njej pa steklenico tekočine, so upravičeno skle- ...m 1970 je bil ta odstotek nižji: 21,1 odst. oziroma 77 dni. Preteklo leto je bilo torej pozitivno z vidika turizma za deželo Furlanijo - Julijsko krajino saj je povečanje števila turistov in podaljšanje dobe bdvaaia v naših krajih preseglo sama predvidevanja odgovornega od-bomištva. Ta predvidevanja je odbomištvo izdelalo za drugi deželni petletni razvojni načrt, medtem ko je turistična dejavnost krila predvidevanja in cilje prvega načrta za leta 1966-70. Izsledki raziskovanja zadevajo tudi sestavo turističnega gibanja, njegovo dinamiko, krajevno porazdelitev, prenočevanja v hotelih, penzionih ter v zasebnih sobah in sezonsko porazdelitev. Iz teh podatkov sledi, da se je od leta 1965 (ko je skrb za turizem nrevzela deželna uprava) turistično gibanje v deželi povečalo poprečno za 6,8 odst. letno, kar je več od državnega poprečja. To pomeni. da je Furlanija Julijska « dežela Poprečje prisoriosJ turistov v deželi se je povečalo od 7.4 dneva 1. 1965 na 7,9 dneva 1. 1971. Glavni del turizma v deželi ie sezonskega značaja in sicer poletnega: kot v prejšnjih letih ie bilo tudi lani v dobi od junija do septembra 65 odst. vseh prihodov turistov in 83 odst prenočevanj. Turizem je zelo važen za deželo tudi in predvsem iz finančnega vi dika: lani je bilo v deželi 75 mi li.iard lir dohodka od turizma. Od teh je bilo 30 milijard v tuji valuti, kar rameni da turizem v na darstvo. Iz tržiške bolnišnice Za 25 dni so pridržali na zdravljenju 57-letno Giovanno Komavec doma iz Ronk, Ul. Mazzini 3. Ženski se je spodrsnilo ko je stopila iz mestnega avtobusa, tako nerodno, da je padla in se precej potolkla. Zaradi zloma leve noge so v bolnišnici pridržali tudi 14-letnega Maria Germanija iz Sesljana 15. Fant se je poškodoval na nogometnem treningu. V bolnišnici bo moral o-stati 30 dni. Z GLASOVI VSEH, RAZEN DESNIČARJEV POUČNA RAZSODBA V KRMINU Splošna revizija vojaških služnosti v zahtevi pokrajinskega sveta v Gorici Poudarjena važnost neodvisnosti in enotnosti sosedne Jugoslavije - Podpora slovenskemu Dijaškemu domu in drugim slovenskim šolskim zavodom * Obnovljena komisija za šolske gradnje (v njej sta tudi Jože Ceščut in Stanislav Klanjšček) Na skoro pet ur trajajoči seji so v ponedeljek zvečer pokrajinski svetovalci skoro do kraja izčrpali predloženi obširni dnevni red, v ka terem je bilo kar 44 točk. O reso luciji v prid kmetovalcem prizadetim po elementarnih nesrečah smo poročali že včeraj. Brez dvoma najvažnejša točka, o kateri so go vorili na tej seji pokrajinskega sveta, pa je bila obravnava resolucije o vojaških služnostih. Debate o tem vprašanju v resnici skoro ni bilo. O tem so precej obširno govorili na seji načelnikov skupin, na kateri so besedilo reso lucije tudi sestavili. Z druge strani pa so se hoteli, prav zaradi važ nosti vprašanja, tako svetovalci večine kot opozicije izogniti v tem trenutku predvolilne kampanje lahki polemiki o vojaških služnostih. To vprašanje je tako važno, so poudarili razni svetovalci, da bi bilo treba o njem razpravljati v mirnejšem ozračju. Izjema je bil le osamljeni misinski svetovalec, ki je ne le zagovarjal vojaške služnosti, marveč celo postavljanje a-tomskih min v «obrambne namene*. Resolucija je bila torej sprejeta z malenkostnimi popravki. V njej je poudarjen razvoj naše pokrajine v sklopu demokratičnega ustroja naše države in povezan z lastno izbiro v mednarodni politiki ("podpora Združenim narodom, odprava vojaških blokov, evropska integracija, pomoč nerazvitim itd.). V resoluciji je nadalje poudarjena nujnost prijateljskih stikov in odprtja do sosedne Jugoslavije (čigar neodvisnost in enotnost sta življenjsko važna za ravnovesje sil v Evropi in v Sredozemlju) in do o-stalih držav. Naša dežela in še posebej naša pokrajina morata še po sebej sodelovati s sosedi. V resoluciji je še ugotovljeno, da ministrstvo za obrambo ni dalo o name stitvi atomskih min jasnega odgovora, ki bi lahko pomiril naše prebivalstvo. Zaradi vseh teh ugotovitev je mnenje pokrajinskega sveta v Gorici, da vojaške služnosti zavirajo nemoteni gospodarski razvoj naše lutiiiiiiiiiiHiniiiuniiiiiiiiiiininiiNiiuiiiiniii NA GORIŠKI OBČINI Prva seja občinskega odbora pod predsedstvom De Simoneja Bivšemu županu Martini bodo podelili zlato značko ■ Priprave za komemoracijo 25. aprila Pod predsedstvom novoizvoljenega župana De Simoneja se je pred dnevi sestal goriški občinski odbor. Kot zahteva procedura je župan najprej porazdelil razne funkcije, ki so praktično ostale iste kot prej: Rovis odbornik za javno službo. Fantini za načrtovanje, Agati za urbanistiko, Tomassich za zdravstvo, Moise za šolstvo in šport, Ciuffarin za financo in Paulin za osebje. Župan De Simone se je zahvalil odborniku Fantiniju, ki je vodil občino v obdobju, ko ni bilo župana. De Simone je sklical za ponedeljek, 17. aprila ob 18.30 občinski -vet, poleg tega je za jutri sklical občinski odbor zato, da pode'(jo bivšemu boami Martin’ zlato značko za dol-roletno opravljanje funkcije. Občinski odbor je polea drugih sklepov navadne administracije spre jel tudi tena, da se ob oriliki 25. aprila prhravi primerno počastit veno komemoracijo, ki bo v občinski sejni dvorani ob 11.30 Odbor je izrazil tudi željo, da bi so čimprej sestal s predstavniki tr l,l»iMimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimi 9® OBISKU GOSPODARSKEGA ODPOSLANSTVA Reško pristanišče se odpira blagovnemu prometu iz Kitajske Ladjedelnica «3. maja» gradi štiri ladje in več motorjev za kitajske naročnike Prizadevanja za večji tranzit na relaciji Obdonavje-Reka-Kitajska J apojj ^ se mudi v Jugoslaviji go-ki odjjoslanstvo iz Kitajske, te med drugim pretekli po- 0 sestalo s predstavniki in-tejski1 ]n pristanišča na Reki. Ki-ftt^tevedence je----- _ sprejela tudi tUThf^^bica občinske skupščine Na Andric. Keki so se s kitajskim od- n _____________ firi^bstvom sestali zastopniki dva- Gospodarskih organizacij s t&kj;ersl«tga območja. Razprava je 64 . vDrašanja, ki se nanašajo J posedanji razvoj gospodarske-v®tiia ztesti trgovinskega sodelo-tttjsij tnec^ Jugoslavijo in LR Ki- In nl' razvoi gospoaarsKe-1° zlasti trgovinskega sodelo- Wtve ' na možnosti nadaljnje kre-Sov . ^Medsebojnih poslovnih odno-°a nekatere težave, ki ovi-tehld zv°l toga sodelovanja. Ki-bOjgL Gospodarstveniki so pokazali Jih ji«?, zanimanje za možnosti, ki . ®1 illdMvlAuancIn' nlirh ZA Sl .jugoslovanski trg nudi za ysenjJ® kitajskih proizvodov, pred- lahiL 20 razpečevanje izdelkov 6kih fj^ustrije in raznih kmetij- KjJj^delkov. razpravo pa so prišle do izraza tudi nekatere pobude, ki zadevajo posredno tudi našo luko. Jugoslovanski in kitajski gospodarstveniki so namreč ugotovili, da obstajajo zanimive možnosti za povečanje kitajskega tranzita skozi re-ško luko. Kitajcem se nadalje nudi možnost, da se začno posluževati proste carinske cone in tako imenovanih konsignacijskih skladišč na Reki. Podjetje «Transjug» je v tej zvezi prevzelo nalogo, da pripravi o tem vprašanju posebno študijo, na podlagi katere bi lahko prešli na otipijivejša pogaiania s Kitajci, oziroma kar na sklepanje ustreznih sporazumov. Skozi Reko so Kitajci doslej uvažali predvsem tovornjake romunskega tovora. Ta promet se .je začel razvijati v letu 1969, ko .ie Reka odpretnila v LR Kitajsko prvih 2.000 vozil. Lani ie število tovornjakov narastlo na 5.000 letošnji promet pa naj bi dosegel 8.000 vozil. Z Reke je bila pred tremi leti vzpostavljena redna pomorska zveza s Kitajsko in prav ta zveza naj ba predstavila osnovo za znatno povečanje tranzitnega prometa na relaciji Obdonavje - Reka - Kitajska. Z azijsko republiko je vzposta vila pomembno sodelovanje zlasti reška ladjedelnica «3. mai». ki gradi za Kitajsko štiri 15.000-tonskih ladij in deset ladijskih motorjev po 12.000 KM. Tudi to sodelovanje med Reko in Kitajsko ima možnost. da se v prihodnje še občutno poveča, so ugotovili na skupnem zasedanju. Kar zadeva uvoz kitajskega blaga za potrebe jugoslovanskega tržišča, pa je med pogovori prišlo do izraza zanimanje predvsem za proizvode črne in barvaste metalurgije, sojo in izdelke kitajske domače obrti. V zvezi z možnostjo, da bi LR Kitajska v prihodnje res začela dobavljati omenjeno blago jugoslovanskemu tržišču v večjem obsegu, so gospodarski izvedenci iz obeh držav načelno sprejeli pobudo, da bi Kitajska postavila v reški luki lastno konsignaci jsko skladišče. govinske zbornice in obravnaval probleme goriškega gospodarstva. Sklenili so tudi, da bo občina pomagala pri realizaciji razstave Espomego. Desetminutna stavka jestvinskih delavcev Na podlagi sklepov, ki so jih odobrili sindikati kategorije FILZIAT, FULPIA in UILIA skupno s tovarniškimi sveti, se bodo vsi delavci, zaposleni na jestvinskem področju v teku tega tedna vzdržali dela za 10 minut. Ta korak je bil povzel, da bi še enkrat poudarili voljo vseh delavcev, ki hočejo, da so njihove sindikalne organizacije samostojne in svobodne, predvsem pa je bil storjen ta korak, da bi se udarilo, po tistih reakcionarnih silah, ki hočejo delavcem odvzeti celo pravico do stavke. S to desetminutno stavko hočejo delavci jestvinske kategorije izraziti tudi solidarnost vsem tistim vodstvenim organom, ki so lani proglasili stavko in ki so bili zaradi tega obsojeni na podlagi zakona Rocco, češ da niso stavkali v pogodbene namene. V ta namen so nekatere tovarne jestvinskih proizvodov v goriški pokrajini že izvedle desetminutno stavko, druge pa bodo to storile v teku tega tedna. Izgubljeno najdeno Na uradih goriških mestnih stražnikov so na razpolago sledeči najdeni predmeti. Ženska torbica, moške rokavice, ženski uhani ,pet šopov ključev, moško in žensko kolo, ogrodje motocikla, 4 vsote denarja, torbica % denarjem, mošnjiček z denarjem, 3 moški plašči, moška ura, ogrlica, 2 poročna prstana, naočniki. Kdor lahko dokaže, da je kateri izmed zgoraj navedenih predmetov njegov, se lahko zglasi na uradih mestnih stražnikov v Ul. Mazzini, kjer mu bodo predmet vrnili. Razstave V galeriji salona Meblo v Novi Gorici bo v petek 14. aprila ob 18. uri otvoritev slikarske razstave tržaškega umetnika Klavdija Palčiča. Razstava b0 odprta do 30. aprila vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. do 19 .ure. V klubu «S. Gregorčič» bo do 15. aprila odprta razstava o delu in življenju tabornikov Modrega vala. Razstava je odprta vsak dan od 19. do 21. ure. pokrajine. Odškodnina predvidena po zakonu št. 180 iz leta 1968 je popolnoma nezadostna. Vojaške vaje prinašajo škodo, zaradi tega jih je treba osredotočiti v nekaj omejenih krajev. Premikanje težkih o-klopnih vozil dela škodo na cestah, ki so last krajevnih uprav: zaradi tega bi morala za njihovo vzdrževanje skrbeti država. Pokrajinski svet v Gorici v zaključku svoje resolucije zahteva, da bi se čimprej v parlamentu razpravljalo o že predloženih zakonskih osnutkih, ki zahtevajo revizijo vojaških služnosti. V debati so po uvodnem govoru predsednika dr. Chientarolija sodelovali Menichino (KPI), Cian (KD), Semola (PSI), Marassi (PSIUP), Coschina (MSI), Poletto (KPI) in Lugnani (PLI). Za resolucijo so glasovali vsi razen misovca in li beralca. Svetovalci so nato odobrili še resolucijo, ki zahteva večjo pažnjo na področju javnega nadzorstva nad morebitnimi nesrečami na delu. Sledila je razprava o številnih točkah upravnega značaja. Odbornik za javna dela Tacchinardi je poročal o nekaterih predlogih, ki se tičejo javnih del. V zvezi s temi točkami, govor je bil namreč tudi o nujnosti