PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	«.
Abb. postale i gruppo - Lena Vi) lir
Leto XXVIL Št. 251 (8039)
TRST, sreda, 27. oktobra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._
ZGODOVINSKO GLASOVANJf GLAVNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
Ljutt repnim Kitajska sprejeta n ozn
Za albansko resolucijo o vključitvi LR Kitajske in izključitvi Formoze je glasovalo ZG delegatov, 35 je glasovalo proti, 17 se jih je vzdržalo - Zavrnjena resolucija ZDA o dvetretjinski večini za izključitev Formoze
NEW YORK,	26.	— Po dolgi	neprekinjeni seji, ki	je trajala
l rai ves dan in	se	je zaključila v	današnjih jutranjih	urah, je
Savna skupščina	OZN po obširni	in včasih zelo ostri	obravnavi
sPrejela Ljudsko republiko Kitajsko za članico madnarodne organiza-fl,e 'n izključila Formozo iz nje. Za albansko resolucijo, ki je pred-agala vključitev	LR	Kitajske in izključitev Formoze, je	glasovalo
I 'ianic, 35 je glasovalo proti, 17 se jih je vzdržalo. Ob zaključku vasovanja je predsednik glavne skupščine izjavil: »Albanska reso-0ci|a je odobrena. Vlada Ljudske republike Kitajske bo o tem 0 veščena«. Za albansko resolucijo je glasovala tudi Italija.
Formoze so se števil« delegati ^he, drugih d^r med kat rimi! zače^ ^ veselja objemati in po-!udi Jugoslavija in Sovjetska zveza, I	. Konee današnje seje so
<?.ameriška resoluciia o dvetretjin- P“draydi z navdušenimi vzkliki hi *“ —	zaidovoljstvom, da je vendar večini
v glavni skupščini OZN uspelo preglasovati ameriško obstrukcijo proti vključitvi Kitajske v združene narode.
Dvaindvajset let se je vodil boj za priznanie Ljudski republiki Kitajski mesta v ONZ, varnostnem svetu in v vseh ostalih organizacijah združenih narodov. Oktobra leta 1949 je Maocetung ob ustanovitvi LR Kitajske izjavil, da je njegova vlada «edini zakonit predstavnik vsega kitajskega naroda*. S tistim dnem se je tudi postavilo vprašanje zastopstva LR Kitajske v OZN in izključitve Formoze. Dne 18. novembra istega leta je čuenlaj, ki je biil tedaj zunanji minister, zahteval pri glavnem tajniku OZN, naj prizna spremembo režima na Kitajskem in s tem pekinško predstav-
večini glede izključitve Formoze oživela poraz. Glavna skupščina ji) i® resolucijo ZDA zavrnila z “ glasovi. Za resolucijo je glaso-j°. članic, 15 pa se jih je ^držalo, med njimi tudi Italiia. S eni glasovanjem je imela atenska resolucija dejansko odorta vrata.
"red glasovanjem atoanske rpso-uC'ie je predstavnik Formoze spo-**•*. da njegova delegacija ne bo °c sodelovala na zasedanju glav-skupščine. Čanka rkovi delegati takoj nato zapustili svoja me-ta in odšli iz dvorane.
Takoj po izglasovanju albanske resolucije o vključitvi LR Kitajsko jn vključitvi Formoze je večina de Satov izrazila svoje zadoščenje z urnim ploskanjem in vzkliki. Že zavrnitvi amerišk° resolucije o Vetretjjnski večini glede izključit-
gRUGI DAN URADNEGA OBISKA
Naporni razgovori Brežnje v-Pompidou
Danes predvidevajo podpis skupne «svečane izjave» in pogodbe o gospodarskem sodelovanju
PARIZ. 26. — Današnji, drugi dan generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva je bil izredno Da-ren. Dopoldne je najprej Brežnjev tožil venec na grob neznanega ju-Viu’ 11810 pa Je °dšel v hotel de *be, kjer se .je sestal s predsed-I)I70™ Pariške občine in kjer ga je ,kai sto Parižanov zelo toplo po-^ ravilo. V ospredju pa je bil seve-a razgovor s Pompidoujem, ki je ^ajal dobre štiri ure in kar dve uri *?■ kot so to predvidevali, utri se bosta oba državnika po-vn0 sestala, ko pa ne bosta več ffia in k0 bodo prisostvovali tudi adsednik francoske vlade Chaban-*wias ter zunanja ministra Schumann in Gromiko. Strokovnjaki pa 'Pravljajo zaključna sporočila, ki '1° tri: svečana izjava o političnem d ,elovanju med obema državama, »urnent o gospodarskem sodelova-°bisk ^ *t0nono uradno sporočilo o
Hrupna svečana izjava predstavlja 1 ako nadomestilo za sovjetski pred-„7. ° Pok°<lbi o prijateljstvu, je pa sed -J Veo k°t Protokol, ki ga je pred-skv' ^omP*dou podpisal lani v Mo-dolnA ^enda bo ta izjava vsebovala nisi ^ 0 Posvetovanjih na ravni mi-n0 r°v ra zunanje zadeve ter skup-So Zelj°, da prispevata Francija in ni Jetska zveza k procesu pomirje p na svetu in k miru. ogodba o gospodarskem sodelovaje k° vsebovala tudi načelni spo-tj:,u,n' da bo podjetje Renault zgra-° v kraju Kami na Uralu tovar-tovornjakov z dieselskimi motorji, ni *ar Predvidevajo investicijo v viši j,28 130 milijard lir.
°bi l110110' 00 zaključno poročilo o go« • Vsebovalo podrobnosti o razili 0r.ih’ ki so bili na najvišji ravni Ujj®ri tem je prav gotovo tudi sta-^ e 0 Pripravah za konferenco o ev-\i*k* varnosti in glede razorožitve. 10 i6! rvezi je bilo danes izdano ze-i,i ratko sporočilo o razgovoru Brež-^ 'pompidou, da sta poglobila vpra-razv’• se nanažai° na gospodarski sta ° med obema državama, ter da Vft gov°rila o Evropi in o evropski
v smeri krepitve vloge in učinkovitosti te organizacije, kakor tudi važen prispevek k razširitvi mednarodnega sodelovanja in utrditve miru na svetu. Jugoslavija se je vedno aktivno zavzemala za vrnitev zakonitih pravic Ljudski republiki Kitajski v svetovni organizaciji in za izključitev zastopnika Čankajšeka iz nje. Zato ta sklep skupščine OZN pozdravljamo z velikim zadovoljstvom*.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je poslal predsedniku državnega sveta Ljudske republike Kitajske Čuenlaju naslednjo brzojavko:	»Sklep generalne
skupščine o vrnitvi zakonitih pravic Ljudske republike Kitajske v OZN smo v Jugoslaviji sprejeli z velikim zadovoljstvom. Prepričan sem, da bo udeležba Ljudske republike Kitajske v delu in aktivnosti OZN nadaljnji pomemben korak v smeri utrditve miru in mednarodnega sodelovanja na svetu, kakor tudi krepitve vloge in učinkovitosti organizacije združenih narodov*.
B B.
ništvo v svetovni organizaciji1. Hkrati je Čuenlaj zahteval izključitev Formoze. Od tedaj naprej je bilo vsako leto na dnevnem redu glavne skupščine vprašanje Ljudske republike Kitajske.
Dosedanja glasovanja niso dobila zahtevane večine. Vsa ta leta je ZDA uspelo imeti na svoji strani zadostno število članic in preprečiti vključitev Pekinga in izključitev Formoze. Zato je bilo navdušenje večine članic ob koncu današnje seje popolnoma upravičeno, ker je bila z izglasovanjem albanske resolucije dokončno popravljena krivica 800-milijonskemu narodu.
Po objavi izidov glasovanja o albanski resoluciji je namestnik albanskega zunanjega ministra Mali-le izjavil, da je to «velika zmaga za narode sveta in članice OZN, ter velik poraz za ZDA*. Albanska resolucija, ki jo je večina članic OZN odobrila, se glasi: «Glavna skupščina, sklicujoč se na načeia listine OZN, upoštevajoč, da je vzpostavitev zakonitih pravic Ljudske republike Kitajske bistvena tako za zavarovanje listine OZN in stvari, kateri Združeni narodi morajo služiti v skladu z listino; priznavajoč, da so predstavniki vlade Ljudske republike Kitajske e-dini zakoniti predstavniki Kitajske pri združenih narodih in da je Ljudska republika Kitajska ena od petih stalnih članic varnostnega sveta; sklene, da se vrnejo Ljudski republiki Kitajski vse njene pravice in da se prizna predstavnike njene vlade za edine zakonite zastopnike Kitajske pri združenih narodih, ter da se hkrati takoj izženejo predstavniki Čankajšeka z mesta, ki ga nezakonito zasedajo v združepih narodih in z vseh njegovih pridruženih teles.
Takoj po zgodovinski odločitvi glavne skupščine OZN je glavni tajnik U Tant poslal zunanjemu ministru LR Kitajske brzojavko, v kateri mu je sporočil, da je skupščina odobrila albansko resolucijo. U Tant je povabil kitajsko vlado, naj pošlje svoje predstavnike v OZN. V obveščenih krogih združenih narodov so sporočili, da mu je Čuenlaj že odgovoril, niso pa objavili vsebine odgovora. Varnostni svet bi se moral sestati že danes ponoči ali najkasneje jutri ter vzeti na znanje odločitev glavne skupščine in priznati poverilnice novemu predstavništvu LR Kitajske.
Iz Pekinga poročajo, da so nocoj kitajski voditelji, med katerimi tudi Čuenlaj, izrazili tujim dopisnikom v Pekingu z največjo vljudnostjo svoje zadovoljstvo za ugoden izid glasovanja v New Yorku.
Na sprejemu, ki ga je priredilo iransko veleposlaništvo v Pekingu ob rojstnem dnevu perzijskega šaha, na katerem je bil tudi Čuenlaj, je namestnik kitajskega zunanjega ministra Čipengfej izjavil:	»Glasovanje o vrnitvi vseh
zakonitih pravic naši državi v 0234 in za takojšnjo izključitev predstavništva Čankajšekove klike.
predstavlja zmago za narode vse- I ga sveta in popoln poraz dolgo ; letne politike ameriškega imperializma, ki se je krčevito upiral na Šim zakonitim pravicam v 0234, kaikor tudi za ameriški načrt tako imenovanih dveh Kitajsk. Ki tajska vlada in kitajski narod se iskreno zahvaljujeta albanski in alžirski vladi ter vsem ostalim 21 podpisnicam resolucije, ki so se odločno borili v tem težkem boju za naše pravice*.