revizije cen v že prej odobrenem sklepu, ki zadeva delo na avto cesti Gorica - Villesse, je predsednik dr. Chientaroli poročal tudi o nedavnem sestanku z novogoriškim županom šimaeem in z njegovimi sodelavci. Na tem sestanku je bilo precej govora o prometnih vprašanjih. Ta in druge teme bodo tudi predmet razgovorov, ki bodo prihodnji teden v Ljubljani. Izvršni svet Socialistične republike Slovenije je namreč povabil na uradni obisk zastopstvo goriške pokrajinske uprave. Do obiska bo prišlo prihodnji torek. Odbornik za osebje Waltritsch je poročal o vrsti predlogov - sklepov, o katerih so glede posameznih skupin uslužbencev, dosegli sporazume s sindikati. Tako so odobrili nov^ pravilnik za čistilke in jim istočasno zvišali plačo, zvišali so nočno nagrado inštruktorjem v zavodu Duca d’Aosta v Gradišču, u-službencem pokrajinskega tehničnega urada pa so dali tudi za tekoče leto izredno nagrado za njihovo prizadevanje. Prav tako so s "tremi sklepi podaljšali za dobo enega leta nove, lani odobrene plače, kajti dokončne odobritve ni še iz ustreznih ministrstev v Rimu. Na tajni seji je isti odbornik poročal še, da je v teku natečaj za novega ravnatelja umobolnice, kajti delovno razmerje s prejšnjim ravnateljem prof. Pirello je prenehalo, ker je ta prevzel direktorske posle v podobni bolnišnici v Arezzu. Na predlog odbornika Lodija so odobrili povečanje prispevka pokrajinskemu protijetičnemu konzorciju in še nekaj sklepov finančnega značaja. Odbornik za šolska vprašanja Corbatto pa je predlagal tudi za tekoče leto natečaje za srednješolce in akademike, ki študirajo na kmetijskih šolah in fakultetah, nagrade za akademike, ki nimajo drugih podpor, nagrade za diplomske teze, katerih tema zanima našo pokrajino. Isti odbornik je še predlagal porazdelitev devetih milijonov lir za šolske patronate, šolske zavode in dijaške menze. Levji delež je tu dobil pokrajinski konzorcij za šolske patronate (4 milijone lir), v seznamu pa so, kot v prejšnjih letih tudi slovenski Dijaški dom (350.000 lir), Sirotišče (150 tisoč lir), Alojzijevišče (100.000 lir). Za sklep so tokrat, za razliko od prejšnjih let, glasovali enotno zastopniki vseh skupin. Sledila so še nekatera imenova- nja. V upravni svet goriške hranilnice je bil z večino glasov potrjen Antonio Coprivez, v pokrajinsko komisijo za šolske gradnje župani Jože češčut, Stanislav Klanjšček, Matteo Versace, Giulio Silvani in Umberto Blasutti. Kot namestnik v deželno komisijo za izseljevanje pa je bila izvoljena Marija Ferletičeva. Na tajni seji so še razpravljali o nekaterih točkah, ki se tičejo osebja. Izplačevanje pokojnin v Doberdobu Poštni urad iz Doberdoba sporoča, da b0 izplačeval pokojnine INPS po sledečem urniku: jutri, v četrtek, 13. aprila kategorija SO, v petek, 14. aprila kategorija IO, v soboto, 15. aprila kategorija IR. Sodišču ga je prijavil sindikat postrež. nikov zaradi kršitve pravice do stavke Krminski okrajni sodnik dr. Mario Trampuš je razsodil, da velja statut delavcev tudi za delovne odnose v javnih službah, točneje v šolstvu. Sodnik je namreč ukazal ravnatelju srednje šole v Krminu, naj preneha s svojim neprestanim ustrahovanjem postrežnikov. Le-ti so se prek svoje sindikalne organizacije pritožili, da jih je ravnatelj ob januarski stavki sklical pred ravnateljski svet ter jim zagrozil s sankcijami, če bi sodelovali v stavki. Ker so se nekateri uslužbenci požvižgali na ravnateljeve grožnje in stavkali, jih je ravnatelj znova poklical k sebi, jih temeljito zaslišal ter njihove izjave vnesel v zapisnik. Misleč, da ni bil dovolj avtoritativen in da represivna mera ni bila zvrhana, je pozval svoje uslužbence, naj vrnejo sindikalno izkaznico. Okrajni sodnik iz Krmina je ugotovil v takšnem ravnanju hudo kršitev delavskih pravic, zapisanih v statutu delavcev, ter je ukazal šolskemu ravnatelju, nai takoj preneha omejevati sindikalne svoboščine, med katerimi je tudi pravica do stavke. iiiiiiiiiimHiiiiiimmiimiiiiiiiiimuiiiiiiiitiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuimmiiiiiiiiMiimiiiuiiiuiimiiiiimi VČERAJ NA POTI V VIDEM Enourni Andreottijev obisk včeraj zjutraj v Gorici Jutri prvi volilni shod PSI Predsednik vlade Giulio Andreot-1 aktivni in imajo svoje shode kar ti je včeraj zelo bežno obiskal Go- dvakrat na teden. Tokrat se bodo rico. Prišel je iz Trsta, kjer je | spoprijeli s smdikalnimi vprašanji. imel volilni shod v ponedeljek zve čer, namenjen pa je bil v Videm, kjer je imel javni govor sinoči. V Gorici se je Andreotti ustavil le malo časa. Spremljal ga je predsednik deželne vlade Berzanti. Najprej je bil visoki gost na prefekturi, kjer se je zadržal v kratkem in prisrčnem pogovoru s prefektom dr. Molinarijem, nato pa se je podal na sedež KD v Ulico Angiolina. Andreottija so tu sprejeli vsi najvidnejši krščanskodemokratski prvaki naše pokrajine. Poleg deželnega predsednika Berzantija in deželnega tajnika KD Tonuttija so bili prisotni deželni svetovalci Tripani in Co-danni, kandidata v parlament Martina in Marocco, župan De Simone, predsednik pokrajine Chientaroli ter vrsta drugih. Pozdravil ga je tajnik KD De Simone, Andreott; je v nekaj besedah obrazložil sedanjo politiko vednske stranke v oredvolil-ni kampanji. KD mora 06tati, je dejal predsednik vlade, močna stranka, ki naj bi zagotovila razvoj demokracije v naši državi. Jbregnil se je na hude napade z desne ter seveda kritiziral stališča socialistov in komunistov. Med svojim postankom v Gorici se je Andreotti za nekaj trenutkov srečal tudi z zastopniki Slovenske demokratske zveze (v delegaciji so bili prof. Bratuž, odv. Sfiligoj in drugi), ki so mu na kratko obrazložili zahteve slovenske manjšine no zaščitnem zakonu in mu tudi prikazali nekatera vprašanja s področja šolstva. V Gorici se medtem širijo glasovi, da se vodstvo SDZ nagiba k temu, da bi tudi ob teh volitvah, kljub vsem polemičnim prijemom zadnjih časov, volivci te formacije glasovali za kandidate krščanske demokracije. Po vodi naj bi bil torej šel pred časom napovedani, a ne izvršeni sporazum med SDZ in PSDI. Voditelji Slovenske demokratske zveze so imeli v zadnjih dneh več sestankov, Socialisti bodo imeli svoj shod jutri zvečer ob 18.30 v kinodvorani Centrale. Govoril bo deželni odbornik za urbanistiko De Carli. Na tem shodu bodo prisotni tudi vs’ socialistični kandidati za parlament. Napovedujejo, da bodo liberalci v Gorici povabili Manlia Brosia. nekdanjega tajnika NATO. Njegova kandidatura je nekak protiutež kondida-turi admirala Birindellija na fašistični listi. Dogodek se nam zdi sila poučen: njegova pravna vrednost je prišla do veljave predvsem zaradi odločnosti prizadetega osebja in pomoči sindikalne organizacije, ki je zaščitila njihove pravice. Anton Cipč 85-Ietnik NA CEST! PROTI GRADEŽU Včeraj zjutraj se je 42-letni Giuseppe Franzan peljal s svojim fiatom 500 po pokrajinski cesti, ki z državne ceste 114 pelje v Gra-dež. Poleg njega je sedel 15-letni nečak Maurizio. Iz nepojasnjenih razlogov je pri vas; Belvedere šofer zavozil s ceste, in se zvrnil v jarek. Na kraj nesreče je prišel takoj rešilni avto, ki je oba ponesrečenca odjeljal v bolnišnico, vendar je Franzin zaradi hudih poškodb že med prevozom umrl. Nečaka so pa sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v 30 dneh. Giu-seope Franzin je bil doma iz vasi Boscat, blizu Gradeža in je bil zaposlen pri turistični ustanovi tega obalnega mesta. Angleški avto v plamenih Gorica Včeraj zjutraj okrog 11. ure se je G. Bowles, doma iz Londona, precej prestrašil. Ko je vozil svoj avtomobil znamke jensen po Majnici, i barvah, najbrž se bodo dokončno odločili že se mu je ta nenadoma vžgal. Mi- VITTOIMA ob 17.15—21.30: «La morte v prihodnjih dneh. moidoči so mu takoj priskočili na cammina con i tacchi*. F. Wolf in V Gorici je bilo sinoči volilno pomoč ter mu pomagali pri ga- zborovanje KD. Tudi fašisti so zelo senju s tem, da so motor zavili Na naši sliki so otroci tretjega, četrtega in petega razreda slovenske ljudske šole v Podgori. Pouk imajo skupno v istem razredu, za učitelgco pa imajo Doro Maraž-Uršičevo. V slovenski ljudski šoli v Podgori se pouk vrši v dveh učilnicah. Tudi otroci prvih dveh razredov imajo skupni pouk. Ker je že nekaj let večje število otrok v slovenskem otroškem vrtcu v Podgori (za kar gre precejšnja zasluga slovenskim staršem iz Ločnika, ki so pričeli z občinskim šolskim avtobusom pošiljati svoje otroke v slovenski vrtec in šolo v Podgoro) lahko upamo, da se bo v prihodnjih letih tudi število otrok v slovenski šoli povečalo. Tako bo moč dobiti še kako učiteljico, da bodo imeli otroci pouk v več učilnicah. Podgorska šola potrebuje veliko popravil. Mogočna stavba stoji na odprtem prostoru sredi majhnih eno-stanovanjskih hiš. Lastnik, goriška občina, pa je to šolo predolgo zanemaril. V hiši so še vedno peči na drva, pleskarjev ni bilo tod na spregled že veliko let, popraviti je treba seveda tudi vrata in okna. V isti stavbi sta tako slovenska kot italijanska šola. Po obisku v Podgori smo se pogovarjali z občinskim odbornikom za šolstvo Moisejem. Dejal nam je, da ima občina že vse pripravljeno za popravljanje podgorske šole. Tozadevni sklep je bil pred časom odobren, denar je že na razpolago, z deli bodo verjetno pričeli takoj po zaključku šolskega leta. V poletnih mesecih bi morali z (teli hiteti, tako da bo popravljena šola vseljiva že ob začetku piihodhjega šolskega leta. Povejmo še. za zaključek da je temeljitih popravil potrebna tudi stavba otroškega vrtca v Podgori. J Scott: film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedan. Trst* AZZi iTRO ob 17.00: «1 racconti del terrore*. V. Priče in D. Paget. Barvni film. EXCELSIOR ob 17.00: «Le memorie di mister VVininger, amico del ses-so». Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Appartamento al Plaza*, W. Mathau. Barvni film. \uvn Gorica SOČA (Nova Gorica): «Obriši solze tata*, francoski film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Prgišče svin-cas>, ameriški barvni — ob 18. in 20 PRVACINA: Prosto. RENČE: «Panika v parku mamil*, ameriški barvni film — ob 20. DESKLE: «Rayanova hči*, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30. KANAL: «Vse za kariero*, angleški barvni film — ob 20. ŠEMPAS: Prosto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna Marzini, Korzo Italija 89 tel. 24-43. Dežurna lekarna v Tržiča Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna dr. Rismondo, UL Toti 82, telefon 72-701. Ljudska prosveta bo uri Prosvetna društvo Cah Mann. IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIimiliiMiiiiiiillIllllllllllllllllllllllllllllllIllllliliiiliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiililllllllll OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugodne možnosti za vašo poklicno uravnovešenost. Uresničili se bodo vsi dnevni načrti. Nov žarek sreče v sicer monotoni čustvenosti. BIK (od 21.4. do 20 5.) Kritik I sel se ne bo zaključil kot ste priča-iz zavisti si ni treba jemati k sr- I kovali. Možuost idejnih sporov z cu. Počitek vam bo povrnil fizično in moralno uravnovešenje Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne pozabljajte na dane obljube. Po trebna bo znatna doza diplomaciie. Pretiran ponos utegne povzročiti moralno škodo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Z novimi pobudami bo treba prehiteti konkurente. Prišel je čas za razmišljanje o bodočih življenjskih načrtih. Novo prijateljstvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neki po- mlajšimi družinskimi člani Manjše živčne motnje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pozor pred koncesijami, ki utegnejo škodovati vašim interesom. Važen sklep ljubezenskega značaja, kateremu bodo sledila dejanja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nagnjeni boste k napakam. Slabo razpoloženje si boste popravili v prijetni družbi. Zdravje brez posebnih motenj. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izogibajte se obrekovalcev svojih prijateljev Zaupajte v bodočnost in vse bo šlo po sreči. NekUiKo vzne mirljivo zdravstveno obdobje. STRELEC (od 23.11. do 20.12 ) Vse možnosti za uspeh se bodo poveča le. Zahteve družinskih članov bo do presegale vaše finančne sposobnosti. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Verjetno nesoglasje s predpostavljeni mi. Nadoknaditi bo treba zamujeno. vendar brez nestrpnosti Preti rana živčnost. VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Nemudoma bo treba popraviti napako storjeno »o nerodnosti Neprijetne obveznosti. Pismo z dobrimi novicami. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Vaš vpliv bo imel ugodne posledice pri kolek tivnih načrtih. Težave drugih vas ne smejo pustiti hladne Zdravje odlično. režija Jack Donohue) nastopa Red Skelton, ki je tedaj mnogo obetal. Končno bomo videli «Quel fenome-no di mio figlio» (That’s My Boy, režija Hal Walker), v katerem nastopa Jerry Letvis, tedaj še v dvojici z Deanom Martinom; Sergij Grmek Marco Ferreri: «L’udienza» Protagonist hoče priti do pogovora s papežem, a mu to ne uspe. Pride do srečanja z mnogimi osebami, ki naj bi mu omogočale pogovor, a njegov cilj se vedno bolj oddaljuje. Na koncu umre, medtem ko se prikaže drug mož z istim ciljem. Sam protagonist (Enzo Jannacd) imenuje svoje doživetje «kafkavsko». V tem zavestnem kafkizmu je zasluga filma; kot v prejšnjih delih režiserja je tudi v tem zavestno razmišljanje povezano z občutkom neke nezavestne sile, ki jo osebe doživljaja s kulturnim posredovanjem. Prav v tem je zanimivost: Ferre-rijevi filmi niso «naivni»; svojo tegobo prikazujejo s kulturnim občutkom. Absurdnost je bolj imanentna kot v največjih delih sodobne umetnosti. «L’udienza» uspe predvsem v prikazovanju zunanjosti protagonistovega cilja glede na njegovo vsakdanje doživljanje; življenje gre mimo njega, se razvija in mine, ne da bi on nanj vplival. Tudi prikazovanje oblasti, ki je obenem nedosegljiva in posredno povsod prisotna, je zadeto. Film je vsekakor prepočasen, ne prizadene gledalca v vsakem momentu. Nima tiste umetniške sile, ki smo jo spoznali v prejšnjih Fer-rerijevih filmih. Filmografija tega režiserja šteje namreč zelo zanimiva dela: Ferreri.evo delovanje se je začelo v Španiji leta 1958 («El Pisito», «Los Chicos». «El Coche-citou) in se 1961 nadaljevalo v Italiji (lUna storia moderna - L’ape reginau, «La donna scimmiau, «L’uo-mo dei cingue pallonh, «Marcia nu-zialeu, -(L’haremu, «Dillinger e mor-to*. «Ii seme dell’uomo»). S. G. Mučenje političnih pripornikov v Braziliji Kljub strogi cenzuri so vesti o mučenju političnih zapornikov v Braziliji dospele v inozemstvo. Med drugim so bila v zadnjem času objavljena imena štiridesetih Brazilcev .ki so bili leta 1971 umorjeni zaradi političnih razlogov, ali pa so izginili brez sledu potem ko so jih mučili policijski organi in vojaške enote. Po mnenju nekaterih dobro obveščenih ljudi, pa je ta seznam nepopoln ,saj ne zadeva niti ene tretjine vseh primerov umorov in mučenj v lanskem letu. Proti mučenju političnih ujetnikov sc je postavila tudi katoliška cerkev v ZDA, ki je zahtevala od brazilskega predsednika Garrastazu Medicija, naj brazilske oblasti uporabljajo človeške metode pri zasliševanju zapornikov. Mučenje zapornikov je v Braziliji vsakdanja praksa. Znano je, da je policijski častnik Sergio Fleury, e-den od policijskih poveljnikov v Sao Paulu, poveljnik znane »ekipe smrti*. Sodnijske oblasti so mu že zagrozile, da bo obsojen na dolge zaporne kazni, toda do sedaj se mu še ni nič zgodilo. Fleury še vedno prisostvuje zasliševanju političnih zapornikov, ter se sploh ne zmeni za obtožbe. Toda poleg Fleuryja so še številni drugi policijski agenti, podčastniki a zraven njih visoki policijski častniki ter generali brazilske vojske. Policijski agenti in nižji častniki izvršujejo ukaze svojih visokih predstojnikov, katerih odgovornost je za policijski teror in mučenja v Braziliji še večja. Svetovno časopisja je že večkrat objavilo članke o raznih načinih mučenja v Braziliji. Gre za metode, ki so bile v navadi samo pri najbolj reakcionarnih in protiljudskih režimih. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Rachel Carson: Nema pomlad Najrazličnejše žuželke, ki napadajo gozdove in uničujejo nasade preganjajo z zapraševanjem s pomočjo letal. Semena žitaric razku-žujejo z različnimi kemičnimi preparati. Vsak dan lahko beremo in slišimo reklame za kemikalije, ki uničujejo plevel. Trto, sadno drevje, krompir, žitarice šropimo kar naprej. Da se surovo maslo in druga živila ne pokvarijo jim dodajajo posebne kemične dodatke. \ Tovarne pri vsem tem neprestano spuščajo v zrak škodljive pline. ki uničujejo rastlinstvo, prav gotovo pa ne koristijo ljudem in živalim. Drugod spet spuščajo in- dustrije nevarne odplake v teko- če vode in uničujejo ribe ter druge vodne živali. Ustvarili smo vrsto najrazličnejših kemičnih škodljivih snovi, s katerimi sicer preganjamo in uničujemo zajedavce, razne rastlinske plesni in bolezni, istočasno pa sami sebi zastrupljamo hrano, vodo in zrak. Tako počasi pripravljamo pogin človeškemu rodu. Ni čuda zato, da obolelost za rakom tako skokoma narašča, saj so vsi ti strupi, ki s hrano, vodo in zrakom prihajajo v človeški organizem navadno tudi močno kancerogeni. Ne smemo se zato čuditi, da danes umre več ameriških šolarjev od raka kot od katerikoli druge bolezni. Celo novorojenčki prihajajo na svet z ra- kastimi obolenji. In vendar tako malo storimo za borbo proti onesnaženju narave, proti zastrupljenju zraka in vode, proti pretirani in nesmotrni uporabi kemičnih sredstev za preganjanje rastlinskih in živalskih škod Ijivcev. Res da pišemo o tem v časopisju, ustanavljamo društva eo zaščito narave in poslušamo P° radiu opozorilna predavanja. Toda vse to je bolj ali manj klic v puščavi, ki nima pravega odziva, čeprav morda pri nas še nismo tako daleč kot morda v Amerik* ali kje drugje. Toda v Sloveniji F okolje vendar onesnaženo že tako močno kot bi na tem koščku sveta živelo sedemkrat toliko ljudi, kot jih dejansko živi. Zaradi osveščanja naših ljudi, zaradi opozarjanja na nevarnost, k*, spričo onesnaženja narave grozi tudi nam, je izšla knjiga, ki gc vori o problemu onesnaženja n0- i rave in nje uničevanja. Napisal# j jo je že pred desetimi leti ameriška znanstvenica Rachel Carson• V svoji knjigi NEMA POMLAD, k* je v Ameriki postala pravi besi-seller, je prva odkrito opozorilo človeštvo na to, kaj počne z na.r0' vc in kakšno usodo si s tem pd' pi ovija. To knjigo smo v prevodu Akjza šerclja dobili nedolgo tegC na slovenski knjižni trg. Posredovala nam jo je Državna založb. Slovenije z uvodom, ki ga je uo pisal znani borec za zaščito noše narave, univ. profesor dr. inS-Frongfc Avčin. Knjiga ameriške znanstvenice F sicer res enostranska, ker n«** v 17 poglavjih prikaže posledic? uporabe kemičnih sredstev, ins# cidov, za preganjanje nezaželeni drevesnih škodljivcev. Toda že sO-mo ta človekova dejavnost je tat# nevarna, da neposredno ogroi'0 rastlinski in živalski svet, pa tud1 človeka samega. Z znanstveno neoporečnimi dognanji nam pisateljic1 drastično prikaže, kako z umevanjem škodljivcev izginjajo tu# ptice, kako se z zapraševanje# gozdov zastrupljajo ribe, kako DT in druge arzenove spojine v grožajo človeka Knjiga Nema pomlad je napisana stvarno in jasno, prav nič senzacionalistično. Pisateljičini argumenti so tako prepričljivi, da ^ mora ob knjigi zamisliti vsak V# lec. Pravzaprav se mora že zgtj, žiti, saj vodi nadaljnji razvoj, ” nakazuje pisateljica, v neofi ben propad človeštva. Za matjl kateri rešilni ukrep pa je že splj! prepozno. Pri nas smn na najbolj, ši poti. da gremo navzdol. Da ^ se zavedali nevarnosti, da bi lj čeli o njej razmišljati in ukrepee za vse to bo knjiga ameriške zntf stvenice več kot dobrodošla. dar to ne bo samo opozorilo, tudi dovolj zanimivo branje za # kogar, kogar zanimajo problemi rave, njenega onesnaženja in vekove usode. Nema pomlad torej knjiga prav posebne vrs’t' ki zasluži, da jo preberemo iu * ob njej zamislimo. Sl. Bu' - TONE SVETINA 359. i II AS A TRETJA KNJIGA «Municije Imamo za tri dni,» je rekel. «In kaj bo po treh dneh?» Njegovo vprašanje je obviselo na robu praznine, pod katero je šumela voda, vanjo pa je deževalo razbeljeno kamenje. «Ne računajmo na nobeno pomoč,« je dejal Pero, ki se je bil iz korpusnega štaba vrnil v bolnišnico in je edini dobro poznal položaj. Vedel je, da je leva grupacija korpusa povsem razbita in da je glavnina brigad obkoljena. «Sedaj gre samo za to, kako bomo umrli, po čem bomo prodali svoja življenja...« Pajk, ki je služil staro jugoslovansko vojsko v artileriji, pa je dejal: «Brez velikih težav nas lahko likvidirajo v enem dnevu.« «Kako?» sta se oba zastrmela vanj. Moral je vpiti, da je preglasil streljanje: «Ne z bojnimi, temveč z dimnimi granatami. Šrapneli nas ne morejo pobiti, ne od topov ne od min; če pa bi zagorele barake in bi vso sotesko zalil dim, bi se zadušili.« «To, kar je prišlo na misel tebi, lahko pride na misel tudi Nemcu, ki vodi napad,« je dejal Pero. Sto petdeset ranjencev in petdeset članov osebja in zaščitne čete je trepetalo pred tem neizogibnim vprašanjem... Odkar so se Nemci vlačili mimo bolnišnice, so tolažili ranjence, naj bodo brez skrbi — hajka da bo, kot je bila že večkrat, čez nekaj dni pa bodo Nemci izginili, kot se odteče hudourna voda. Ranjenci so verjeli. Strah pa se Je kot okužba razširil mednje, ko je začelo pokati v bližini. Takrat so po nalogu doktorice Franje začeli stražarji in osebje odnašati težko ranjene in negibljive v podzemska skrivališča. Tu so bili varni pred izstrelki in morda tudi pred Nemci, če bd prodrli v sotesko. Doktorica Je slonela pod previsno skalo, kjer se je globlje v luknji stiskala gruča lažjih ranjencev in nekaj stražarjev. V tišino se je razlegal otroški jok. V bolnišnici so bile tudi tri matere z dojenčki. Stiskale so jih k prsim in jih skušale pomiriti. «Tudi ti božčki, ki so komaj prišli na svet, bodo mrtvi, in tudi vsi tisti, ki smo jim s tako težavo rešili življenje.