Na Formozi pa je Čankajšekov režim neresno odgovoril na izključitev. čankajšek je osebno izjavil, «da so združeni narodi klonili silam zla, popustili pred nasiljem ter se ponižali in spremenili v gnezdo krivičnosti*. Podobne izjave so dali tudi predstavniki Formoze v OZN tik pred izključitvijo ter njihov zunanji minister, ki je sedaj v New Yorku.
Kosigin na Kubi
HAVANA, 26. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je danes prispel na uradni obisk na Kubo, kjer bo ostal štiri dni. Na Kubi so ga izredno svečano pričakali.
Kosigin se je s posebnim letalom Aerflota odpeljal nekaj po 13. uri iz Toronta, ko je končal svoj devetdnevni uradni obisk Kanade.
Pogled na sejno dvorano generalne skupščine OZN ob zaključku glasovanja o vključitvi LR Kitajske. Na sliki delegaciji Tanzanije in Albanije
VČERAJ JE BILO IZDANO SKUPNO URADNO POROČILO
Končano zasedanje mešanega odbora
Predsednika MUesi Ferretti bi Perišič sta pozitivno ocenila delo tokratnega 18. zasedanja o položaju obeh etničnih skupin
(Od našega dopisnika)	(mi knjigami, oskrbovanje šolskih
BEOGRAD, 26. — V Beogradu se knjižnic z novimi knjigami in drugo, je danes končalo redno 18. zase- j Na koncu sporočila se omenja, danje jugoslovansko - italijanskega da bo prihodnji sestanek predsed-
mešanega odbora, ki ga predvideva člen 8 posebnega statuta priloge londonskega sporazuma. Razgovori, ki so se končali s podpisom skupnega zapisnika, so potekali v prijateljskem in delovnem ozračju, je rečeno v skupnem poročilu.
Na zasedanju so proučili ukrepe, ki so jih obe strani sprejele v interesu etničnih skupin. Razpravljali so med drugim o vprašanjih, ki se nanašajo na svobodno uporabo jezika, dvojezično poimenovanje krajev, pravično zastopstvo, in svobodo izražanja, da se omogoči svoboden razvoj etničnih skupin.
Strokovnjaki so na zasedanju poročali o izpolnitvi programa kulturne izmenjave v pretekli dobi. Ugotovljeno je, da je ta program izpolnjen in da so rezultati koristni. Odbor je strokovnjakom zaupal nalogo, da proučijo nekatere aspekte nadaljnjega napredka kulturne izmenjave.
Mešani odbor je, se poudarja v sporočilu tisku, izčrpno proučil probleme šol etničnih skuoin in status šolnikov. V zvezi s tem so poverili strokovnjake, da predložijo sklepno poročilo. Dogovorili so se, da se podaljša mandat pedagoškima svetnikoma. Odbor je pozitivno ocenil pobude, ki so bile v pretekli dobi podvzete na področju didaktičnih in materialnih pogojev dela šol, kot so:	študijski seminarji,
šolski izleti, oskrbovanje s šolski-
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
OB ODHODU NA URADNI ORISK V ZDA
Predsednik Tito o nujnosti naporov za pomirjenje in za sodelovanje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26.	— Predsednik
republike Tito je danes ob 8.40 s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije odpotoval z vojaškega letališča na Banjici na uradni obisk v Združene ameriške države in Kanado. Predsednik Jugoslavije se bo pri vrnitvi iz Amerike zadržal nekaj dni na u-radnem obisku v Londonu. Na poti v ZDA je posebno letalo predsednika Tita pristalo in se eno uro zadržalo na letališču Prest-wick v Veliki Britaniji, kjer sta predsednika Tita pozdravila zastopnika britanske kraljice in britanske vlade.
Ameriška televizijska mreža C-BS je objavila intervju, kj ga je predsednik Tito dal v nedeljo 24. t. m. v Beogradu komentatorju Walterju Cronkitu. V odgovor na številna vprašanja ameriškega novinarja je Tito izrazil zaskrbljenost zaradi razprtij med Indijo in Pakistanom in dejal, da je v Iranu opozoril predsednika Pakistana na potrebo, da se vprašanje Vzhodnega Pakistana reši na miren način, da to vprašanje ni vprašanje Pakistana in Indije, temveč notranja
zadeva Pakistana, da je politično in gospodarsko vprašanje med Vzh. in Zah. Pakistanom in da bi bila zelo dobra rešitev, če bi Vzhodnemu Pakistanu priznal avtonomijo. Tito je ponovno opozoril na pereče vprašanje beguncev in na potrebo, da mednarodna skupnost pomaga rešiti to vprašanje, da nudi pomoč Indiji pri oskrbovanju beguncev.
skem morju, je Tito dejal, da o tem vprašanju sploh ni' bilo govora v razgovoru z Brežnjevom ter odločno izjavil, da Jugoslavija nikdar ne bi dovolila tujega oporišča na svojem ozemlju, ker hoče ostati neodvisna od vseh. Tito je prav tako zanikal pisanje tiska, češ da je Jugoslavija nedavne vojaške manevre sil varšavskega pakta na Madžarskem tolmačila kot
Glede krize na Bližnjem vzhodu pritisk ria Jugoslavijo ter izrazil je Tito dejal, da je po izjavi El Sadata tisk napačno tolmačil njegovo izjavo, češ da bo Egipt obnovil vojno, če se to vprašanje ne bo rešilo do konca leta. Predsednik Jugoslavije je ponovno izjavil, da ima vsak narod pravico uporabiti vsa sredstva, tudi vojaška, za ohranitev svoje neodvisnosti in teritorijalne celovitosti. Pripomnil pa je, da je Sredozemlju potreben mir, da Sredozemsko morje mora biti morje mira in ne vojne in izrazil mišljenje, da bi Sovjetska zveza in ZDA lahko prispevale, da se to vprašanje reši na miren način.
V zvezi s časnikarskimi vestmi, da je Sovjetska zveza zainteresirana za morsko oporišče v Jadran-
Resne kritike zaradi nedoslednosti Italije pri glasovanju o Kitajski
Danes voli parlament na skupni seji ustavnega sodnika - Sporazum med strujami UIL
Zadovoljstvo v Jugoslaviji sprejetje
LR Kitajske v OZN
«1», (Od našega dopisnika)
sl^^pRAD, 26, — Sklep glavne OZN o vrnitvi zakonitih v sVlCV ljudski republiki Kitajski v( “Vetovni organizaciji je po izja-liJtaStopnika za tisk zveznega taj-sy Va to zunanje zadeve zgodovin-g, dogodek velikega mednarodne-11 ***nena- Izjavil je: »Prepriča-da bo udeležba Ljudske e ^tajske v delu in aktiv-” 0rganizacije 0234 važen korak
RIM, 26. — Vest o vključitvi Ljudske republike Kitajske v OZN je povsem logično močno odjeknila tudi v Italiji, kjer so v ospredju komentarji o italijanskem zadržanju med glasovanjem v stekleni palači. Kritik ne manjka, saj je bilo italijansko stališče očitno nedosledno, ko je Italija najprej v bistvu podprla ameriško resolucijo, kasneje pa hrupno glasovala za vključitev.
To izhaja tudi iz uradnega poročila, ki ga je izdalo zunanje ministrstvo in v katerem je naprej rečeno, da je italijanska vlada z zadovoljstvom sprejela vest, da bo lahko Kitajska v polnosti sodelovala v življenju svetovne organizacije, kar bo prispevalo k utrjevanju ravnotežja na svetu in k miru v Aziji.
O dogodku je takoj izdala urad no sporočilo tudi Sveta stolica, ki opozarja na govor papeža 4. oktobra 1965. leta pred generalno skupščino OZN, ko je pozval skupščino na univerzalnost v korist miru in pravičnosti.
Podpredsednik vlade De Martino je mnenja, da gre za zgodovinski dogodek, ki bo spremenil od noše in ki bo povečal vpliv 0234. Gre za prelomnico mednarodne politike, ki je koristna za vse in
tudi za ZDA. De Martino je ugotovil, da se je PSI dolgo let borila za priznanje LR Kitajske in da se ne bo ustavil »na očitnih pripombah o vsem tem, kar starega teži italijansko zunanjo politiko*.
Politični' urad KPI ugotavlja, da gre za rezultat dvajsetletne borbe vseh komunistov in vseh socialističnih držav brez izjem, protiimperia-lističnih sil, sil napredka in miru vseh kontinentov. Sklep OZN je lah-
ko pomemben za utrditev politike pomirjenja in mirnega sožitja. Zelo ostro pa se v izjavi KPI komentira stališče italijanske vlade, do katerega je prišlo na pritisk socialdemokratov in desnice KD.
Danes bosta senat in zbornica na skupnem zasedanju volili ustavnega sodnika. Socialisti so že napovedali, da ponovno kandidirajo Lelia Bassa, demokristjani pa da se bodo vzdržali.
Zaključilo se je zasedanje centralnega komiteja UIL, na katerem je prišlo do sporazuma med strujami, da izvolijo enega samega generalnega tajnika, da se drugače preuredi generalno tajništvo, ponovno vključi sindikat kovinarjev, da bo kongres sindikata do poletja 1972 in končno, da bodo izvedli načelo o neskladnosti med političnimi sindikalnimi funkcijami na vsedržavni in na deželnih ravneh.
.......................................................immiiiiiiiiiMiiiHiMimin
Kissinger zapustil Peking
Pričakovanje skupnega sporočila o datumu Nixonovega obiska
PEKING, 26. - Posebni odposlanec predsednika ZDA Henry Kissinger je v torek dopoldne zapustil Peking in se je z letalom odpeljal v ZDA. Njegovo letalo je danes ob 13.30 (po italijanskem času) pristalo na Alaski, kjer se je zadržalo pol ure. Kissinger je zvečer prispel v Washington in bo jutri poročal Nixonu o rezultatih obiska v Pekingu.
Celotno njegovo bivanje na Kitajskem je bilo v veliki tajnosti,
kar velja tudi za odhod, kateremu niso prisostvovali tuji novinarji. Vendar pa se je kasneje izvedelo, da sta ga na letališču pozdravila podpredsednik vojaške komisije Ljudske republike Kitajske Ječjenjing in vršilec dolžnosti zunanjega ministra Čipenfej. Agencija Nova Kitajska je tudi sporočila, da je med razgovori Kissinger lahko obiskal znamenitosti Pekinga, naredil krajše turistično poto-
vanje In si ogledal gledališko predstavo.
Po vesteh iz Pekinga bodo sporočili uradni datum obiska Nixo-na v Ljudski republiki Kitajski istočasno v Washingtonu in v Pekingu, kar pa tudi pomeni, da so se razgovori najbrž ugodno končali. Kissinger je bil v Pekingu šest dni in dva dni več, kot so prvotno napovedali. Seštel se je s čuenlajem in z drugimi funk-.io nar ju
mišljenje, da je Sovjetska zveza sedaj v svoji zunanji politiki bolj gibčna kot prej. Brežnjev, je po besedah Tita, v razgovoru z njim stalno poudarjal željo, da se čim prej rešijo vsa vprašanja na miren način in rekel, da bi se morala oba bloka likvidirati, kajti vse to o-gromno stane Sovjetsko zvezo, ki želi čim več dvigniti standard.