« Franja bi bila najrajši zajokala, pa je stiskala zobe in jih hrabrila z besedami, katerim ni niti sama verjela. Smisel svojega obstoja in svoj življenjski cilj je videla v tem, da se bo kot zdravnica borila s smrtjo in ohranjevala življenja. Zakaj? Ker je ljubila življenje, ker je ljubila ljudi, ljubezen in upanje. Vedno se ji je zdelo, da je nekaj najlepšega človeku rešiti življenje, saj je to skoraj toliko, kot darovati mu ga. Zdaj pa se bo vse, kar so zgradili v enem letu in pol, sesulo v prah z ljudmi vred.. Po prvem velikem nalivu bo hudourna voda odplavila ostanke dela in ljudi ter jih izbruhnila iz soteske. In spet bo grapa samevala kot že tisoče let... Samotna, pusta in senčna, taka, da še avali ne marajo a veti v njej... Ogenj se je s sten usul na barake. Deske so zagorele. Poslala je nekaj tovarišev med padajoče kamenje gasit. Na srečo so bile barake tik ob potoku. Koliko znoja, koliko truda je bilo treba, odkar Je doktor Vid Volčjak s pomočjo domačina, kmeta Peternela, odkril, da bi se dala v globači zaprte soteske Pasice zgraditi bolnišnica. Zgradili so sedem barak z operacijsko sobo in nazadnje še elektrarno in invalidski dom pa nekaj visečih mostičkov in brvi, ki so premostili gole, smrkave stene. Kdo vse je tu delal! Tesarji, zidarji, kovači... Koliko truda jih je stalo, da so utrdili bunkerje v nedostopnih skalah, do katerih se je prišlo samo z vrvmi. Kar je doktor Volčjak začel, je ona vodila naprej. Opremili so bolnišnico z vsem, od preprostega kirurškega orodja do rentgenskega aparata, ki jim ga je darovala žena v boju padlega zdravnika. V januarja preteklega leta je Franja prvikrat stopila v zasneženo sotesko Divja krasota navpičnih sten z zastori ledenih sveč jo je prevzela. Od takrat je v njeno negotovo življenje šumel slap. Padal je v zeleni tolmun in se penil skozi vso sotesko po skalah. Z vrvjo sta z doktorjem Volčjakom oblezla vse nedostopne kote soteske, plezala in tre petala na spolzkih policah, iskala mesta za nove gradnje, utrdbe in skrivališča. Odkrila sta osem metrov globoko brezno in ga preuredila v skrivališče. Dokler niso zgradili mostov, so si pomagali tako, da so podirali čez hudournik drevje. Valovi zadušljivega dima, katerega so se skušali ubraniti z mokrimi robci, so jo spomnili na čas pred letom dni, ko jih je presenetil sovražnik. Prodrl je bil na rob soteske, ki pa je bila že prazna. Takrat so lahko s pomočjo divizije evakuirali ranjence, ker je sovražnik prišel od zgoraj. Zdaj pa so sami in obkoljeni... Gorelo je tudi takrat. Iz vhoda v sotesko so gledali na goreče hiše bližnje vasi in poslušali krike ljudi, ki so jih Nemci žive metali v ogenj. Samo dvesto metrov od njih se je bila ustavila nemška straža. Sledil je napad mitraljezcev, ki so ga uspešno odbili, potem sta Jim prišla na pomoč dva bataljona odreda in oficirska šola. Ker je bila bolnišnica odkrita, so sami zažgali največjo barako in razširili vest, da je bolnišnica pogorela in da je grapa spet opuščena. Toda samo dva meseca je bila prazna, potem so se znova opogumili in prinesli vanjo ranjence. Borb je bilo čedalje več in ranjencev tudi. Sprva je primanjkovalo zdravil, čeprav so dotekala iz raznih krajev. Sele ko so jih začeli metati zavezniki, je bilo bolje... Iz bunkerja, ki je branil vhod v sotesko, so zaslišali krike. Skoraj pozabili so bili nanj in spregledali, da se mitraljez ne oglaša več Luknja je bila zavita v dim in plamen. Komandir zaščite Je vzel s seboj borca in odhitela sta na pomoč. S smrekovimi vejicami sta v strmini gasila travo in grmičevje, ki je gorelo že blizu vhoda, in prodrla do mitraljezcev. Vrnila sta se z omamljenimi branilci, vsa črna in osmojena v obraz. Nenadoma je topovski napad prenehal. Tišino zločeste so motili jeziki plamenov in padajoče kamenje, ki se je * in še usipalo z razbeljenega skalovja. Melito so dodelili kot pomožno bolničarko k petintrid# tim težkim ranjencem. Skrili so jih v podzemski bunker V* prvo barako. Nad njimi je bilo šestdeset centimetrov pesku®? zemlje, da jih ne bi uničil ogenj, če bi baraka zgorela. Up*^ so, da bodo ostali tudi v primeru, če bi se zgodilo najhuje Ce r» se Nemci prebili v sotesko, pod pogoriščem gotovo ^ bi iskali skrivališča. Zračne cevi so bile speljane visoko v bočje in zakrite z mahom. Med padanjem kamenja je zemlja rahlo drhtela. Bobneli zemljo čutili mnogo bolj grozno kot tisti nad zen# Me .r', sedela ob vlažni steni, kjer je izviral studenček ^ ponikal v pesknata tla, ter si z roko močila glavo. «Vsaj °[ žeje ne bomo umrli,« je pomislila, «pa nekaj hrane ima# tudi « Ce si je kdo od ranjenih zaželel vode, mu jo je prine# Iz stene je utripala žepna svetilka. V belo gazo zaviti ranj# so mirno, molče in s tihimi vzdihi prenašali bolečine in ^ gotovost. tjh W bila zaJokaJa. & J« ne bll° sram. Mislila je £ Bliska, ce že mora umreti, bi raje umrla z njim. Pa kaj h# ko človeku nd dano, da bd si sam izbral smrt. Skozi zrači# e,V JI, °bb prostor prihajal jedek dim in jih dušil. Začeli -pokašljevati. Tisti, ki so bili sveže prestreljeni skozi pij# pa so vzdihovali. Das se je zgostil v težko moro. Melita ni marala zapi# prostorov, še sotesko Je v dveh mesecih bivanja komaj Pj MSaia iiiku grobnico pod zemljo z ranjenci. «Bojim se stf# Kk ° ^rugaftna sem, kot sem mislila. Ni me bilo strah dr# z bombami proti bunkerjem, tu pa se tresem... Bojim se, ^ *ivl- Ali j6 kaJ Strašnejšega kakor smrt, ' L P prihaja počasi? To bo zelo bedna smrt.« «Kako neumna s‘.'. ji je včasih dejal Blisk. Pripovedovala mu Je, da bi si naj#* izbrala «veliko» smrt, da bi padla v boju, v strah sovražni# Po smrti pa je vse enako... Nič ni velikega in nič majhn# /M 3SJZS o 8 >&S'»■BS* & PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. aprila 1972 PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH Dober start Kopra in Izole V SNL so odigrali nepopolno kolo, v conskih ligah pa so začetek spomladanskega prvenstva odložili še za teden dni l V y v \ i» * [0 ’6 >d or a- ta e, le, <0- \a- id- -po i da v •ja- mo ■iki je tko ve- idi, za- ki ■ozi gona-;aH> me-ton-ki 'est- rilo ira-pri-•odo ;eg<> edo-iJM narta-M e 'f nato dic‘ ** enih ■ so-tak« roii tud1 nea IjicO ni*$ m nje« :o v e * ^rne koze so jo zagodle tudi sionskim amaterskim nogometašem, Sai so morali sredi priprav, pred samim začetkom prvenstva, zaradi Pojenja prekiniti z aktivno vad-°° in tudi odložiti start spomladanskega dela prvenstva. Zaradi reakcije po cepljenju, oziroma p.> n°vnega cepljenja nekaterih igralni Pa se je tekmovalna komisija t- ,(P° pismenem posvetu s klubih« vodstvi) odločila, da bo pre :®a tudi drugo kolo v zahodni * Vzhodni conski ligi. V Slovenski Pa so že startali, čeprav v ne-^Mai postavi. Tako se je najbrž ttvič zg(xjii0j da slovenski ligaši skupno startali. Hkrati pa je tekmovalna komisija določila tudi drmin za zaostali koli. Prvo spo-teladansko kolo bodo odigrali na ®wenski republiški praznik 27. a-j a (dan OF), drugo kolo v ZCNL .6r v VCNL pa v nedeljo, 21. ma-J.a• « je bila po prvotnem koledar-•u Predvidena kot prosta nedelja 'fdradi nastopa slovenske mladin-"te reprezentance na tradicional-dem turnirju prijateljstva). Ker pa vor^jo slovensko reprezentanco v p vnem igralci zveznih ligašev in ■ slovenske lige, bodo nogometaši c°nskih ligah prosti, tako da ne ovir za odigranje zaostalih te- bo kem.’ SLOVENSKA nogometna liga J, SNL so odigrali le štiri tekme, m?®8® ko sta bili tekmi Rudar v.™ovlje) - Kladivar in Slivnica -odloženi. Vodeča Ilirija iz Nbljane je v prvem kolu na doma-em igrišču samo remizirala, kar da najbrž ne bo zdržala na ^ vem mestu. To pa je bilo, glede r8 njeno ekipo in igro, lahko pričakovati. Na splošno pa je nedeljsko °jo minilo v znamenju dobrih re-■tatov ekip iz zahodne Slovenije, !80 tudi vsa v zgornjem delu lest-jde m ^ jjm najbrž ni treba bati ~Pada iz lige. To je zelo pomemb-,o tudi za primorske in ostale klu-v ZCNL, saj bosta morala iz li-l *e dva člana (in ne trije, če ne nihče izpadel iz SNL v ZCNL. KOPER IN IZOLA Kopru je prišlo med prven-enitn premorom do občutnih spre-mb. Trenerja Turčinoviča je za-, njai mladi Vidakovič. Standardni ni branilec in slovenski mladinski j^fozentant Dobovšek je odšel v ^ in se tako pridružil odlične-Lovrečiču, ki je oblekel vola ki suknjo že med jesenskiiti dč-najboljši strelec Radisavlje-v „ Pa se je vrnil v domači kraj DjThiji- Na drugi strani okrepitev Hi i?] °’ inko da rahel pesimizem m nu odveč. No, že v prvi prvenci preskušnji v Kidričevem so «KRAS» — Občina Zgonik ^“licuje svoj 8. redni občni v °d 13. t. m. v prostorih krožka . Zgoniku, ob 20. uri v prvem s °b 20.30 v drugem sklicanju, bedečim dnevnim redom: Poročilo predsednika ^ Poročilo tajnika " Poročilo blagajnika ^ diskusija Volitve novega odbora " razno Nabijem vsi člani m prijatelji ODBOR GAJA (Padriče - Gropada) vljudno vabi svoje člane na v°i 3. redni občni zbor, ki bo v :etek. 14. aprila 1972 ob 20. uri . Prvem sklicanju in ob 20.30 v "sem sklicanju v osnovni šoli Propadi, j spevni red: b.Voli;ev predsednika občnega - *bora Poročilo predsednika, tajnika , jj1 blagajnika 4' diskusija razrešnica staremu odboru volitve razno Ihlhor prosi člane, da se občnega zbora udeležijo. Koprčani osvojili pomembno točko in dokazali, da imajo tudi sedaj solidno ekipo, ki bo lahko uspešno sodelovala v SNL. Kot zanimivost lahko omenimo, da se koprska e-kipa kar ne more otresti rezultata 1:1, saij je že sedmič v letošnjem prvenstvu zapuščala igrišče s tem izidom. Edini gol je za Koper dosegel Malkoč že v samem začetku tekme, medtem ko je Aluminij izenačil pred koncem prvega polčasa. Izolani so pozimi zgubili veznega igralca Zoreja, ki je prav tako odšel k vojakom, poleg tega pa je prišlo tudi do nekaterih drugih sprememb v ekipi. V nedeljo so sprejeli v goste eno slabših moštev SNL, velenjskega Rudarja in ga po dobri igri v prvem polčasu zanesljivo premagali z goloma srednjega napadalca Dobrina. Z novima nedeljskima točkama so prehiteli ptujsko Dravo, tako da so trenutno na četrtem mestu, medtem ko Koprčani za dve mesti zaosta jajo. Nedeljsko tekmo je Izola sicer odigrala kot domačin, vendar v Kopru, saj nekaj časa ne bo mogla nastopati na svojem igrišču, ki je bilo po pripravah ljubljanske Olimpije uničeno. Izolani so jo pri tem pošteno skupili, saj bodo imeli stroške s popravljanjem igrišča, plačevati bodo morali svoje nastope v Kopru, če bodo tam zaradi preobremenjenosti igrišča sploh lahko igrali, priprave so imeli otežko-čene, prijateljske tekme pa so lahko igrali na tujih igriščih. Vsega tega plačilo Olimpije gotovo ne bo krilo, za nameček pa so menda še pri tem nastale težave. V bodoče bo treba pomisliti, če je sploh smiselno posojati igrišča, še posebno če klub nima pomožnega igrišča. Veliki klubi namreč kaj radi vidi jo samo same sebe, ne pa tudi interesov malih klubov. ZAHODNA CONSKA LIGA V ZCNL se bo začel spomladanski del prvenstva, kot smo že zgoraj omenili, to nedeljo, s štirinajstdnevno zamudo. Talko je za primor ske predstavnike preteklo že kar ptrcej časa od začetka priprav januarju, samo prvenstvo pa bo zanje celo krajše od priprav. Kaj lahko od njih pričakujemo v spomladanskih borbah? Drugouvrščeni Novogoričani so se resno pripravljali, odigrali vrsto prijateljskih tekem, nekaj tudi z ze lo močnimi nasprotniki, okrepili so jS€j„ s,, svc)jim^,, .pekdanjipia ...igralcema Marušičem, in Furlanom ter ze-niškam- nogometašem Gubelo in mi--slijo resno poseči v boj za naslov Lončnega ..prvaka, in n uvrstitev SNL. Boj ne bo ravno lahek, sa; bo igrala Litija, jesenski prvak kar osem tekem kot domači (sicer v Domžalah, ker njeno igrišče še ni dokončano), drugi najnevarnejši tekmec, kranjski Triglav, pa se bo doma pomeril z najnevarnejšimi nasprotniki (Litijo, Vozili in Primorjem). Ajdovsko Primorje, seda, na četrtem mestu ima sicer enako število točk kot Triglav, vendar boj za najvišji naslov najbrž ne bo moglo poseči. Tolminci, ki so na čelu ekipe s sredine lestvice, bodo skušali obdržati visoko peto mesto, Pirančani pa bodo pod vodstvom novega trenerja Milinkoviča poskusili zaigrati uspešneje kot v jesenskem delu. Tudi pri najnižje uvrščeni primorski ekipi, mirenski Adriji, imajo novega trenerja delajo resneje kot kdajkoli poprej, tako da lahko pričakujemo solid-nejše rezultate. NEDELJSKE TEKME Izolo čaka v nedeljo najdaljše gostovanje, saj potuje v Lendavo, v daljno Prekmurje. Tamkajšnja Nafta se bo skušala najbrž oddolžiti za visok jesenski poraz v Izo li, tako da