Sovjeska zveza in ZDA so velike države, je dejal Tito, lahko pa postanejo še večje, če prispevajo k temu, kar sd ljudstvo želi, to je k miru. Predsednik Jugoslavije sodi, da se vprašanje ohranitve miru ne zapleta s pojavom Ljudske republike Kitajske kot velike sile, nasprotno, Kitajska, ki je zadnje čase spremenila svoje odnose napram ostalemu svetu, lahko odigra pomembno vlogo v hitrejši zagotovitvi trajnega miru.
Na vprašanje, kaj meni o sovjetsko-kitajskem nasprotju je Tito dejal, da je to dolgoročno vprašanje, da ne verjame, da bi v bližnji bodočnosti prišlo do spopada med obema državama ter da obstaja možnost, da bo prišlo do mirnega sporazumevanja. Tito je odgovoril z »ne* na vprašanje, ali bi se Kitajska in Sovjetska zveza lahko vrnili na ustanovitev skupnega komunističnega centra, kajti vsaka država ima svojo smer notranjega razvoja. Graditev socializma, je poudaril Tito, je stvar vsake države posebej. Danes mnoge države razmišljajo o tem, kako socialistični sistem prilagoditi notranjim potrebam.
Predsednik Jugoslavije je objasnil, da je glavni vzrok za sedanje nezadostno aktivnost neuvrščenih velika heterogenost njih gospodarskega razvoja in političnega pojmovanja ter odločno izjavil, da je proti ustanovitvi formalne organizacije neuvrščenih, ker bi to pomenilo ustanovitev tretjega bloka.
V	nadaljevanju intervjuja je podrobno objasnil pomen nedavnih u-stavnih sprememb v Jugoslaviji, posebno funkcije predsedništva, ki bo postopoma prevzelo mnoge obveznosti, ki jih ima sedaj predsednik republike. Med največje dosežke svoje politične kariere Tito šteje ustanovitev nove Jugoslavije, rešitev nacionalnega vprašanja, enotnost narodov Jugoslavije, boljši življenjski standard jugoslovanskega ljudstva, vsestranski razvoj Jugoslavije, ki danes uživa velik ugled na svetu.
V	odgovoru na zadnji dve vprašanji, kaj pričakuje od obiska v ZDA
in kaj bo svetoval predsedniku Ni-xonu, je Tito dejal, da je že lani v razgovoru z Nixonom odkrito kritiziral nekatere politične poteze ameriške vlade, rekel je Nixonu da on tako ne bi delal, da sodi, da bi se z malo dobre volje lahko rešilo vprašanje Vietnama. V zvezi s tem je Tito omenil, da je na primer De Gaul-le med vojno bil veliki človek, po vojni pa je postal še večji s svojim odlokom, da se Francija umakne iz Alžira.
Sklep Nixona, da obišče Moskvo in Peking, je po mišljenju Tita, zelo dobra, pametna, velika in drzna poteza. Toda ta sklep zahteva nadaljnje akcije. Kot rezultat poti v Peking bi po mišljenju Tita moralo priti do prenehanja vojne na Daljnem vzhodu, ker bi bil sicer svet razočaran. Prav tako bi moral biti rezultat obiska v Moskvi generalni pogovor, da se preneha s proizvodnjo orožja, da se vse tehnične sposobnosti sveta vlagajo v korist človeštva.
BOŽO BOŽIČ
nikov mešanega odbora ob koncu aprila 1972. leta v Jugoslaviji.
Predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora svetnik zveznega tajništva za zunanje zadeve dr. Zvonko Perišič In predsednik italijanskega dela namestnik glavnega ravnateljstva italijanskega zunanjega ministrstva Gian Luigi Milesi Ferretti sta v posebnih izjavah pozitivno ocenila delo 18. zasedanja odbora, ki je med svojim delom ne le ugotovil, kaj je bilo od zadnjega zasedanja pozitivno storjenega, temveč kot je poudaril Ferretti, ugotovil tudi to, kaj bi se moglo in kaj bi se moralo še storiti za zadovoljitev potreb etničnih skupin.
Odbor je po izjavah predsednikov tudi na tem zasedanju posvetil glavno skrb vprašanju šolstva, kajti to je najvažnejše vprašanje, saj pravilna rešitev tega vprašanja omogoča etničnim skupinam ohranitev in razvoj jezika in kulture, to je področja, kjer najbolj prihaja do izraza delovanje in življenie etničnih skupin.
Dr. Perišič je z zadovoljstvom ugotovil, da je italijanska stran podvze-la vrsto pobud, s katerimi se bodo uredila nekatera vprašanja maksimalne zaščite etniških skupin. Prav tako je Jugoslavija z ustavnimi spremembami, ki so že bile sprejete in ki jih bodo sprejele republike, kar najbolj zaščitila pravice etničnih skupin. Dr. Perišič je kot nadaljnjo pozitivno stvar ocenil, da je že oziroma da bo z obeh strani povečana finančna pomoč nekaterim organizacijam etničnih skupin in v zveži s tem omenil pomoč Slovenskemu gledališču v Trstu in povečano finančno pomoč založništvu EDIT na Reki.
BOŽO BOŽIČ
Kitajski minister v četrtek v Italiji
Minister za zunanjo trgovino be obiskal tudi Trst
RIM, 26 — V četrtek prispe na uradni obisk v Italijo kitajski minister za zunanjo trgovino Pai Hsiang Kuo, ki se bo najprej dva dni zadržal v Rimu, nato pa bo obiskal Taranto, Neapelj, Benetke, Trst, Milan, Turin, Ivreo in Genovo. Iz Rima bo odpotoval nazaj na Kitajsko 5. novembra.
Kitajski minister za zunanjo trgovino se bo v Rimu sestal z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Žaganjem, s katerim bo podpisal trgovinsko pogodbo. Sestal se bo tudi s predsednikom vlade Co-lombom, podpredsednikom vlade De Martinom, z zunanjim ministrom Mo-rom, obiskal bo rimskega župana in na sedežu instituta za zunanjo trgovino se sestal s predstavniki italijanskega gospodarstva.
WASHINGTON, 26. - Glasnik Bele hiše Ziegler je danes izjavil, da bodo ZDA še nadalje podpirale Grčijo, kot državo članico NATO.
■ ':
m
t#
Ir#.',
IBL *, fsteč*
»5* ■
if
:	v v. ■.* *V * *•„ ' •
* •*. t K«f.‘.vV;N :.v ■' *

JRMRHVnmmm 5 te 5-v'v ;• j-'
Pričela se Je faza oddajanja popis nic. Poročilo berite na tržaški in
goriški strani
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZAČELA SE JE DRUGA FAZA LJUDSKEGA ŠTETJA
^i——^——————
Dosedanji potek popisa dokazuje nasprotovanje našim jezikovnim pravicam
Katere popisaice Demo izpolnili in kako
Začela se je druga faza ljudskega štetja, ki je med našim ljudstvom tako v mestu kot na podeželju vzbudilo ostro kritiko, neza dovoljstvo, proteste in ogorčenje ne glede na politično pripadnost, zaradi načina, predvsem pa zaradi očitne, grobe kršitve določb memoranduma, posebnega deželnega statuta in republiške ustave.
Ves dosedanji potek popisovanja, protesti in izjave, kakor tudi posegi nekaterih predstavnikov, po-strjujejo utemeljenost skupne izjave, da zavračamo veljavnost ta kega ljudskega štetja. Prav tako
OBČINSKI URAD
ZA LJUDSKO ŠTETJE
sporoča, da se občani lahko obrnejo za kakršno koli pojasnilo glede 11. splošnega ljudskega štetja ter 5. splošnega popisovanja industrije in trgovine na periferični sedet kraja, kateremu pripadajo.
Sv. Vid, Ul. Colautti 6 (u-upravni center). Staro mesto in Novo mesto, 'Trg Granaiie-ri 2 (županstvo). Nova miirri-ca, Ljudski vrt (paviljon), Stara mitnica, Ul. Settefon-tane 45 (rekreatorij), Sv. Jakob, Ul. del Vento 13 (obč. izpostava), Čarbola. Ul. Pola 24 (rekreatorij), Skedenj, Vedenjska ul. 127 (rekreatorij), Gornja Magdalena, Ul. Ma-renzi 6 (zdravniški ambula-torij)). Spodnja Magdalena, Trg XXV. aprila 4 (upravni center), Rocol, Ul. Revoltella 37 (šola Stuparich), Kjadin, Ul. Mauroner 2 (upravni center), V rdela - Lonjer, Rotonda del Boschetto 3 (upravni center), Kolonja - Škorklja, Ul. Cologna 30 (upravni center), Rojan - Greta, Ul. Giusti 2/A (zdrav, ambul.), Barkovlje -Grl jan, Miramarski drevored 131 (rekreatorij), Prosek - Kon-tovel - Kriz, Križ 274 (obč. izpostava), Opčine - Bani, Trebče - Padriče, Gropada - Bazovica, Proseška ulica 28 (obč. izpostava).
Periferični uradi so odprti od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
Za nadaljnje informacije je treba telefonirati na osrednji sedež — Ul. Lazzaretto Vec-chio 24, telefon:	30-362 -
30-367 — 30-355.
Poročilo o sestanku Slovenske skupnosti
V ponedeljek, 25. oktobra 1971 je Slovenska skupnost priredila sestanek svojih svetovalcev, ki so bili izvoljeni v krajevne sosvete. Prisotne na sestanku, ki je bil v novih prostorih v Ul. Ghega 8-1 in katerega so se udeležili tudi člani izvršnega odbora, je najprej pozdravil predsednik dr. Harej, nato je glavne probleme nakazal tajnik dr. Štoka, dr. Dolhar pa je osvetil nastanek, namen in način delovanja rajonskih konzult ter glavne programatične točke programa Slovenske skupnosti v zvezi s krajevnimi sosveti.
Po poročilih se je razvila daljša razprava, v katero so posegli vsi prisotni ter nakazali stvarne probleme, s katerimi so se že srečali in katere nameravajo v bližnji prihodnosti obravnavali na teh krajevnih forumih. Ponovno je bila poudarjena zahteva, da se slovenskim svetovalcem omogoči polnopravno izvajanje njihovih nalog * tem, da se namestijo sposobni in kvalificirani tolmači, ki bodo kos položaju.
■iiiiuuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiimmimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiimiimiiiiimuiiimiiii
ZA RAZVOJ ŽLAHTNIH KULTUR
Z NOVIM ZAKONOM SE PRISPEVKI DVIGNEJO DO 70 OD STO NALOŽB
Posebne ugodnosti za zadružne pobude - V goratih pre-delih bo dežela prispevala 9 desetin potrebnih sredstev
pa nam je to ljudsko štetje dovolj zgovoren dokaz, da se moramo za naše osnovne narodne pravice odločno in enotno boriti, da moramo v tem boju vztrajati in ne nasedati govoricam, prepričevanjem, vabilom in nagovarjanju.
Čeprav se bo to ljudsko štetje v kratkem zaključilo, se bo o njem še precej časa pisalo in govorilo na raznih ravneh in ob raznih priložnostih. Kajti tako ljudsko štetje, kot sedanje, je zgovoren pokazatelj slabe politične volje za spoštovanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji in sprejetih mednarodnih obveznostih.
Ne glede na to, kaj nam bodo te dni govorili in kako nas bodo po višjih navodilih nagovarjali popisovalci, ko bodo pobirali izpolnjene popis niče, ponovno poudarjamo, da imamo Slovenci pravico izpolniti slovenski obrazec. Ker slovenski obrazec ne zadostuje za veččlansko družino, je treba zahtevati dodatnega. Kdor kljub protestom in naporom ni dobil slovenskega obrazca, naj dopolni popis na italijanskem obrazcu, kdor pa sploh ni mogel dobiti slovenskega obrazca, naj izpolni italijanski obrazec v slovenščini.	t
Slovenska skupnost bo v krajevnih sosvetih ob priliki razprave občinskega proračuna za prihodnje leto zavzela odločno stališče, da se uredijo še vsa tista nerešena vprašanja v občinskem obsegu, ki neposrechv) zanimajo Slovence in od rešitve katerih je odvisno dostojno in nemoteno sožitje obeh narodnosti.
Te dni je stopil v veljavo deželni zakon štev. 44 z dne 4. oktobra 1971, ki določa deželne posege za razvoj žlahtnih kultur v Furlaniji-Julijski krajini. Novi zakon ponovno finansira zakon štev. 29 iz leta 1967, na podlagi katerega so se pri nas že razvile številne kulture, zlasti pa specializirano vinogradništvo. Praksa iz zadnjih let je opozorila na nekatere neskladnosti in na potrebo, da se z novimi sredstvi valorizirajo zlasti hribovita področja in širša ozemlja ob vznožju gora. Novi zakon zato določa višje prispevke za nove pobude v hribih, zlasti za gojenje vrtnih kultur in cvetja. Prispevki so različni, če gre za zadružne oblike sodelovanja ali za pobude posameznih zasebnikov. Doslej je veljal v obeh primerih prispevek v višini 50 odstotkov predvidenih naložb, po novem pa se prispevek dvigne na 60 odstotkov v primeru zasebne ; pobude in na 70 od sto v primeru . zadružnega podviga. Zakon dolo-,ča maksimalni prispevek v višini 70 odstotkov tudi za naložbe, s ka-. terimi se nameravajo razširiti in modernizirati že obstoječi obrati, i na hribovitih področjih pa se ta • prispevek dvigne celo na 90 odstotkov.
Izjava tržaške KPI o ladijskih progah
Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI je zavzelo zelo ostro stališče v zvezi z vestmi, da namerava Tržaški Lloyd potegniti Iz prometa eno svojih ladij v prihodnjih dneh, ter da se govori o enakih ukrepih, ki pa zadevajo druge ladje tržaške družbe. Sporočilo KPI ugotavlja, da se nekaj mesecev po obvezah, ki jih jc prevzel CIPE in spričo volitev, ki so jih odložili, spet ponavlja ■ ista politika, ki, kot vedno, škodi Trstu in njegovemu gospodarstvu.
Tajništvo KPI poziva vse demokratične sile naj premostijo prejšnje, zgrešene pozicije ter naj 3e predstavijo enotne, da bi zagotovile Trstu pomorsko politiko, ki odgovarja njegovim zahtevam ter zahtevam celotnega državnega gospodarstva. Tajništvo KPI obvešča obenem, da je zahtevalo od svojih skupin v poslanski zbornici in v senatu, naj čimprej sprožijo vprašanje plovnih prog, da bi prisilili vlado, da spremeni svoje naklepe ter da se prepreči' vsaka po buda, ki stremi za tem, da odvzamejo mestu ladijske proge.
Nalezljive bolezni
Občinski zdravnik tržaške občine sporoča, da so v času od 18. do 24. oktobra 1971 zabeležili naslednje nalezljive bolezni: škrlatinka 5 primerov, tifusna mrzlica 2 (oba izven občine), para tifusna mrzlica 1, ošpice 1, norice 2, vnetje priušes-ne slinavke 2, malteška mrzlica 1, rdečka 1, garje 10 (7 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 2 primera.
ZA ZNIŽANJE STANARIN
Zbiranje podpisov za zakonski predlog
Združenje stanovanjskih upravičencev javlja, da 30. oktobra zapade rok zbiranja podpisov za »zakonski predlog na ljudsko pobudo za znižanje stanarin v zasebnih hišah in za utemeljeni razlog pri odpovedih*.
Združenje vabi meščane, da podpišejo zakonski predlog in sicer v tržaški občini vsak dan od 10. do 12. ure v sobah 201 in 202 na Largo Gra-natieri 2, v miljski občini pa na občinskem tajništvu vsak dan od 8. do 14. ure.
Odv. Terpin izroča nagrado Arielli Veriovec
Za openski didaktični okoliš je nagrado prevzel Egidij Sternad
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiuiuiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiuu
OB XII. TEDNU ITALIJANSKIH HRANILNIC
Tržaška hranilnica namenila šolstvu nad 40 milijonov v denarju in učilih
Študijsko štipendijo v višini 400.000 lir je prejelo tudi pet slovenskih srednješolcev - Posebna nagrada slovenski šoli na Opčinah
Na Tržaški hranilnici je bila sinoči manjša slovesnost, na kateri so predstavniki ustanove izročili zaslužnim šolnikom in dijakom nagrade v okviru XII. tedna italijanskih hranilnic.
Predsednik hranilnice dr. Ter-pin je izročil učiteljici A. "Suši državno nagrado v vrednosti 150 tisoč lir, ki jo je razpisalo združenje italijanskih hranilnic za posebno zaslužne šolnike, in zlato kolajno Tržaške hranilnice.
Zlato kolajno tržaške bančne u-stanove so prejeli učiteljici N. Crivqllari in F. Franzil ter šolski ravnatelji A. Faggioli, M. Fraulini iii L. Russo/ in sicer za dolgotrajno prizadevanje v korist krajevnemu šolstvu.
Odv. Terpin je nato izročil dvanajstim absolventom nižje srednje šole letne študijske štipendije po 400.000 lir. Štipendijo so prejeli učenci C. Balducci, F. Brandmayr, C. Cassetti, G. Lo Nigro, D. Mau-ro, S. Nicoli, M. Orfano, F. Par-ladori, P. Stradi, P. Tone, S. Vi-gini in Slovenka Ariella Vertovec, ki je lani z uspehom zaključila študij na nižji srednji šoli »Sv. Cirila in Metoda* pri Sv. Ivanu.
Hranilnica je nadalje potrdila študijsko štipendijo v isti višini naslednjim dijakom:	T. Betucci,
P. Sepich, F. Boccolini, S. Salvi, Peter Franza, ki obiskuje slovenski klasični licej, A. Gregori, E. Giurgevich, S. Lor, Milena Abram, ki poseča slovenski znanstveni licej, T. Sai, F. Primosich, G. Bo-nomo, R. Banina, M. Zebochin, M. Grimani, P. Brovedani, M. Saule, D. Masolin, Sonja Milič, ki obiskuje slovensko trgovsko akademijo, F. Sbroiavacca, P. Serial, F. Bandel, N. Nesladek, M. Pi-
W. Tomasi, M. Germ ari, S. Bdle, M. Babibi, L. Balbi, D. Villa in R. Varin iz tržaške ter E. Širok, M. G. Lugnan, D. Martini, L. Ulian, S. Poian, R. Della Picca, A. Cantarutti, F. Chiaba, F. Tar-gato, R. Conte in T. Pastoricchio iz goriške pokrajine.
Didaktični material v vrednosti 30.000 lir in srebrno kolajno so nadalje prejeli predstavniki številnih šolskih okolišev, ki so se udeležili pobude «Šola in varčevanje 1971». Med nagrajenci je tudi openski didaktični okoliš s slovenskim učnim jezikom, za katerega je' bhbjčf hagrado Egidij Sternad. V imenu italijanskega združenja hranilnic je dr. Terpin na koncu porazdelil nagrade, Id sta jih svoj čas razpisali agendi «L’Amico» in »Časa Serena*.
Tržaška hranilnica je letos izdala za omenjene in druge pobude v prid tukajšnjemu šolstvu nekaj nad 40 milijonov lir, od tega 9 milijonov v didaktičnem materialu. Odvetnik Terpin je v tej zvezi naglasil pomen varčevanja zlasti pri mladih ljudeh. Za otipljivo pomoč, ki jo daje Tržaška hranilnica šolstvu, se je zahvalil šolski skrbnik dr. Fidenzi. Slovesnosti sta se udeležila, tudi glavni »ravnatelj hranilnice dr. Delise in podpredsednik dr. Puecher.
Sinoči seja škedenjske konzulte
Na včerajšnji seji rajonske konzulte za Skedenj je svetovalec SS Boris Rutar zahteval naj se glasuje o zahtevi po slovenskem prevajalcu, ki jo je sam postavil. Gla-tacco, Danilo Milkovič, ki obisku-1 sevanje je imelo skoraj plebiscita-je slovensko trgovsko akademijo, I ren izid: svetovalci vseh skupin so
iiiiiiiiiiiniiriiiiiuiiiiiiiiiUMiiiiniiiiiiiiiHiiiiuniMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Kočljiva vprašanja in živahna diskusija o najemu občinskega kamnoloma <Zemovišče»
Občinski tajnik Pasqualini podal ostavko • Kdaj bo sklicana prva seja gradbene komisije?
V soboto zvečer je bila nekoliko živahna seja občinskega sveta, kateremu je župan najprej na kratko poročili o delovanju občinske u-prave in njenih ukrepih v zadnjih mesecih, nato so prišla na vrsto vprašanja svetovalcev ter nekateri upravni sklepi tn odobritev občinskega obračuna za leto 1970. Župan je predvsem sporočil, da je dosedanji občinski tajnik Pasquali ni podal ostavko zaradi bolezni in da začasno opravlja tajniške posle tajnik devinsko - nabrežinske občine dr. Gerbini, ki je obenem tudi tajnik za zgoniško občino. Pri tem je pripomnil, da je repentabrska občinska uprava že večkrat posredovala na prefekturi, da namesti občinskega tajnika, ki mora obvladati slovenščino. Povedal je tudi, da je občinska uprava, na podlagi sklepa občinskega sveta, odstranila italijanske napisne table z urnikom maš, da je pokrajina prevzela cesto Poklon - Fernetiči in da ni še rešena zadeva glede kamnoloma »Zernovišče*. Okrog tega vprašanja se je vnela polemika med županom in nekaterimi svetovalci večine na eni strani in svetovalcem Pavlom Coljo (PSI) na drugi strani.