se bo treba za uspeh pošteno potruditi. Koper bo nastopil pred domačimi gledalci, kjer ne bi smel imeti težav z outsider sko ekipo Slivnice. V ZCNL bosta imela najtežje de lo Tolmin in Piran, ki se bosta v gosteh spoprijela z Litijo, oziroma s Triglavom. V Novi Gorici bo go stovalo letos sicer nekoliko slabše Zagorje, ki pa zna še vedno presenetiti. Primorje bi na domačem i-grišču moralo premagati predzadnjo ekipo LTH iz Škofje Loke, lepe možnosti za uspeh pa ima ob dobri igri tudi Adria, ki se bo v Hrastniku pomerila z zadnjeuvršče-nim moštvom. B. P. TRST, U. — Danes so v Trstu splovili jadrnico «Sagittario», s katero bo posadka italijanske vojne mornarice nastopila letos 17. junija na visokomorski regati od Anglije do ZDA. Jadrnica je dolga 14 metrov, široka 3 in pol, izpodriva 8 ton, jadra pa imajo površino skoraj 100 kvadratnih metrov. Zgradili so jo v 78 dneh. Prvi del promocijskega prvenstva v odbojki se v Gorici nagiba h koncu. Na sporedu sta še dve srečanji. Drevi bo v dvorani ITI v Gorici ob 20.15 srečanje med štandre-ško ekipo Velox in Sudest. Predvideva se, da bo tekma zelo borbena, saj , sta obe ekipi zelo močni in se potegujeta za prvo mesto v končni lestvici. V tein srečanju bo prišla do izraza prava moč stan-dreških odbojkarjev, ki so do sedaj igrali, razen prvega srečanja, le s šibkejšimi ekipami in so jih gladko odpravili. Tako so pred dnevi, v srečanju z AGI iz Gorice, za beležili tak rezultat: Velox — AGI 3:0 (15:7, 15:6, 15:3). Na sliki: šesterka Veloxa. Deželn« mladinske igre V naši deželi bodo letos organizirali deželne mladinske igre. To so sklenili na sestanku deželnega odbornika za šport, Romana, z delegati CONI iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Prireditev bo predvidoma septembra ali oktobra. Določili so posebno komisijo, ki bo izdelala natančen načrt te priredit-ve- Letošnjega mednarodnega italijanskega teniškega prvenstva se bodo Udeležili tudi najboljši jugoslovanski igralci Franulovič, Jovanovič ih Špear. Italijanska košarka se v zadnjih letih vedno bolj razvija in zanimanje zanjo stalno raste. V italijanski moški A ligi je n. pr. v petih letih (od 1966 do 1971) naraslo število gledalcev od 214.110 pa 292.292, zaslužki (za prodane vstopnice) pa od 137 milijonov na 1370 milijonov lir. PO KVALIFIKACIJAH I^SKE B LIGE Minelli in FISA v ženski A ligi Preteklo soboto in nedeljo je bil v Perugii turnir šestih ženskih šesteric za napredovanje v prvo italijansko ligo. Zbrale so se ekipe zmagovalke šestih skupin druge lige in sicer: Minelli iz Modene, Prima-vera Marzotto iz Novente Vicenti-ne, FISA Tifemum iz Citta di Ca-stello, Fiamma iz Rima, Zanoni iz Faenze ter FARI iz Palerma. Boj za napredovanje je bil izredno ogorčen. V dveh dneh je vsaka šesterka igrala pet tekem. Od petnajstih srečanj celotnega turnirja sta se samo dve končali z 2:0, vse ostale pa z 2:1, kar pomeni, da je bil tretji set odločujoč kar v trinajstih spopadih. V prihodnjem prvenstvu bosta i-grala med najboljšimi Minelli iz Modene in FISA iz Citta di Ca-stello. Napredovanje Minellija je uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiimnuifiiii ................. j. .i. .................................................................................. V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Ob zaključku prvenstva Sovodnje sredi lestvice Sovodnje - Azzurra 3:1 (0:1) SOVODNJE: G. Marson, Malič. Trivellato. Kovic. Ferfolja, Gruden. E. Tomšič. L. Tomšič, B. Marson, Florenin. Zavadlav. Strelci za Sovodnje: B. Marson, Florenin. E. Tomšič S srečanjem proti goriški Azzur-so Sovodenjci zaključili letošnje prvenstvo. V zadnji prvenstveni tekmi so si priborili še eno zmago, čeprav proti ekipi, ki se nahaja na zadnjih mestih lestvice (in je nastopila v nedeljo le z osmimi igralci). Zaradi številčne premoči se je srečanje sicer končalo v korist domačinov, ki pa so šele v zadnjem delu ukrotili nasprotnika. Gostje so v prvem polčasu celo vodili, kar je nedvomno spodbudilo domačine, da so stalno oblegali vrata Goričanov in so v drugem polčasu trikrat pretresli njihovo mrežo. Sovodenjci so si s to zmago priborili mesto na sredini lestvice, kar predstavlja precejšen uspeh, če pomislimo, da .te bil začetni del prvenstva poražen. Skupno so So-voden.ici zbrali dvajset točk, od katerih 13 v drugem delu prvenstva, ko so devetkrat zaporedoma zapustili neporaženi igrišče. Vzrok slabega začetka bi morali iskati predvsem v tem. da je bila letošnja postava moštva popolnoma spremenjena. Poleg tega pa je v začetnem delu prvenstva povsem odpovedala obramba. Šele ko je postala zanesljivejša, napad pa pro- dornejši, je moštvo začelo dosegati pozitivne rezultate. Šibka točka letošnjega prvenstva je bila sredina igrišča. V vrstah Sovodenjcev ni igralca, ki bi znal dobro opravljati delo povezovalca med obrambo in napadalno vrsto, kar nedvomno otežkoča delo napada. — jo — ' NA GORIŠKEM DEVET KOŠARKARSKIH EKIP NA MLADINSKIH IGRAH DOM SE JE LETOS DOBRO PRIPRAVIL Slovenski košarkarji bodo danes odigrali prvo tekmo na Rojcah proti ekipi Arte A NOGOMET Italijan Lo Bello bo sodil 19. aprila v Glasgowu tekmo za pokal pokalnih prvakov med Rangersom in Bayernom. * * # ŽENEVA, 11. — UEFA je sestavila kvalifikacijske skupine za evropski nogometni pokal «under 23», v času od 1972 do 1974. Dvajset reprezentanc je razdeljenih v 8 skupin. Italija je v drugi skupaj s Turčijo, v sedmi skupini pa sta Jugoslavija in Grčija. W * W PIACENZA, 11. — Jutri' zvečer se bosta v Piacenzi pomerili med seboj mladinski nogometni reprezentanci Italije 'in Avstrije. Za tekmo vlada v tem mestu veliko zanimanje. * * * DUNAJ, 11. —• V Mannersdorfu, od prestolnice 30 km oddaljenem mestecu, se bosta jutri srečali vojaški nogometni enajsterici Italije in Avstrije. Danes se bodo pričele v Gorici mladinske športne igre 1972 v košarki. Za to športno panogo se je letos javilo kar 9 ekip: Spliigen A, B, in C; Arte A, B in C; Ardita; Goriziana in Dom. Federacija je razdelila ekipe v dve skupini ter objavila koledar. V A skupini nastopajo: Arte A, Arte C, Dom, Goriziana in Splii-gen B. V B 'skupini pa: Ardita, Arte B, Spliigen A in Spliigen C. Koledar A skupine, kjer nastopa Dom je tak: 1. kolo: v sredo, 12. aprila ob 15. uri: Arte C — Spliigen B ob 16. uri: Arte A — Dom Počiva: Goriziana 2. kolo: v ponedeljek, 17. aprila ob 15. uri:Arte A — Spliigen B ob 16. uri: Arte C — Goriziana Počiva: Dom 3. kolo: v sredo. 19. aprila ob 15. uri: Arte C — Dom ob 16. uri: Spliigen B — Goriziana Počiva: Arte A, , rv n 4. kolo: v ponedeljek, 24. aprila ob J5. uri Arte A — Arte C ob 16. uri: Goriziana — Dom Počiva: Spliigen B 5. kolo: v sredo, 26. aprila obl5. uri Dom — Spliigen B ob 16. uri: Arte A — Goriziana Počiva: Arte C . Vse tekme bodo na igrišču na I prostem na Rojcah. Polfinale in fi- Napet trenutek z nedeljske tekme 3. amaterske lige med Olimpijo in barkovljanskim Libertasom naie bo 2. in 3. maja med prvima ekipama obeh skupin. Danes bodo domovci odigrali svojo prvo tekmo. Mladi košarkarji Doma so se pripravljali za to prvenstvo že od meseca januarja. V teh pripravah jim je marljivo sledil trener Drago Kosmač iz Nove Gorice, tako da bi se morala ekipa še kar dobro izkazati. Domovci imajo možnost letos celo prodreti do finalnih tekem. Barve Doma bodo letos na mladinskih igrah branili: Artur Bresciani, Marko čubej, Mauro Dornik, Vladimir Kont, Edvard Marušič, Lucio Nanut, Aleksander Osbat, Maksim Ta-baj, Flaviam Terčič in Renzo Turri. Nekateri od teh so že nastopili na lanskih športnih igrah, drugi pa bodo prvič nastopili letos, toda prepričani smo, da se bodo vsi dobro izkazali. Današnja tekma med Arte A in Domom bo na igrišču na Rojcah s pričetkom ob 16. uri. I. K. NAMIZNI TENIS NEW YORK, 11. -T, Namiznoteniška reprezentanca LR Kitajske se bo 21. aprila pomerila v New Yor-ku z reprezentanco osebja OZN. Dvoboj bodo odigrali. v .dvprani glavne skupščine OZN. Čisti dobiček tega srečanja bodp namenili mednarodni šoli OZN v New Yorku. To srečanje bodo Kitajci odigrali v okviru svoje dvotedenske turneje po ZDA, kjer bodo nastopili v osmih mestih. jih so Brežani v soboto gostovali pri Esperii in so .ii morali prepustiti obe točki. Uigrani domačini so prikazali hitre in vedno točne podaje, ki so Brežanom stalno povzročale težave. Taka igra je kmalu obrodila sadove, saj ie Esperia povedla že v 4. min., deset minut kgsneje pa je s srednjim napadalcem zaokrožila rezultat. Brežani so odgovarjali z občasnimi osehni-mi prodori.' katere je domača o hramba z lahkoto zavrnila. V drugem polčasu je Esperia ublažila ritem in «plavi» so zaigrali živahneje ter so nekajkrat celo nevarno streljali. V vrstah Brega sta bila najboljša, vratar Giacomini. avtor nekaj izrednih posegov, in branilec Ničte. IST NARAŠČAJNIKI Ločnik— Sovodnje 1:1 RUGB Y GENOVA, 11. — Wales je premagal Italijo z visokim izidom 38:3 (22:3) v mednarodnem srečanju mladinskih reprezentanc v ragbiju V ZAČETNIŠKEM PRVENSTVU Breg prepustil izkupiček Esperii ZAČETNIKI Esperia Pio XII - Breg 2 (2:0) BREG: Giacomini, Mičič, Klun Grizonič, Kralj. Krevatin, Mauri (Bertesina), Kraljič. Ferjuga. Pra-šelj. Lovrečič. Spomladanski povratni del prvenstva začetnikov ni prinesel brežan skemu moštvu zaželenih uspehov «Plavim» manjka predvsem taka skupna igra. s katero so jeseni prišli do lepih rezultatov. Nedvomno je na to vplivala odsotnost No-vella in Malalana. V takih pogo V nedeljo privlačen mladinski izlet SPDI bilo pričakovano, saj spada ta šesterka že vrsto let med boljše v Italiji. Največje presenečenje pa pomeni drugo mesto ekipe FISA Tifer-num, zlasti ker je bila bitka za drago mesto tako ogorčena, kot še rukoli doslej. Odločevala je set razlika med tremi enakovrednimi ekipami: FISA, nam dobro poznano Primavero Marzotto in Fiammo iz Rima. Za slednjo pomeni osvojitev četrtega mesta bridko razočaranje. Rimljanke so bile z eno nogo že v prvi ligi. V Perugii pa jim je spodletelo čeprav so v prvenstvenih nastopih odpravile vse tekmece z največjo lahkoto in so zmagale le enkrat s 3:1, vse ostale šesterice pa so odslovile s 3:0. Zmagovalca B skupine, v kateri so letos igrali Bor, Breg in Sokol, Primavera Marzotto, si je zaigrala prvo ligo prav v uvodni tekmi. Ena najslabših ekip tega turnirja, FARI iz Palerma, jo je namreč premagala in s tem so splavali po vodi vsi upi Marzotta na napredovanje. Temu porazu so odbojkarice iz Novente Vieentine «dodale» še enega z Minellijem in kljub temu, da so ostale tri odločile v lastno korist, so se morala zadovoljiti na končni lestvici s tretjim mestom. Zmagovalec turnirja, Minelli, je zgubil samo eno tekmo (proti drugouvrščeni FISA Tufemum). Nobena šesterica ni posebno Izstopala. Izenačenost prvih štirih je bila izjemna. Za razred slabša pa sta bila prav gotovo bivši prvoligaš FARI iz Palerma ter Zan-noni iz Faenze. REZULTATI: Minelli — Zannani F ari Palermo — Marzotto Fiamma Rim — FISA Zannoni — FARI FISA - MINELLI Marzotto — Fiamma Minelli — FARI Fiamma — Zannoni Minelli — Fiamma Marzotto — FISA Marzotto — Zannoni FISA - FARI Minelli — Marzotto FISA — Zannoni Fiamma — FARI KONČNA LESTVICA: Minelli Modena 8. FISA Tifemum 6. Primavera Marzotto 6. Fiamma Rim 6, FARI Palermo 2. Zannoni Faenza 2. G. F. 2:1 2:1 2:1 2:1 2:1 2:1 2:1 2:1 2:0 2:1 2:1 2:1 2:1 2:0 2:1 Slabo vreme ni dopustilo, da ,hi, preteklo nedeljo v Glinščici člani mladinskega odseka SPDT vr-začetku sezone okusili slast alpinističnega podviga, čeprav v ,malem- ............... Začeti bo treba torej drugače. Pustili bomo doma vrvi, kline in drugo plezalno opremo. Pustitno doma tudi avtomobile in podajmo se na izlet v bližnjo tržaško okolico s tramvajem posebne vrste, edinim, ki se še ni umaknil nasilnim zahtevam mestnega prometa. To je openski tramvaj: nekoč slaven —- skončal je celo v verzih še žive tržaške popevke — je z razvojem zasebne motorizacije zašel v hudo krizo in so ga pred leti že nameravali «upokojiti». No, obdržal se je in v nedeljo 16. t. m. nas bo na jekleni vrvi povlekel preko najbolj strmega dela škorklje, marsikoga od najmlajših morda celo prvič. Pri Obelisku bomo izstopili in se po borovem gozdu napotili čez Grižo do Proseka, od koder bomo zavili proti Briščkom. Tu se bomo po zložnih stopnicah spustili globoko pod zemljo, v kraško jamo, znamenito zaradi veličine svoje razsežnosti in kraških pojavov v njej. Pod velikim obokom. ki je na najvišjem mestu komaj 6 metrov debel, bomo občudovali poleg številnih živo pisanih «stebrov» tudi 6 m visoko «palmo». Polni svežih vtisov in bogatejši za nova doživetja, se bomo čez Opčine vračali, spet s starim tramvajem, v vrvečo mestno vsakdanjost. SPDT ŠPORT NA TV Danes bo italijanska televizija predvajala ob 22.25 na 1. sporedu mednarodno mladinsko nogometno tekmo Italija - Avstrija. Boris Primožič, nogometaš Zarje ((. tistega, id ga ni. «živi in pazi nase,» jo je vedno svaril, jri. he javljaj se nikamor prostovoljno.