Svetovalec Pavel Colja je očital občinski upravi, da ne upošteva sklepa občinskega sveta, ki je pred nekaj meseci z večino glasov do ločil, da se omenjenega komnoloma ne da v najem podjetju Riosi, da ni sprejela zadevne prošnje
dveh domačih kamnarjev in da ni pokazala dobre volje, ali namena, da bi omenjeno podjetje prisilila, naj zapusti kamnolom. Župan je odgovoril, da ima vso zadevo zdaj v rokah urad za rudnike, na katerega se je podjetje Riosa obrnilo, češ, da gre za iskanje novega kamnoloma. Vmes so posegli še nekateri svetovalci LSS, ki so trdili, da iz »kamnoloma* prežene podjetje lahko samo policija in sodna oblast, da kamnolom »Zemo-višče* ni nikjer zaznamovan, da gre torej za iskanje ali odkrivanje kamnoloma, ne pa za obnovitev obratovanja. Na seji je bilo navzočih nekaj domačih kamnarjev, ki so z zanimanjem sledili diskusiji in se ob takih trditvah potihoma smejali, saj je bilo jasno, in to je potrdil tudi tajnik, da gre za »ponovno obratovanje* (»riatti-vazione*) kamnoloma »Zemovišče*. To je ves čas trdil, na podlagi dokumentacije, svetovalec Pavel Colja, ki je tudi poudaril, da podjetje Riosa še naprej dela v kamnolomu brez dovoljenja ter se posmehuje občinski upravi, županu in vsem občanom.
Svetovalec Egidij Bais (KPI) je izjavil, da se čudi in da je užaljen, ker je občinska uprava tako ravnala, kljub sklepu občinskega sveta. Župan je dejal: »Če ni kaj prav, obrnite se na urad za rudnike*, končno pa so odobrili predlog, naj občinska uprava zahteva od ome-
njenega urada pojasnilo.
Svetovalec Colja je nato vprašal župana, zakaj občinska uprava ni dala na razpolago urada za zbir-nje podpisov za referendum za ukinitev fašističnih zakonov in sploh ni odgovorila na zadevno pismeno prošnjo, ki je bila predložena in vknjižena v začetku meseca junija. Pripomnil je, da je bila na ta način storjena krivica občanom, ki bi prav gotovo v veliki večini podpisali zahtevo, da se odpravijo fašistični zakoni. Zdaj pa je prepozno, ker je zapadel rok. Župan je odgovoril, da o omenjenem pismu ne ve ničesar, uradnica pa je potrdila, da je pismo prispelo in da je tudi registrirano.
Svetovalec Colja je tudi zaprosil župana, naj mu pismeno odgovori, zakaj ni bila še sklicana seja gradbene komisije, ki je bila izvoljena že pred dobrim letom, po upravnih volitvah.
Po razgibani diskusiji, vprašanjih in odgovorih se je vzdušje pomirilo in občinski svet je soglasno odobril občinski obračun za leto 1970 ter sklep, da repentabrska občina ne izstopi iz medobčinskega tehničnega konzorcija. Zgoniški občinski svet je namreč soglasno sklenil, da zgoniška občina izstopi in si sama uredi tehnično službo, potreben pa je tudi sklep devinsko-nabrežinske in repentabrske občine, preden bi se konzorcij razpustil.
glasovali za, le en svetovalec KD je bil proti Rutarjevi zahtevi. Na isti seji je Boris Rutar prebral izjavo, ki od blizu zadeva vprašanje ljudskega štetja. Dejal je, da Slovenci nikakor niso zadovoljni' z načinom, s katerim ga vlada izvaja in da ne bodo v nobenem primeru priznali izidov popisa prebivalcev.
Bil je govor še o problemih šolstva, saj je v Skednju, kot tudi v drugih mestnih četrtih, veliko pomanjkanje šolskih prostorov, vprašanje, ki je posebno pereče v tistih mestnih predelih, v katerih je bilo v zadnjem času, kot se to dogaja v Škednju, zgrajeno mnogo novih hiš, s čimer se je število prebivalstva zelo hitro zvišalo.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V soboto, 30. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 31. ob 16. uri
gostuje
GLEDALIŠČE »KOMEDIJA*
IZ ZAGREBA
z glasbeno komedijo
Goslač na strehi
Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Hamick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison
Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 •/• popusta.
Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede, 27. t.m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Prodaja vstopnic od četrtka, 28. t.m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265.
Ki
Kako in kam s prostim časom?
REKREACIJA, ŽIVLJENJSKA NUJA Predava prof. Bojan Pavletič
V Kulturnem domu jutri, 28. t. m. točno ob 20. uri
V soboto, 30. oktobra ob 18. uri v Ul. Geppa 9/1
otvoritveni večer
mladinskega krožka s predvajanjem filma «Anatomia di un rapimento* znanega japonskega režiserja Akire Kurosavva.
Sledi ples.
Vstop prost.
Mladinski krožek
• Na pobudo krožka »Che Guevara*
bo v petek v dvorani v Ul. Madon-nina 19, komisar madridskega obrambnega sveta med špansko državljansko vojno Francisco Anton govoril o »Borbi španskega ljudstva za svobodo in dernpkjacijo*. Sledila bo debata.
Hiiiiiiiniiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiim
V ODGOVOR NA ZADRŽANJE MINISTRA ATTAGUILEJA
Danes 24-urna stavka pristaniških delavcev
Stavka se bo začela s prvo jutranjo delovno izmeno Jutri sestanek enotne komisije, ki bo določila nadaljnje načine sindikalne borbe
Tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL pristaniškU delavcev so sporočila, da je za danes potrjena vsedržavna stavka pristaniščrikov, ki se bo začela s prvo delovno izmeno.
Gre v glavnem za odgovor na zadržanje ministrstva trgovinske mornarice in še zlasti ministra At-taguileja, ki odreka pristaniškim delavcem pravico do pogajanja na vsedržavni ravni za njihovo delovno pogodbo. Manifestacija je namenjena tudi zoper težak pritisk, ki ga izvajajo delodajalci na vlado, kar preprečuje, da bi se čimprej zadovoljivo rešilo to vprašanje, ki ne tare samo tržaških pristaniških delavcev, temveč je skupno vsem italijanskim pristaniščnikom, Z današnjo stavko hočejo delavci tudi potrditi svojo popolno soglasnost z vsebino enotne vsedržavne platforme zahtev.
Tajništva so na vsak način tudi potrdila, da se bo 28. oktobra sestala enotna osrednja komisija, ki bo razpravljala o nadaljevanju in o načinu sindikalnega boja, da bi čimprej dosegli rešitev tega pomembnega vprašanja.
Ddo deželnih organov
Na sedežu odbomištva za krajevne ustanove so se včeraj sestali predsedniki nadzornih odborov, ki jih je deželna uprava uvedla z zakonom štev. 3 z dne 2. marca 1966. Sestanek je vodil pristojni odbornik Vicario. Razprava o številnih vprašanjih na onevnem redu se bo nadaljevala na novem sestanku, ki bo v prvi polovici prihodnjega meseca.
Včeraj se je pod vodstvom svetovalca Zanina sestala IH. stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi. Na seji so sprejeli zakonski načrt, ki določa finančna sredstva za oskrbo telesno in umsko prizadetih deželanov in za poslovanje središč za socialna obolenja. Zakon določa za letošnje šolsko leto skupen izdatek v višini 100 milijonov lir za prizadete bolnike in vrsto pomoči za omenjena središča.
Včeraj se je sestala tudi IV. stalna komisija, in sicer pod vodstvom svetovalca Metusa. Komisija je zaključila razpravo o zakonskem načrtu, ki določa nadaljnje 4 milijarde lir za trgovska središča v deželi in določa višji letni
prispevek (s 500 na 800 milijonov lir) Neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče. Doslej je dežela namenila trgovskim središčem, tržnicam in zbirnim centrom za kmetijske pridelke nad 6 milijard lir, prošnje za prispevek, ki so doslej prispele na pristojni urad pri deželni upravi, pa predvidevajo načrte za nove pobude v skupni vrednosti nad 23 milijard lir. Med temi načrti so tudi tovorni postajališči pri Gorici in pri Fernetičih, dalje trgovsko središče v Vidmu in novo sejmišče v Pordenonu.
Podpore kulturnim revijam
Predsedstvo ministrskega sveta obvešča, da morajo odgovorni u-redniki in izdajatelji revij visoke kulturne nararve, ki so izšle v letu 1970, ki se hočejo udeležiti natečaja za podelitev podpore, dostaviti komisiji za podporo revijam z vi1-soko kulturno vrednostjo. Ul. Po 14, Rim, do 30. novembra 1971 v priporočeni zalepki izpolnjeno vprašalno polo v dveh izvodih in vse številke revije iz leta 1970. Revije, ki se natečaja udeležujejo prvič, morajo predložiti tudi potrdilo, da so registrirane pri sodišču, kot to predvideva čl. 5 zakona od 8. 12. 1948, št. 47.
Ustanovili so krožek Janka Premrla-Vojka
Po večmesečnem rednem delovanju sc je te dni dokončno izoblikoval krožek mladih ljudi, ki se je poimenoval »Mladinski krožek Janka Premrla - Vojka*.
Krožek, ki združuje visokošolce, dijake višjih in srednjih šol ter mlade zaposlene ljudi, ima namen poživiti kulturno - prosvetno delovanje, spodbujati mladega človeka k študiju važnih vprašanj našega časa, posebno narodnega vprašanja, iskati stike z mladimi ljudmi vseh narodov in mišljenj tako na Tržaškem kakor na Goriškem in Beneškem kakor v Sloveniji, zanimati se za socialno in ekonomsko problematiko našega časa, našega kraja in naših ljudi, organizirati študijska srečanja o perečih problemih slovenskega prebivalstva, posebno mladincev in javno na- | stopati, ko gre za življenjska vpra I šanja našega človeka.	1
.iftaiLžijpbVefula-.; V/-.. ,/• 'j
Slavistično društvo v Trstu obvešča svoje člane, profesorje slovenščine in vse tiste, ki se zanimajo za slavistiko, da bo predaval jutri, 28. oktobra 1971 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani — Trst, Ul. Geppa 9/1.
prof. Pavle Merku O JEZIKU TERSKIH SLOVENCEV.
Po predavanju bo razgovor o aktualnih zadevah društva. Vljudno vabljeni !
• • •
Slovensko amatersko gledališče v Trstu obvešča, da bo danes, 27. t.m. ob 20.30 seja upravnega sveta.
* « »
Združenje staršev otrok osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine vabi vse starše in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo
občnega zbora
združenja, ki bo v petek, 29. oktobra 1971, ob 20. uri v prostorih slovenske osnovne šole, Ul. Caravaggio št. 4, Trst. Dnevni red obsega: poročilo, razrešnico, volitve novega odbora in razno.
* * »
KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, H. nadstr.
Ljudska prosveta
PD »France Prešeren* vljudno vabi vaščane in prijatelje na 5. redni občni zbor, ki bo jutri, 28. t. m. ob 20.30 v srenjski hiši v Boljunou.
• • •
Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo jutri, 28. t. m. ob 20.30 odborova seja. Priporoča točno in polnoštevilno udeležbo.
Po 100 letih zopet slovenski
VELIKI
ATLAS
SVETA
ki prikazuje svet 3-DIMENZIONALNO!
500 strani 217 zemljevidov 151 barvnih fotografij 37.000 imen v indeksu
PREDNAROČILA
sprejema
U&adJta kttfoatota
TRST — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
Izleti
SPDT priredi 3. in 4. novembra
dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Črnomlja, baze 20. itd.
# * •
PD «S. Škamperle* priredi enodnevni jesenski izlet dne 21. novembra v Vipavo, Ajdovščino, Črni vrh. Loga tec in Postojno. Kdor se misli udeie žiti izleta, naj se javi čimprej na tel. 70-834 od 9. do 13. in od 17.30 do 20. ure.
Včeraj-danes
Danes, sreda, 27. oktobra
ANTONIJA
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.01. — Dolžina dneva 10.24. — Luna vzide ob 13.44 in zatone ob 23.28.
Jutri, četrtek, 28. oktobra SIMON
VREME VČERAJ
Najvišja dnevna temperatura 20, najnižja 11,3, ob 19. uri 16,8 stopinje, zračni tlak 1026 narašča, vlaga 50-odstotna, veter 11 km na uro zahod-nik, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
Umrli so: 66-letni Giovanni Cusmin. 22-letni Sergio Bicci, 70-letna Giulia Prikl, 85-letna Maria Pauletic vd. Jeliinek, 74-letni Giuseppe Pibernik ni en dan star Bruno Marchib.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo,
Ul. Bemini 4: Al Castoro, Ul. Cava-na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Centa uro.
Ul. Rossetti 33: AUa Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
r—— +
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
poziva vse lanske abonente Slovenskega gledališča, da obnovijo, če tega še niso storili, tudi letos svoj abonma.
OBČNI ZBOR
Združenja staršev dijakov državnega znanstvenega liceja F. Prešeren v Trstu za letošnje šolsko leto bo danes, 27. oktobra 1971 v šolski telovadnici na Vrdelsld cesti št. 13/1 z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 19. uri.
Na občnem zboru bo tudi govor o delu v novem šolskem letu. zato pričakujemo, da se bodo starši vabilu vljudno odzvali.
Odbor
Gledaljšča /
GLEDALIŠČE VERDI
•Pri gledališki blagajni (tel. 23988) sprejemajo prošnje za abonmaje za prihodnjo sezono, ki se bo začela lino vembra z Verdijevo opero »Simon Boccanegra*. Celotni repertoar gledališča predvideva 12 oper.
Pogoji' za abonmaje so isti kot lani. To velja tudi za posebni abonma za dijake višjih srednjih šol in za univerzitetne študente.
POLITEAMA ROSSETTI
Molierovo komedijo «Don Juan*, prvo abonmajsko predstavo letošnje sezone, bo ansambel Teatra Stabile ponovil danes ob 21. uri.
Pri blagajni v Pasaži Protti še vedno sprejemajo prošnje za abonmaje.
Kino
Nazionale 16.00 »Love story», Ali MacGraw, Ryan 0’Neai.
Fenice 16.00 «11 piccolo grande uo-mo», Martin Balsam, Jeff Corey. Chief Dan Georgie.
Eden 15.30 <11 Decamerone*. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Homo eroticus*. Producent in režiser Mario Vicario. Lando Buzzanca, S. Koščina, B. Podesta, L. Saice, I. Furstenberg, B. Blier. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Qualcuno dietro 1® porta*. Charles Bronson, Anthony Perkins.
Ritz 16.30 «Paradiso nero*. Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Alabarda 16.30 «11 corpo di Diana*-Jeanne Moreau, Charles Denner. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 Revija filmov grozote. «La rivolta di Franken-stein*. Peter Cusching. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom-
Aurora 16.30, 19.00, 22.00 »Sacco * Vanzetti*. Barvni film.
Impero 16.30 »Katmundu*. Barvni film.
Cristallo 16.30 »Grande caldo per il racket della droga*. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «11 vichingo venuto dal sud*. Barvni film. Lando Buzzanca.
Moderno 16.00 »Principe coronato cercasi per ricca ereditiera*. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia-Barvni film. Zadnji dan.
Vittorio Veneto 16.15 »La notte brava del soldato Jonathan*. Clint East-wood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Arabesque». Sofia L*-ren, Gregorv Pečk. Barvni film.
Astra 16.30 »Don Franco e Don Ciccio nelTanno della contestazione*-F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
Abbazia 16.00 »Kriminal*. Glenn Sezon in Helga Line. Barvni film.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Franca Briščka darujeta družini Dolenc -Žerjal 3.000 lir za popravilo farne cerkve na Opčinah in 2.000 lir za S.d-Polet.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta in nonota
Franca Briščka
Posebna zahvala darovalcem cvetja. g. župniku Žerjalu, g. zdravnik« Poldiniju in vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin-DRUŽINE BRIšCEK in DOLENC
Opčine, 27. oktobra 1971
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem. kj so z nami sočustvovali in spremil* na zadnji poti našo drago in preljub-ljeno
Elizabeto Zamolo
ki nas je nenadoma zapustila v nje-nih najlepših letih.
DRUŽINE
ZAMOLO, CIBIC in ERCEG
Prosek, 27. oktobra 1971
0
26. oktobra nas je za vedno zapustil naš dragi
PEPI PIBERNIK
Pogreb nepozabnega bo jutri, 28. t. m. ob 15.30 Iz splošne bolnišnice.
Žalujoče družine MEDEN, ŽERJAV, KOŠUTA in drugo sorodstvo
Trst, 27. oktobra 1971 Pogrebno podjetje Zonta 3, tel. 38006
GORIŠKI DNEVNIK
V KOPRU SO USTANOVILI PRIPRAVLJALNI ODBOR
Prireditve ob 30. obletnici drugega tržaškega procesa
Sredi detembra srečanje preživelih udeležencev procesa
Na pobudo komisije za vprašanja Predvojnih komunistov pri komiteju obalne konference ZK in komisije za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Koper, so v Kopru ustanovili pripravljalni odbor za proslavo 30. obletnice . laškega procesa. V odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Vid Vre-~ predsednik ter člani Vladimir Oojmovič, Emil Zlobec, Vojko Boga-r0, Janko Vatovec, Boris Mrak, Jo-* Kos, Srečko Colja, Armid Ukmar, Milan Bolčič in Franc Sluga.
Prvega sestanka pretekli petek v Kopru so se poleg članov odbora udeležili tudi Janez Kramar, direktor pokrajinskega muzeja iz Kopra, Srečko ilhar, direktor študijske knjižnice iz ter predstavniki družbenopo-Hbčnih organizacij obalnega območja.
Osrednje prireditve ob tem tako Pomembnem dogodku bodo v Trstu in Pa Opčinah, za kar bodo poskrbele ustrezne organizacije onstran meje.
Kopru pa bodo organizirali ustrezaj? Prireditve na novi osnovni šoli na "Obifiki, ki nosi ime po narodnem eroju Pinku Tomažiču, zaslužnemu borcu za delavske pravice, ki je sku-P?J z ostalimi tovariši bil ustreljen ' decembra 1941 na openskem stre-liscu.
15. decembra bodo v atriju pokra-ItPskega muzeja v Kopru odprli raz-r®v° o n. tržaškem procesu, ki jo sta pripravila študijska knjižnica “t Pokrajinski muzej iz Kopra. Tega Pe bodo v Kopru organizirali tova-sko srečanje preživelih udeležencev ' tržaškega procesa ter svojcev streljenih in po vojni umrlih sotova-nsev.
Pripravljalni odbor za proslavo 30-etnice n. tržaškega procesa je dal Ustrezno pobudo upravi radia Koper Popravo dveh oddaj v rubrikah primorska in njeni ljudje* ter »Nedeljsko srečanje*, ki naj bi bili tokrat posvečeni dogodkom ob procesu. Prav tako so dali ustrezno oobu-0 televiziji Ljubljana za pripravo strežne reportaže, oziroma posebne °odaje posvečene temu dogodku.
Preživeli udeleženci H. tržaškega Procesa bodo letos meseca novembra j® decembra obiskali številne osnov-®e in srednje šole na Primorskem, ®r se pogovarjali z mladino o dogod-Klh Pred 30 leti.
Naj še omenimo, da bodo številne stovenske revije ob tem tako pomembnem jubileju iz naše NOB pri-°“c’'e razprave preživelih udeležen-tržaškega procesa in pa ne^ utere prispevke zgodovinarjev iz opra. To bo obenem tudi sklepna Prireditev ob 30-letnici vstaje jugo-s ovanskih narodov na obalnem ob-tnocju.
A. K.
izseljevanje in Furlanija» ^ma tiskovne konierence, ^ bo prihodnji Potek v Vidmu
Kulturni krožek »Elio Mauro* s edežem v Vidmu — Ul. Baldisse-u 17 — prireja v petek, 29. t. °b 11.30 tiskovno konferenco zvezi z gledališko predstavo Vit-JPna Franceschija »Tukaj vse j?av---- tako upam tudi zate*. Ti-kovno konferenco, katere osnov-a tema bo vprašanje »Izseljeva-DJe, 'z Furlanije*, bo vodil član Predsedstva izseljenske organizacijo. ^^F in predsednik Colonie bere v Švici Leo Zanier.
N? konferenco so organizatorji abili predstavnike vseh izseljen-
skih
organizacij, kulturnih in sin-
dikalnih sekcij, političnih strank in Jaških ter študentovskih organi-
zaClj.
Študijska knjižnica v Kopru pripravlja spominsko razstavo znanega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča. Razstavo bodo odprli 3. novembra, na 85. rojstni dan pokojnega pisatelja. Organizatorji se bodo potrudili, da bi kar najbolj temeljito prikazali velik obseg u-stvaritev, ki jih je Ribičič pripravil za mladino. Na otvoritev bodo povabili tudi njegovo ženo Rozi in sina Mitjo Ribičiča.