« Zaman. Tudi v to 86 Je javila prostovoljno. Iz usmiljenja je šla s težkimi Qraenci. Kdove kaj je z Ano. Nekajkrat je sanjala o njej in oJfcami. Dobro, da Ana ni prišla rodit k njim, kot ji je bil Blisk, želela ji je srečo — sina ima, ve, zakaj živi, (O Melita, pa bo tu poginila. Blisk bo dobil drugo. Seveda, ju80 ostal živ. Tudi on je v obroču. Kako čudno se počuti v M pred koncem! Odkar je bila v Skoju, nd več verovala kh*>Sa. Ce bi verovala, bi se zdaj vsaj tolažila, da se bosta z sejja na 0nem svetu. Tudi nekateri ranjenci so molili. \ mogla sprijazniti s tem, da bo umrla. Tu so kot miš .Pasti. Bila je še deklica, ko so fantje z vriščem prinesli na miš, ki se je bila v kleti ujela v okroglo jekleno oirako. Odeta v nežno svilnato dlako jih je gledala s svetlimi V?1- Košček slanine ob njej je bil nedotaknjen. Prinesli so 1^° vode in jo potopili vanjo. Spustila je nekaj mehurčkov Režala. Vsi so se razbežali. Le tisti, ki jo je utopil, je ^ 2 njo sam... , Nftoodoma je zavladala tihota. Groza grobnice se je zlila bo*'10- Ranjenci so postali nemimi, začeli so spraševati, kaj w Komisar divizije Janko Rudolf, ki je bil ranjen na Trno-]« ’ ^ je tolažil in miril: «Nemcev v sotesko ne bo. Dovolj ^ utriena, da bodo borci vzdržali nekaj dni.» Sam sebi pa ptetVerjel, kar je govoril. Pod zglavjem je otipal hladno jeklo Ce n€ 1x1 drugače, se bodo sami postrelili. Nemcem “ddo prišli žavi v rokel To so se mnogi! zakleli. 32 & ^broč, sklenjen okoli korpusne grupacije, se Je ožil dan , „ . . _A.___ «______vo. je ^ rt roe- sklenjen okoli korpusne grupacije, se je ozri počasi In zagotovo. Sovražnik Je zategoval, kot rablji «*nfrn okoli vratu obsojenca, kd ga namera' *}karru spraviti s sveta. Vr^gBda Franceta Prešerna se je prilepila ob skale in drevje S^rjvskega gozda, ko da bo za vedno ostala v njem Borila * * vsak meter zemlje posebej in Nemci so Jo le počasi odrivali v globino gozda. Sredi najhujšdh bojev je odšel komandant, major Karel, v osvobojeni Beograd, v oficirsko šolo. Takoj za njim pa je odšel tudi komaj ozdraveli komisar Viktor v politično šolo. «Na korpusnem ali glavnem štabu so ponoreli!« je kritiziral Orlov. «Zdaj, ko najbolj potrebujemo sposobno vodstvo, menjajo poveljstva!« «Kaj hočeš, dragi Orlov! Povelje je povelje. Sedaj smo vojska,« je Karel zmignil z rameni in podal vsem zbranim roko. Skočil je na konja in se izgubil v gozdu. Pred njim je bila težavna pot: pretihotapiti se skozi sovražnikove obroče na osvobojeno Dolenjsko. S težkim srcem je zapuščal brigado v njenih najbolj tragičnih in obenem tudi slavnih dneh. Doslej mu je uspelo boriti se z najmanjšimi izgubami. Toda kaj bo, za to naj skrbi kapetan Mirko, dosedanji komandant Vojkove, ki pa je bil v brigadi ob njeni ustanovitvi in na Turjaku tudi. «Sicer pa so Gorenjci veseli, da so dobili vsaj proti koncu vojne spet Gorenjca za komandanta,« je menil Femc, ko Je pošiljal Marka, da prevzame brigado. Njega se je Orlov najbolj razveselil. Pila sta si stara znanca še z Jelovice in skoraj prijatelja. «Glej, Mirko, kako me zapostavljajo,« je dejal Orlov. «Se spomniš, kako je bilo, ko si bil še mitraljezec v mojem vodu? Danes so ti dali brigado, meni pa samo četo, in še to milostno, čeprav nisem kriv. pTčujem grehe drugih.« Mirko, slok, koščen in od sonca ožgan v obraz, se mu je smejal. «Poleg tega pa si star šele triindvajset let in bi te jaz lahko poslal po cigarete!« je dejal Orlov v šali. Komandant pa ga je zavrnil: »Orlov, bodi vesel, da imaš samo četo. Ko se izvlečemo iz ofenzive ali še prej, boš dobil nazaj bataljon. Najraje pa bi te vzel v brigadni štab.« Obljuba prijatelja, kateremu je zaupal, mu je vlila nove volie. Prav tedaj so dobili od Pernica nalogo, da takoj preženejo Nemce iz bornega zaselka Lažne. Šli so naravnost v boj, kar brez večerje. Med potjo so jim mule z minometi obtičale v zametih. Vse so morali prenesti na hrbtih. Tudi Orlov, Keča in novi komandant Mirko so pomagali tovoriti. Po ostrem, kratkem nočnem spopadu so vrgli Nemce iz vasi — čez nekaj dni pa Nemci nje prav tako, pa ne samo ven iz vasi, potiskali so jih proti Kozjim stenam, razdrapanemu pečevju, katerega greben se je vlekel do osamelega, tisoč štiristo deset metrov visokega vrha Goljakov. Borbe so trajale od prvega svita do noči. V opustelem gozdu je brigadi zmanjkalo hrane in začela se je lakota. Prvi sad prijateljstva z novim komandantom je bdi za Orlova nekoldkantj čuden. Prišel je k njemu na položaje in ga poprosil: .(Orlov, poznam te, da se znajdeš kot malokdo. Vzemi patruljo, poišči kakšno vas in priženi nam vsaj eno kravo. Vojska je lačna. Tu imaš denar! Plačaj jo, denar bo ljudem več po menil kot boni!« «Denar!» se je zarežal Orlov. «čeprav je vse precej izro pano, bom prignal ne eno, ampak dve, tri, če hočeš — zastonj!« Vzel je bojno patruljo in mladega četnega komisarja Reharja, študenta, ki je znal ljudi politično prepričevati. «Jaz te bom ščitil z dvema mitraljezoma, ti pa po kravo, komisar!« je odredil Orlov. V nekaj urah so obredli mnogo samotnih kmetij. Dvakrai so bežali pred nemškimi mitraljezci, ki so jih nažigali iz daljav. Komisar ni bil prav nič vesel vloge, ki mu jo je dodelil komandir. «še koz in kur ni,» je tarnal, ko je stikal po praznih hlevih osirotelih domačij. Proti večeru je v majhnem zaselku le staknil mršavo kravo. Kmetje so jo imeli skrito v steljniku. Dva borca sta jo pripeljala na piano med hiše. Takoj so se okoli njih zgrnil vaščani, ženske, otroci in starci. Vsi drugi so bili pred Nemci pobegnili v gozd ali so bili v brigadah. Komisar je zaman mahal s šopom italijanskih lir, ki jih je bilo za dve ali tri krave. Kmetje jih niso hoteli vzeti. Okoli komisarja pa so jokali otroci. «Stric, stric, pustite nam kravo, pustite...« «Mleko potrebujemo za dojenčke in njive bi zorali z njo,» so prosile ženske. «Vso živino smo dali vašim,« so, stokali, starci ; Rehar je bil mehkega srca. Toliko da se ni zjokal z vaščani vred. Usmilil se je otroških solz in lačnih oči, ki so za žarele v sreči, ko je ukazal partizanoma, naj peljeta kravo nazaj v hlev. Ko je prišel Rehar na položaje zasede poročat, je Orlov zardel kot rak: ((Orkamadona pa komisarji in intendanti! Zakaj vas pa imamo?! Brigada je lačna! Tu ni pardona!« Razjezil se je, vzel dva borca in šel sam po kravo. «Ljudje, kakšni pa ste? Vojska od gladu umira, vi pa ste skrili kravo. Jutri bodo tukaj četniki in Nemci, vse vam bodo pobrali. Kdor le more, naj gre v hosto, kdove kaj bo že jutri!« Ni poslušal ne javkanja žensk ne jokanja otrok, zgrabil je vrv in sam odvlekel kravo čez senožet. Bili so že pod vrhom planjav, ko so jih zagledali Nemci. Obstreljevati so jih začeli s topovi. Krava se je po prvih pokih vznemirila in podivjala. Iztrgala se je Orlovu, ga prevrnila in nekaj časa vlekla po tleh, potem pa zbezala naravnost nazaj v vas. «Naj gre k hudiču, kdo pa bi glodal te kosti!« se je tolažil Orlov kot lisica, ki ni marala kislega grozdja. Z nočjo se je vrnil v brigadni štab, ki je bivakiral pod milim nebom v gozdu na položajih. «Mirko, praznih rok smo,« je obupano poročal komandantu, «Krave nimam, imam pa idejo.« ((Kakšno? Kar povej jo, če se da pojesti!« mu je razočarano odvrnil komandant. «Vaše štabne konje pojejmo! Nemčija bo propadla, dobili bomo avtomobile, ha, do takrat pa boste tudi peš prišli do Trsta ali Gorice!« Mirko je žalostno pogledal svojo črno kobilo, ki se ji Je na rebra že obešala lalrota. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. aprila 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P« oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.F.i. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trsi IZJAVE DUNAJSKEGA ODVETNIKA AMHOFA TEDNIKU «L'EUR0PE0» Feltrinelli je bil prepričan da mu strežejo po življenju Amhof je govoril z založnikom dva tedna pred njegovo smrtjo - Začel se je proces proti Camilli Cederni ■ Odložen proces proti Davidu Beretti MILAN, 11. — «Vem, da nekatere osebe hočejo na vsak način mojo smrt. Me hočejo ubiti, razumeš?* Tak0 je dejal Giangiacomo Feltrinelli dunajskemu odvetniku Robertu Amhofu 24. februarja letos v njegovi vili na Koroškem. Amhof je opisal zadnje srečanje z milanskim založnikom v intervjuju s tednikom «L’Europeo». Odvetnik se je sestal s Feltrinelli jem 24. februarja, ker sta morala govoriti o nekaterih pravnih zadevah. «Imel sem vtis, da je hotel Feltrinelli zaključiti v najkrajšem času te pravne zadeve. V prvem trenutku nisem dal prevelike teže temu vtisu, ko pa sva se odpravila na vrt, me je presunil naslednji dogodek: založnik je bil obrnjen z rameni proti gozdu. Hipoma se je obrnil s čudnim prestrašenim izrazom. Vprašal sem ga, kaj mu je in odvrnil mi je, da ne sme obračati hrbta proti gozdu, ker je nevarno in ker bi ga lahko kdo ustrelil. Ni mi povedal vzroka te svoje bojazni, vendar je dodal, da hoče čimprej zaključiti pravne zadeve, ki sta jih obravnavala skupaj, ker se je bal, da bi ga ubili*, je dejal Amhof. Dunajski odvetnik je nato izjavil. da je imel večkrat opravka s teroristi in je dodal, da po njegovem mnenju milanski založnik ni imel zadostnega tehničnega znanja, da bi lahko postavil eksploziv na nosilni steber daljnovoda v Segra-teju, kot izvedenec za razstielivo. V zvezi s sliko, ki so jo našli na ponarejeni Feltrinellijevi osebni izkaznici. pa je Amhof dejal, da po njegovem mnenju ne gre za založnika, pač pa za neko drugo osebo. Odvetnik je tudi izrazil prepričanje, da so Feltrinellija ubili in je dodal, da je lahko to sto ril sovražnik ali pa prijatelj izdajalec. Namestnika milanskega državnega pravdnika dr. Viola in dr. Co-lato. sta danes nadaljevala s preiskavo o skrivnostni smrti Gian-giacoma Feltrinellija. Sodnika sta se odpravila iz Milana, da bi si osebno ogledala nekatera sumlii va področja. Dr. Colato je celo odpotoval na Sardinijo, da bi preveril govorice o Feltrinelli jevem delovanju na otoku. Danes se je v Milanu začel proces proti Camilli Cederni, odvetniku Marcu Janniju in osmim pripadnikom izvenparlamentarnih skupin, ki so obtoženi, da so širili tendenciozne in lažne vesti o smrti Giangiacoma