« * •
Koprsko Agrario je obiskala delegacija znane italijanske tovarne likerjev Ramazzotti. Kakor je znano, sodeluje koprska Agraria že leto dni s tem podjetjem. Po pogodbi bi morala pripraviti letos za trg okrog 75 tisoč litrov aperitiva. Ramazzotti, pripravila pa ga je že 100 tisoč litrov.
■ IIIIIIIIIIItmilllimilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIlIlllllllliiuilUlltllllllllllllllllllllllllllllMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREJŠNJO NEDELJO V PROSTORIH GLASBENE MATICE
Tržaški in goriški taborniki so imeli v nedeljo občni zbor
Več članov m boljša oprema - Pozdrav gostov iz Ljubljane
V nedeljo smo imeli v prostorih 1 kov Slovenije, nam je izročil vi-
I d C hon Q IVI nrioo f wqc1zi ln rtom olrl I	Tttom rt D/\1«Aa	a
Vesti z onstran meje
Številnim interesentom za citro-enove avtomobile se obetajo lepši časi. Te dni so se namreč začeli poslovni razgovori o ustanovitvi mešane družbe, v kateri bi bili razen trvdke Citroen še koprski Tomos z obrati v Buzetu in Senožečah ter postonjski Liv. V Postojni bi začeli najprej z montažo, potem pa bi postopoma osvojili 40 od sto proizvodnje. Po dveh letih bi prihajalo na trg okrog 18 tisoč avtomobilov, pozneje pa letno od 35 do 40 tisoč. Da bi bil lahko kos tako zastavljen; proizvodnji, bo moral Liv razširiti proizvodni prostor za okrog 15 tisoč kvadratnih metrov.
Glasbene matice tržaški in goriški taborniki svoj redni občni zbor. Zbrali smo se bratje iz vseh ilru-žin. manjkali so pa bratje, ki sestavljajo odbojkarski ekipi RMV, kei so ravno takrat tekmovali na SŠI. Dvorana se ie kmalu napolnila tudi s predstavniki sorodnih organizacij iz domovine 'n pcvablre nih tržaških društev, od katerih se !iam samo SPDT ni moglo pridni žiti zaradi izleta.
Občni zbor je otvoril podstaro sta s pozdravom vsem prisotnim. Pest.do je pa kmalu prepustil načelniku. ki ie v svojem poročilu z zadovoljstvom ugotovil, do ie naša organizacija končno res prebredla krizo iz leta 1965. ki je pustila težke posledice v razvoju organizacije. To dokazuje samo število članov in tudi kvalitetna raven naših akcij. Oglasil se je nato gospodar, ki je opozoril na žalostno stanje male opreme, vendar ie to opravičil z dejstvom, da smo v dveh letih skoro popolnoma obnovili šotorsko opremo. Namesto šotorov, ki so pam 15 let po svoji moči zvesto služili, imamo sedaj na razpolago kar 70 ležišč pod nepropustnim šotorskim krilom. Gospodarstvu logično sledi blagajna, zato ie blagajničarka takoj pokazala kako. kljub skromnim dohodkom, zna končati poslovno leto brez kakršnegakoli pasiva. Matematičnemu poročilu ie moralo slediti bolj ideološko in spregovoril je starosta.
Izrazil ie zadovoljstvo nad ponovnim porastom članstva, ki ie doseglo število 70. ne da bi pri tem utrpela kvaliteta. Opozoril pa je na nevarnost, da se zopet ponovi proces, ki je pred leti enako močno organizacijo spravil v krizo, iz katere smo se šele sedaj rešili. Temu je bilo vzrok preveč enolično delovanje, usmerjeno izključno k vzgajanju novega rodu. pri čemer se ie zanemarilo potrebe starejših, ki so se od organizacije oddaljili. Zato smo oa letos preusmerili našo dejavnost, ne da bi za to seveda zapustili nove in mlajše člane, na področja, ki privlačijo mladince, kakor so jamarstvo, akcije na moriti s čolnom in kajaki, fotografije, delo v okviru narodne manjšine. Seveda ie vse to odvisno od nas samih. ker. kakor je pri nas navada. bomo želi samo to. kar si bomo sami posejali. Kot zadnje poročilo smo poslušali člana nadzornega odbora. Sledili so pozdravi vseh prisotnih društev: tov. Ju-riševič, predstavnik Zveze taborni-
l,IIIMM|l|ii|||l|t||,|||i|,„|||||||im|||||||,lirlM||,|,|,,„|„,|„||||„,||,|||||„„|||m|,||||)|||||||||||||ml|n|,||
soko priznanje Ivana Potrča, brata starosto oa ie še posebej nagradil za neutrudno delovanje. Sledilo je nagrajevanje članov, ki delujejo v organizaciji že 10 ali 5 let. Prvih ie troje, drugih oa kar deset.
Tov. Sandi Jakoš ie nato pozdravil v imenu Zmajevega odreda iz Ljubljane, tovarišica Marija Pahor pa v imenu SKGZ in posebej za komisijo za doraščaiočo mladino.
Sledila je diskusija, oo kateri smo sprejeli spremembe v statutu, in določili, da imaio aktivno volivno pravico vsi člani od 10. leta starosti dalje, pasivno oa od 12. Vpeljali smo tudi v kroj dolge hlače, da bi kak oar zvitih nog ne pokvaril lepega vtisa, ki ga mi vedno pustimo.
Po diskusiji smo še volili rodovo upravo, ki bo imela nalogo, da «poriva barako* vse do naslednjega občnega zbora.
11. SPLOSNO LJUDSKO ŠTETJE
Danes bodo začeli pobirati popisnice v naših domovih
v
Številni Slovenci so jih izpolnili v našem jeziku Protest občinskega sveta v Sovodnjah - Zaradi akcije naših ljudi so se rimski funkcionarji začudili
Danes bodo popisovalci pričeli narodnosti je treba priznati pra-
LiAoL	—___•____ i	___ ___uiiii.:
po hišah pobirati izpolnjene pole ljudskega štetja. V tem poslu je zaposlenih na Goriškem nekaj sto ljudi, ki so jih občine začasno najele ali pa za to uporabile svoje uradnike. Marsikateri med popisovalci je pomagal družinskim poglavarjem izpolniti popisnico. To je lepo in prav vendarle je v nekaterih primerih na našem podeželju (mišljeno je Oslavje) popisovalec kar v italijanskem jeziku izpopolnjeval popisnico. Na eni strani je mož želel priskočiti na pomoč prizadetim osebam, na drugi pa je seveda oškodoval željo domačinov, da bi izpolnili popisnico v slovenskem jeziku.
Popisovalci so se hudovali ker je nagrada, ki jo bodo dobili za svoje delo, premajhna. Zaradi tega so tudi protestirali bodisi na občinah kot pri inšpektorju, ki je nalašč za to priliko prišel v Gorico iz ministrstva v Rimu. Izvedeli smo tudi, da se je ta inšpektor začudil, odkod odpor Slovencev proti takemu načinu ljudskega štetja, ko takih protestov ni oilo lani, ko se je vršil popis kmetijstva. Tudi na tem področju je bilo zainteresiranega precej slovenskega prebivalstva. Nekateri popisovalci so omenjenemu gospodu povedali, da je odpor ljudstva popolnoma upravičen in da je ta odpor dobil precejšen odziv med vsemi tu živečimi Slovenci.
V ponedeljek zvečer se je v Sovodnjah sestal na redni seji občinski svet. Po krajši debati je ta svet odobril resolucijo v kateri ugotavlja, da je veliko število domačinov protestiralo, ker jim niso bile dostavljene dvojezične popisnice, kot se je to pripetilo v narodnostno mešanih občinah tržaške pokrajine. Občinski svet izraža svojo popolno solidarnost z vsemi, ki so proti takemu diskriminacijskemu početju protestirali. Obsoja početje ISTAT, ki ni pokazal razumevanja za državljane slovenskega jezika v goriški pokrajini in tako umetno razdelil enotno manjšino v dve kategoriji. Občinski svet v Sovodnjah vabi deželne in državne oblasti, da bi v prihodnosti odpravile take pomanjkljivosti. Vsem italijanskim državljanom slovenske
illiiiiliiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiuiiilliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinmiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitii
STALIŠČA STRANK 0 DECENTRALIZACIJI
Mnenje socialistov o konzultah: morajo biti zelo demokratične!
Obvarovati je treba specifičnost slovenskih predmestij Nocoj predevanje v priredbi goriške občine
V dvorani pokrajinskega sveta konzult tako da bodo odražale raz-
bo nocoj govor o sodelovanju občanov v občinski decentralizaciji. Govorila bo načelnica za to dolo-
merje političnih sil v določenem kraju. Fašisti ne smejo imeti v vaških konzultah, n. pr. v Štan-
čenega urada občine v Bologni dr. drežu ali v Pevmi, isto težo kot
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
PO MNENJU AGENTOV JE HLINIL PREKRŠEK
Zaradi tega so ga sodniki najprej obsodili, zdaj pa oprostili
Nekaj pred 6. uro zjutraj 1. ja-1 tega pa je nemogoče, da bi razpo-jharja letos je 24-letni Sergio De' lagal s tolikšno vsoto, ko pa je bil attia brez stalnega bivališča pri- ‘ ke' na osrednji komisariat javne
rr^nost* ’n zbegano povedal, da so
neznani
zmikavti ukradli iz ga je bil obesil
*®Pa suknjiča, ki ^
klin v baru «Wally» v Ul. Moli-a Vento 7/c, ovojnico, v kateri jjj, ”ranil mesečno plačo — 86 tisoč
Kfir je bil omenjeni bar tedaj že u so preiskovalci sklenili, da šli pogledat v lokal cez nekaj • ga bodo spet odprli, medtem žel *0 Mattio na njegovo izrecno .®*Jo odpeljali v bolnišnico, kjer mu Jjjdežurni zdravnik ugotovil vinje-
. Ko so se čez nekaj ur podali v k?r «Wally», so tu naleteli na Silvio 5 Caji por. Bulloch iz Pončane št.
ki je skupaj z De Mattio pričakala v istem baru novo leto. Žen-k a Je povedala agentom, da ji je , e Mattia izroči) približno 3 tisoč 'j' ker se je bal, da bi jdh zapra-nekaj ur kasneje pa zahteval, aJ mu jih vrne, kar je ženska tudi
‘tonla.
. oullochova je še povedala, da se ”7 mladenič zavedel izginotja ovoj-slc® zdenarjem okrog 4. ure zjutraj.
«m v zvezi je pripomnila, da ** ji zdi, da je De Mattia vse sku-. hlinil, ker ni imel dovolj de-aria za prenočitev v hotelu, poleg
že dalj časa brezposeln. Vsekakor, je še dodala Bullochova, če bi res imel 86 tisoč lir, bi ji jih iz varnostnih razlogov prav gotovo izročil.