Feltrinellija. V sodni dvorani se je zbralo tako številno občinstvo, da so morali preložiti proces na popoldan, da so lahko našli primernejšo dvorano. V začetku razprave je obramba protestirala zaradi prisotnosti velikega števila agentov in karabinjerjev, predsednik sodišča pa je protest zavrnil, češ da je policija potrebna za zagotovitev javnega reda. niki začeli zasliševati prve obtožence o dogodkih, ki so jih privedli pred sodišče. Vsi so potrdili, da niso imeli konkretnih elementov, da bi lahko trdili, da je bil Feltrinelli ubit. Vendar je analiza političnega položaja v Italiji potrjevala njihove izjave. Pred začetkom procesa proti Camilli Cederni, je bila sodna obravnava proti misovskemu vodite- lju Davidu Beretti, ki je obtožen, da je širil lažnjive in tendenciozne vesti v zvezi z aretacijo padov- ske «čme trojice*. Po nekaj minutni razpravi so preložili proces na 8. junij. Grška tajna policija na Teodorakisovem koncertu RIM, 11. — Na koncertu, ki ga je imel grški skladatelj Mikis Teo-dorakis v italijanskem glavnem mestu, je prišlo do škandala, ko so ugotovili, da sta prisotna tudi znana eksponenta grškega fašizma v Italiji Bessios in Bellos. Prvi dela na grškem veleposlaništvu v Rimu kot uradnik, je pa v resnici eden glavnih sodelavcev zloglasnega šefa grške tajne policije Plevrisa. Vmešan je med drugim tudi v afero Rauti. Bellos je študent; znan pa je tudi kot vohun, ki deluje med grškimi univerzitetnimi študenti v Italiji. Oba sta že več dni sledila Stakisu Panagulisu, bratu mladega častnika Aleksandra, ki je že več let v polkovniških zaporih, ker so ga obsodili zaradi atentata na ministrskega predsednika Papadopulo-sa. Med koncertom so grški begunci ooazili oba fašista in poklicali policijo. Bessios in Bellos sta skušala zbežati, prisotni pa so ju zadržali, dokler ni prispela policija, ki ju je odpeljala na komisariat in ugotovila njuno istovetnost. senatorjema Rodriguezu in Micheli-niju, ki vodita levičarsko fronto. Bombe na srečo niso povzročile človeških žrtev, čeprav je materialna škoda zelo velika. Pred Rodriguezovo hišo so preiskovalni organi našli tudi napis; «Komunistični krvnik, ne bomo več dovolili napadov na pripadnike vojaških organizacij. To je zadnje opozorilo*. Neznanci ukradli 106 osebnih izkaznic v Assagu ASSAGO (Milan), 11. - Neznanci so danes ponoči vdrli v občinsko palačo v Assagu in so odnesli 106 še neizpolnjenih osebnih izkaznic. Tatovi so razbili šipo tehničnega urada in so nato splezali v urade, kjer so s silo odprli predale vseh pisalnih miz. Poleg osebnih izkaznic so odnesli tudi pisalni stroj in računalnik. Atentat proti levičarskim voditeljem v Urugvaju MONTEVIDEO, 11. - Pripadniki nekega skrajnega desničarskega gibanja so danes izvedli dva bombna Policija aretirala 12 oseb zaradi včerajšnjih spopadov v Bologni BOLOGNA, 11. — Policija v Bologni je danes aretirala dvanajst oseb v zvezi s spopadom med policijo in pripadniki izvenparlamen-tarnih gibanj. Incidenti so se za čeli po zborovanju poslanca Covel-lija, ki je kandidat nacionalne desnice v desetem volilnem okrožju. Kaže, da so pripadniki izvenparlamentarnih gibanj silili na trg, kjer je Covelli komaj zaključil svoj govor, policija pa jim je hotela to preprečiti. USPEŠNA BORBA ZOPER ČRNE KOZE V Beogradu bodo tiste, pri katerih cepljenje prvič ni uspelo, cepili še enkrat s posebno pištolo, ki odpove le v 1 odstotku vseh cepljenj SINOČI V HOLLYWOODU Charlie Chaplin končno sprejel Oskarjevo nagrado Za najboljšo žensko vlogo je bila nagrajena «oporečnica» Jane Fonda, najboljši moški igralec Gene Hackman — Vittoriu De Sici podelili že četrti oskar ■iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuMiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmimmiiiiiiiiiiiiii PO PONEDELJKOVI KATASTROFI Več kot 4 tisoč mrtvih zaradi potresa v Iranu 45 vasi popolnoma porušenih ■ Potresni sunki preusmerili recite tokove TEHERAN, 11. — Potres, ki je razdejal južne predele Irana, je povzročil samo v vasici Ghir 500 mrtvih, katerih trupla so našli pod ruševinami hiš. Sporočilo je objavil general Fazelli, ki koordinira reševalne akcije. Ghir in Kazerif sta vasi, v katerih je bil epicenter potresa. Do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti točnega števila žrtev, saj dobivajo reševalne skupine čedalje več trupel pod ruševinami hiš. Po prvih cenitvah naj bi se število mrtvih sukalo med 1000 in 4000, iz nekaterih virov pa je razvidno, da bo to število verjetno naraslo. Po poročilih, ki jih objavlja vladno časopisje kaže, da se bo število mrtvih ob koncu podvojilo. General Fazelli je dejal, da je 45 od 60 vasi, ki so bile na področju, ki ga je prizadel potres, popolnoma uničenih. Geofizikalni Inštitut v Shirazu sporoča, da so včeraj zabeležili, poleg glavnih sunkov, ki so dosegli jakost 10. stopnje Mercallijeve lestvice, še približno 1.000 rahlih tresljajev. V popoldanski razpravi so sod-1 atentata proti dvema urugvajskima ■milil....................mn.....IMIIMIIIIIIIIII....IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIII.im...Hlinili...................................................mi......mmiiii 7\ h TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Popoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Zahodnonemški pihalni sekstet; 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 Zbori; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Na knjižni polici; 21.25 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «11 locandiere*; 16.20 Kulturna oddaja. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.00 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Koncert; 11.30 Ritmi in popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih o-per; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Le-bičeva glasba; 18.15 Bambusova flavta; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 20.00. 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Zgodovina it. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj 19.10 Srečanje z Rossinijem; 19.30 Motivi iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Volilna tribuna; 21.45 Orkestri; 22.10 Operni odlomki. SREDA, 12. APRILA 1972 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12,30, 13.30. 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.00] 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta T. Cucchiara in G. Cinquetti; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored s P. Villaggiom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Spored z R. Pal-merjem; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Nielsonove simfonije; 11.40 It. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Avtorjev portret; 15.30 Mezzosopranistka B. Wolf; 16.15 Radijska igra; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 It. sodobna filozofija; 21.30 Simf. glasba. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 It. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Pianist S. Cafaro; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.20 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Igrajo majhni ansambli; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Von Weber: «Čarostrelec»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Od vasi do vasi*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Zamejski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 V tempu Land-lerja; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Me tropu.c; 17.10 Jezi kovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Slovenske popevke; 18.30 Naš razgovor; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja: 13.00 Čas za ribolov; 13.30 Dnevnik; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.0 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše; Igra stvari; 17.300 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: TV film - Nerazstreljene mine; 18.45 Avtorjev portret; 19.15 Kulturna oddaja: Kmetijske zadruge; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; KD - PSI; 21.30 Proces v Citrus Country - I. del; 22.20 Prenos športnega dogodka; 22.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Jaz in....; 21.30 Celovečerni film: Bliskovita vojna bratov Manc. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli: Turki pri nas, NOB, Ogledala, Arhitektura, Svet gob, Opera, Radijski oddajnik; 16.45 Obzornik: 17.55 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A, srečanje ČSSR - SZ; 19.20 S kamero po svetu: Polnočno sonce: 20.00 TV dnevnik; 20.30 Igralci: Majda Potokar: 21.30 Mi med seboj, dokumentarno - feljtonska oddaja; 22.30 Poročila; 22.35 Košarka: Ju-goplastika - Crvena zvezda. koprska barvna tv 16.55 Prenos hokejske tekme; ČSSR ZSSR; 20.00 Otroški kotiček: Novo vino: 20,15 Poročila; 20.30 Dokumentarec: Civilizacija: 21.20 Pomlad v Opatiji. Po nekaterih pričevanjih je bila jakost sunkov talka, da so se rušili hribi. Trušč je bil tak, pravi kmet, ki je bil ob tisti zgodnji uri že na polju in si je tako rešil življenje, da se mi je zdelo, da se bo ves svet zrušil name. Reševalne skupine, ki so nemudoma prišle na kraj katastrofe so sporočile ob povratku v Shiraz, da je potres odprl v zemlji številne razpoke in da so potresni sunki preusmerili nekaj rek, tako da je cesta, ki povezuje Shiraz in Ghir poplavljena. Prekinjene so tudi telefonske in telegrafske zveze, zaradi učinka potresnih valov pa so bile za nekaj časa prekinjene tudi radijske zveze. Ljubljanski delavci obsodili ravnanje hrvaških železnic LJUBLJANA, 11. — Na zasedanju delavskega sveta združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana so danes vnovič obsodili nezakoniti postopek hrvaških železnic, ki so onemogočile prevoz železove rude iz Bakra do Linza preko Jesenic. V zvezi s tem so na zasedanju zahtevali sklicanje izredne seje upravnega odbora Skupnosti jugoslovanskih železnic. Hkrati so potrdili vsebino dokumentarne publikacije, ki obravnava to vprašanje in ki so jo razposlali pristojnim republiškim in zveznim organom, vsem samoupravnim organom ŽTP Ljubljana, delavskemu svetu ŽTP Zagreb in vsem njegovim članom, samoupravnim organom vseh drugih železniških transportnih podjetij v Jugoslaviji in drugim, čeprav sta Transjug z Reke in Železniško trasportno podjetje Zagreb z nezakonitim dogovorom odvzela slovenskim železnicam prevoz železove rude za avstrijske državne železarne Woest v Linzu, pa rudo kljub temu še naprej prevažajo po tako imenovani kombinirani poti čez hrvaško ozemlje do Donave in odtod z ladjami do Linza. Zato so na zasedanju delavskega sveta zahtevali, naj v prizadevanju za preprečitev tega neza konitega in nelojalnega početja slovenske železničarje podprejo pristojni republiški organi. BEOGRAD. 11. — Člani zveznega štaba za zaščito prebivalstva pred čmdmi kozami so na današnji tiskovni konferenci potrdili prognoze. da se v začetku maja lahko pričakujejo zadovoljivi rezultati glede preprečevanja bolezni. Epidemija namreč popušča. Mogoči so še ved no posamezni primeri obolenja, toda vsaka zaskrbljenost ie neumestna kajti z do sedaj opravljenim cepljenjem je zagotovljena varnost prebivalstva. Če se do polovice tega meseca v občini Plav (Črna gora) ne pojavi noben drugi primer oku-ženja, bo to področje proglašeno za neokuženo. V zvezi s karanteno v občini Plav so na konferenci ugotovili, da je v nekaterih tujih časopisih celo področje Črne gore vštevšj južni Jadran, označeno kot okuženo področje, čeprav je znano da ie občina Plav na vzhodnem delu republike in oddaljena 200 kilometrov od mor.ia in od glavnih črnogorskih mest. V Doročilu štaba za zdravstveno zaščito se ugotavlja da ni bil od včeraj do danes do 16. ure zabeležen noben nov' primer obolenja. Iz karantenske bolnišnice v Djakovici so danes odslovili 11 oseb, ki so popolnoma ozdravele. V Beograd je bilo do sedaj iz karantene odsloviljenih 168, v Čačku 271 oseb. Za vse te osebe so ugotovili, da niso bile okužene, čeprav so bile v neposrednem stiku z obolelimi. Zvezni tajnik za delo in socialno politiko Dragaševič je sprejel danes kitajskega veleposlanika Čet Paa, ki se je zanimal za rezultate borbe proti črnim kozam in izrazil pripravljenost, kitajske vlade, da poleg pomoči v cepivu, ki je že bilo poslano, nudi tudi drugo pomoč. Tajnik se je zahvalil za dosedanjo pomoč in izjavil, da se borba proti črnim kozam uspešno izvaja in da ni potrebna nobena dodatna pomoč. 200 tisoč lir za Raffaelovo sliko NEW YORK, 11. - Gospa Mary Jefferson Lake je izgubila dane3 pravdo, ki jo je sama sprožila proti dvema umetnostnima galerijama in proti trgovcu z umetninami Iru Spaniermanu. Gospa Lake je pred tremi leti prodala Spaniermanu sli ko za 325 dolarjev (približno 200 tisoč lir), ker sta izvedenca orne-njenih umetnostnih galerij izjavila, da portret nima velike vredno sti. Pozneje pa so odkrili, da gre za Raffaelov portret Lorenza Ur-binskega, katerega vrednost je neprecenljiva. Gospa Lake je zato vložila tožbo proti obema galerijama in trgovcu, ki je kupil sliko in je zahtevala 52 milijonov dolarjev (približno 32 milijard lir) odškod nine. Sodnik pa je zavrnil njeno zahtevo, češ da ni umestna. HOLLYWOOD, 11. — Gene Hackman, Jane Fonda ter ameriški film «The french connection* (v Italiji je naslov filma «H braccio violento del-la legge) so zmagovalci letošnjih o-skarjev. Nagrajencev je bila kot po navadi cela vrsta, najbolj prestižno nagrado pa so podelili Charliju Chaplinu za njegov življenjski opus na področju kinematografske umetnosti. Chaplin se je po dolgih letih prav ob tej priložnosti spet vrnil v Združene države Amerike, od koder je odpotoval, ker ni bil zaželen zaradi svojih naprednih idej, ki jih ni nikoli tajil; ko so mu podelili zlat kipec je bil slavni Charlie vidno ganjen in je to popolnoma razumljivo za starca (čez štiri dni bo namreč dopolnil 84 let), ki je ustvarjal vse življenje, tovrstnih priznanj pa je imel zelo malo. Med letošnjimi nagrajenci zasledimo spet ime Vittoria De Sice. Nagrado je prejel za svoj film «11 giardino dei Finzi Contini*, ki so ga proglasili za najboljši tuji film leta. De Sica je v preteklosti že trikrat dobil oskarja, najprej za «Sciuscia», potem za «La-dri di biciclette*, ter za «Ieri, oggi, ; domani*. P0RDEN0NSKI RAVNATEU JE ZAVRNIL NJENO IMENOVANJE Še nerešeno vprašanje profesorice Cabrini Mlada profesorica zagovarja metodo odprtega pogovora z dijaki o socialnih, družbenih in političnih problemih Zahodnonemški generalni konzul v Vinici LJUBLJANA, 11. — Vinico pri Črnomlju je dopoldne obiskal zahodnonemški generalni konzul v Jugoslaviji Kurt Laueur. Pionirjem viniške osnovne šole — članom kluba OZN — je prinesel pismo kanclerja Willija Brandta. Ta je pionirjem odgovoril na njihovo pismo, v katerem so ga vprašali, kaj je po njegovem najpomembnejše za srečo človeštva in kaj lahko mladi prispevajo k temu. Brandt je odgovoril, da je najpomembnejše to, da imajo mladi občutek za pravico in da lahko na ta način mnogo pripomorejo za mir in za srečo vsega človeštva. V pogovoru so se pionirji zanimali za odnose med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo, konzula pa so Je posebej prosili, naj sporoči Willi-ju Brandtu njihovo željo, da bi med morebitnim obiskom v Jugoslaviji prišel tudi v Vinico. PORDENONE, 11. — Primer mlade profesorice latinščine in grščine Giuhane Cabrini ki je napisala knjigo «Alla mia prof, con rabbia* in ki jo je ministrstvo za šolstvo premestilo v Pordenone zaradi njenih metod učenja, je še vedno nerešen. Ministrstvo za šolstv0 ni še odločilo o prizivu, ki ga je profesorica vložila s pomočjo šolskih sindikatov, in v katerem je zahtevala, naj ji dodelijo stolico v Pordenonu, ali naj jo premestijo v drugi šolski zavod blizu Turina, kjer prebiva. Profesorica Cabrini je poučevala v Novari, nato pa je ministrstvo za šolstvo odredilo preiskavo zaradi njenih metod poučevanja, in jo je premestilo v Pordenon. Ravnatelj klasičnega liceja v Pordenonu Luigi Rizzolati pa se je uprl temu ukrepu, ker bi profesorica Cabrini prevzela stolico ob koncu šolskega leta. Zato ravnatelj ni zaposlil profesorice iz didaktičnih razlogov in je sklenil, da bo počakal na odločitev ministrstva. Ravnateljev ukrep so podprli tudi dijaki, ki so izrazili željo, da bi zaključili šolsko leto s sedanjim profesorjem. Profesorica Cabrini ima stalen stalež in je diplomirala z odliko s tezo o Marcu Aureiiju. Sama se ima za oporečno katoličanko. Kar se tiče njenih didaktičnih metod, Cabrinijeva zagovarja odprt razgovor, ideološko konfrontacijo in di namiko skupinskega dela ter predpostavlja informaciji vzbujanje zavesti v mladini. »Mladeniču mora mo dati možnost, da se počuti kot nekdo, ki nekaj pomeni v življenju, v politiki in v državi*, trdi profesorica. Večkrat je že izjavila, da ne bo odstopila od te svoje didaktične metode, ki temelji na odprtem pogovoru z dijaki o raznih socialnih in političnih problemih izven šolskih programov. Njena knjiga «Alla prof. con rabbia*, je zbirka pasem, ki so ji poslali dijaki, potem, ko ji je ministrstvo začasno prepovedalo popoldanske sestanke z dijaki, na katerih So razpravljali o raznih političnih in družbenih problemih. Ministrstvo je tudi začelo s preiskavo o didaktičnih metodah profesorice Cabrini, ker so v zavodu, kjer je poučevala, krožile govorice, da se ne drži ministrskega programa. Slovenski grafiki v Radencih okviru ki jih LJUBLJANA, 11. — V stalnih umetniških razstav, prireja zdravilišče Radenska Slatina od aprila do konca leta, so odprli te dni v stekleni dvorani Radencih prvo letošnjo likovno razstavo. Tokrat razstavlja 15 po mtmbnih slovenskih grafikov. Vsak po eno delo v različnih tehnikah kot so jedkanica, linorez, sitotisk in podobno. Razstavljajo Janez Bernik, Bogdan Borčič, Roko Debenjak, Dževad Hozo, Joža Horvat-Jaki, Andrej Jemec, France Mihelič, Miško Hiar, Metka Kraševec, Lojze Logar, Vladimir Makuc, A-driana Maraž, Marjan Pogačnik, Gorazd Sefran in Karel Zdenko. Najboljša ameriška igralka v prejšnjem letu je bila po mnenju žirije Jane Fonda v filmu «Klute» (UM souillo per 1’ispettore Klute). Gre M prvi oskar, ki ga podelijo nekom# od njene družine. Njen oče, Henri’ kljub dolgemu stažu ni bil nikoli de ležen te nagrade in prav tako ne njen brat Peter. Do zadnjega je bilo sicer precej negotovosti, kar M' deva nagraditev Jane Fonda, ki v določenih krogih ameriškega filmske ga sveta ni priljubljena, predvsem zaradi svojih naprednih idej. Mlada ameriška igralka se je večkrat b' postavila kritikam «dobromislečih» se državljanov še zlasti zaradi na spre tovanja vietnamski vojni. Iz prvotne ga klišeja sexy punčke se je razvila v popolno umetnico, za katero nobe na vloga ni problem. Vse je kazalo, da bo Gene Hackman ostal za zmeraj eden tistih igralcev, ki mu vsi priznavajo izredne ume! nostne sposobnosti, ki pa se jih ame riška akademija za film, ki podeljuj* oskarje nikoli ne spomni. Hackman ima 41 let, bil je že dvakrat kandidat za nagrajenca, do sedaj pa so ga zrnc raj drugi prehiteli. Film, v katerem je igral vlogo policaja, «The frenck connection*. je dobil še tri oskarja za najboljšo filmsko uprizoritev, najboljšo režijo in za najboljšo mo#' tažo. Za najboljšo moško stransko vlm go je prejel oskarja Ben Johnson, ki je igral lastnika igralnice v film# «The last picture show», za najboljš* žensko stransko vlogo pa so nagradi# Cloris Leachman, ki igra v iste® filmu. Ob koncu nagraditvene slavnosti ni dala Jane Fonda nobene izjave: «Tre ba bi bilo povedati marsikaj,* ie dejala, «to pa ni najboljša priložnosti-Vittorio De Sica ni bil v Hollywood#-časnikarji so ga obiskali na domu J Rimu, kjer je režiser rekel, da Je zelo zadovoljen še zlasti za svoje s# delavce, sam pa je že nekoliko na'#' jen, saj so ga pred tem nagradili tri' krat. Njegova največja želja bi bi* prenesti na ekran Flaubertovo «Pre’ prosto srce*. Sedaj vsekakor snen* z Ninom Manfredijem in Mariangc* Melato «Imenovali ga bomo Andrea*-film lahkotne vsebine, ki obravna'# doživljaje novoporočencev, ki ostane* blokirana v mestnem prometu. Izgnan belgijski misijonar KINŠAZA, 11. — Zairske oblasti s® danes izgnale iz države belgijskel* misijonarja Mosmansa, tajnika šk# fovske konference v Zairu. Izgon * odredil sam predsednik Mobutu, je Mosmans pripravil nov dnevni ri9 za drugo škofovsko državi. konferenco Jane Fonda je prejela oskarja za najboljšo žensko vlogo .....umni............iinimi......................................1111.iiiiiiiimiiiiiim.. KRUTA BORBA ZA NADVLADO MED NEWYORŠKIMI KRIMINALNIMI TOLPAMI Umor Joeja Galla sprožil verižno reakcijo Policija je našla truplo bandita Grossmana ■ Trije umori v 24 urah ameriški policijski odredi veliko b#f NEW YORK, 11. — Newyorška policija je odkrila včeraj ponoči truplo 36-letnega Richarda Grossmana, ki so ga ubili z nekaj streli iz revolverja. Agente je telefonsko obvestil o u-moru neznanec, ki je tudi dal podrobna navodila za najdbo trupla. Dodal je tudi: «To je za Joeja Galla*. S to pripombo je verjetno hotel poudariti. da so ubili Grossmana, iz maščevanja za umor «Crazyja Joeja*, katerega so ubili v petek. Grossman je že tretja oseba, ki so jo umorili v zadnjih 24 urah v New Yorku. Včeraj sta bili ubiti drugi dve osebi in tudi ta dva umora gre po vsej verjetnosti pripisati spo- padu med nasprotujočimi si mafijskimi družinami za nadvlado v Brook-lynu. Policija domneva, da so spopad začeli podrepniki znanega mafijskega glavarja Josepha Colomba, katerega so lani poleti tako hudo ranili, da se je le s težavo izmazal. Verjetno so pripadniki Colotnbove tolpe ugotovili, da je atentat proti njihovemu glavarju pripravil «Crazy Joe* in zato so se maščevali. V petek, ko je Gallo praznoval s svojimi pajdaši svoj 43. rojstni dan v neki elegantni restavraciji, je okoli 5. ure zjutraj nenadoma vdrl v lokal neznanec, ki je sprožil proti Joeju vse naboje, ki jih je imel v revolverju in je nato zbežal. Policija sodi, da gre za začetek zelo ostrega boja med raznimi tolpami, ki se borijo za nadvlado v New Yorku. Umor mafijskega poveljnika je verjetno sprožil verižno reakcijo umorov in maščevanj, saj je današnji že četrti umor od petka dalje. Preiskovalni organi, ki vodijo preiskavo o smrti Joeja Galla pa se niso omejili samo na hipotezo o maščevanju Colombovih pripadnikov. Po njihovem mnenju je možno tudi. da je Joejevo obsodbo na smrt izreklo mafijsko sodišče v New Yorku. V zndniih čarih je mafiin zabredla bo proti nji. Gallo, kateremu so ^ li vzdevek «Neumni Joe* pa je zelo znan zaradi svojih drznih in premišljenih dejanj, zato je tudi M** no, da so ga ostale banditske tolP* obsodile na smrt, da bi jim ne P vzročil težav s svojimi nepremištr nimi podvigi, ki bi lahko spravil*^ nevarnost vse newyorške kriminal organizacije. Boj med nasprotujočimi si tol p# mi je zelo surov in neizprosen, ^ dokazuje način, kako so ubili d®11 Grossmana. Policija je ugotovila d» so moža najprej zelo kruto pretel nato pa so ga končali z nekaj stri ieP*!' -el! zelo kočljiv položaj, ker so začeli vsi I od katerih so mu dva sprožili v