Policisti so kljub mladeničevi trditvi, da so mu res ukradli denar, sklepali, da razpolagajo z dovolj-snjimi dokazi za njegovo krivdo in ga tako pod obtožbo hlinjenja prekrška in vinjenosti prijavili sodnim oblastem.
Tržaški pretor je na razpravi 19. julija letos spoznal De Mattio za krivega obeh pripisanih mu prekrškov in ga zaradi hlinjenja obsodil na 7 mesecev zapora, zaradi vinjenosti pa na 50 tisoč lir denarne kazni.
Proti tej razsodbi je obtoženec vložil priziv in tako se je včeraj moral zagovarjati pred tržaškim kazenskim sodiščem 'preds. Ligabue, tož. Tavella, zapis. Sabadini). Sodnikom je potrdil, kar je že dejal med zaslišanjem in še enkrat zagovarjal tezo, po kateri so mu neznanci ukradli denar. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal zanj za prvi prekršek oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za drugi pa potrditev prvostopne kazni. Branilec odv. Ghezzi se je potegoval za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog.
Maria Rosa Loreti. Predavanje prireja goriška občina.
Urad za programacijo goriške občine je medtem izdelal študijo o rajonskih svetih ali krajevnih konzultah. Komisija občinskega sveta, v kateri so občinski svetovalci vseh političnih strank, bo o tem pričela kmalu razpravljati.
Socialisti so medtem že zavzeli svoje stališče. Prejšnji teden so imeli skupščino svojih članov mestne sekcije in so vso diskusijo posvetili prav temu vprašanju. V naslednjih dneh bodo imeli sestanke članov in somišljenikov v raznih mestnih rajonih in v predmestnih vaseh, da bi dokončno izdelali platformo, s katero bodo nastopili v pogajanjih z drugimi strankami.
Poročili o krajevnih svetih sta na socialistični skupščini imela tajnik Dellago in podtajnik Waltritsch. Uvodno besedo je imel Waltritsch, ki je prikazal zgodovinsko plat vprašanja, omenil, da so bile v letu 1927 nekatere okoliške občine pridružene goriški, da so od tistega časa mestni upravitelji pozabili na periferijo, da je prebivalstvo predmestij še danes nezadovoljno. Med drugim je tudi treba reči, da je prebivalstvo okoliških vasi Štandreža, Ločnika, Podgore, Pevme, Oslavja in Šentmavra premalo zastopano v občinskem svetu. Govorni': se je zavzel za ustanovitev samostojnih krajevnih konzult v predmestjih, kjer živi domače, slovensko prebivalstvo. Treba bo tudi izvoliti člane krajevnih
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice
Bertolt Brecht
Bobni v noči
drama in komedija
Prevod: BORUT TREKMAN Režija: MILE KORUN
Jutri, 28. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI
(Abonma red A In red B)
Pohitite z abonmaji t
Opozarjamo cenjene abonente, da lahko dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu Slovenske pro svetne zveze. Ul. Malta 2.
jo imajo v središču mesta, kjer imajo \eliko glasov.
V	svojem govoru je Dellago naglasil, da je treba krajevne kon-zulte ustanoviti z demokratičnim aktom. Ne smemo ponoviti napak, ki so se pojavile drugje Zaradi tega morajo biti v konzultah za stopani ne le prebivalci določenega kraja, marveč tudi morebitni delavci v kraju postavljenih tovarn saj tudi njih zanimajo nekatera vprašanja, zlasti kar se tiče javnih del in zdravstva. Dellago je dejal, da bi se morali pri konzultah oprijeti šolskih okolišev. Ljudske šole naj postanejo središča bo dočih rajonov.
V	debato je poseglo več članov PSI, med katerimi tudi Milocco, Bukovec, Perrazza, Neri, Villa. O-menimo še, da so imeli pred ča som goriški socialisti sestanek ■, voditelji sekcije komunistične partije, na katerem so razpravljali tem vprašanju.
Vozni red avtobusov v gledališče v Gorici
Avtobus št. 1: Vrh - Poljane Doberdob, Jamlje - Dol - Rupa, Peč, Gabrje - Gorica Avtobus št. 2: Sovodnje, Podgora, števerjan, Oslavje, Pevma - Gorica
Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni - Devetak - Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Boneti, Palkisče, gostilna Peric Rupa - Peč
Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot
Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič Podgora ob 19.40 pred vhodom tovarno
števerjan ob 19.50 Bukovje Števerjan ob 19.55 Dvor Oslavje ob 20.05 pri kostnici Pevma - št. Maver 20.10 pri spomeniku
Abonenti naj dvignejo abonmajske izkaznice z naročilnico pri SPZ v Gorici, Ulica Malta 2.
GORIŠKA INDUSTRIJA V SEPTEMBRU
Zaradi sindikalnih borb nejasen položaj v kovinarstvu v Tržiču
Živahna gradnja petrolejskih velikank v ladjedelnici ■ Urejeno finansiranje goriškega vodovoda V kratkem bo začela obratovati predelovalnica smeti - Gradnja avtoporta na meji
vice, ki so določene v republiški ustavi.
V Sovodnjah so nam povedali, da se bodo ljudje množično odzvali povabilu, da izpolnijo popisnice v slovenskem jeziku, povsod kjer je to mogoče. Prav tako pričakujejo nadaljnja protestna pisma domačinov. Tudi v Gorici in v drugih krajih so nam ljudje povedali, da bodo popisne pole izpolnili v slovenskem jeziku. Ljudski protest je tokrat zajel široke plasti naše narodnostne manjšine na Goriškem
Občinski svet v Gorici bo danes zvečer, z začetkom ob 21. uri imel sejo na kateri bodo nadaljevali z obravnavo problemov, ki so ostali nerešeni z zadnje seje. Med temi je tudi razprava o resoluciji v zvezi s popisom prebivalstva, ki jo je predložil svetovalec Bratina.
luiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiimiitiiiitiiiiiiin
Nejasen položaj, ki je že prejšnja dva meseca zajel nekatera področja kovinarske industrije v Tržiču in okolici zaradi novih sindikalnih zahtev prizadetih delavcev, se je nadaljeval tudi v preteklem septembru. Posledica so bile številne stavke, zlasti v prvi polovici tega meseca. Tako ugotavlja zadnji Vestnik trgovinske zbornice za Goriško, ter dodaja, da je proti koncu meseca prišlo do delnega izboljšanja kar se tiče podjetja AS GEN in tovarne vijakov Europa. V tovarni Sem-Detroit so podpisali sporazum glede mezd in normativnih problemov tako za delavce kot za uradnike.
Negotov je tudi položaj v ladjedelnici, zlasti kar se tiče oddelka za predelavo plastičnih predmetov in še nekaterih drugih. Pristanišč-
niki v Portorosega so tudi imeli več protestnih stavk proti uvedbi funkcionalne avtonomije v korist papirnice Timavo pri Štivanu, ker smatrajo, da bi bila tržiškemu pristanišču v veliko škodo.
Glede na splošno proizvodnjo po posameznih oddelkih, navaja Vestnik, je v tržiški ladjedelnici 4. septembra zapustila opremni pomol petrolejska ladja «Santa Rosalia* z nosilnostjo 228 tisoč ton, ki jo bodo dokončali v Lizboni na Portugalskem. Komaj teden dni pozneje pa so splovili še eno petrolejsko ladjo na turbine »Esso Italia*, ki bo imela 254 tisoč ton ter bo največja petrolejska ladja doslej zgrajena v italijanskih ladjedelnicah. V kratkem bodo postavili na gredelj še eno petrolejsko velikanko, ki jo .je naročila družba «Italnavi».
OBČINSKA SEJA JE BILA V PONEDELJEK
V Sovodnjah so prvi na Goriškem odobrili proračun za leto 1972
Letos 7.724.969 lir primanjkljaja - Vedno več izdatkov za šolstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo, splošno upravljanje - Asfaltirali bodo tudi zadnje makadamske stranske poti
Sovodenjski občinski svet je v ponedeljek zvečer izglasoval, prvi na Goriškem, proračun za prihodnje leto 1972. Sedaj imajo, za razliko od prejšnjih dveh let, tudi v Sovodnjah primanjkljaj. Letos sta bili le dve občini v naši pokrajini, Sovodnje in Gradež, brez primanjkljaja, v prihodnje niti ena niti druga ne bosta več. Stroški so se precej povišali, dohodki pa le za malenkost. Občinam se postavljajo vedno večje naloge, reforma davčnega sistema in s tem v zvezi' tudi občinskih financ pa je še daleč.
Poglejmo nekoliko proračun so-vodenjske občine za leto 1972. U-pravnega prebitka bodo imeli 4 milijone 483.058 lir (lani 6.385.886). Za davke bodo dobili 32.946.960 lir (lani 29.427.405 lir). Tu velja omeniti, da so predvideli, da bodo za družinski' davek dobili 8 milijonov lir (2 milijona več. kot lani, ker so letos jeseni izvedli pregled dohodkov vseh občanov), od proste cone bodo dobili 13.550.000 lir, za trošarino pa 8.300.000 lir. Ostalo bodo dobili iz raznih manjših davkov. Soudeležba pri državnih dohodkih bo znašala 15.521.277 (lani le 9,5 milijona lir), razni izvendavčni dohodki pa 10.914.840 lir, to je za milijon in pol več kot lani. Sem so všteti državni in deželni prispevki za šole, za področje, ki je gorato in podvrženo vojaškim služnostim, itd. Omenimo še, da dobi sovodemi-ska občina letno tudi nekaj sto tisoč lir aktivnih obresti, ker so doslej imeli' na svojem bančnem računu vedno denar na razpolago.
V proračun so vključili tudi vsoto 17 milijonov lir, ki jih nameravajo potrošiti za asfaltiranje nekaterih stranskih cest. Za to vsoto so deželno upravo zaprosili za pomoč. Primanjkljaj bi znašal 7.724.969 lir. Skupni' dohodki proračuna so 94 milijonov 799.524 lir.
Višje številke v primerjavi z letošnjimi imamo tudi pri izdatkih. Za splošno upravljanje (plače o-sebja, vdrževanje stavb, oprema, kurjava, pisarniške potrebščine in podobno) bodo porabili 32.177.980 lir (letos imajo v proračunu 23 milijonov 901.170 lir). Za javno varnost, ki spada v pristojnost občine 3.942.860 lir (letos 2.673.455). Za šolstvo in kulturo 11.431.797 lir, tj. cele štiri milijone lir več kot letos. Povečanje gre na račun večjih stroškov za prevoz otrok, za nakup šolskih knjig in za vzdrževanje šol. Od devet milijonov na
Tudi 3. novembra šolske počitnice
V	okviru štirih dni, ki jih ima šolski skrbnik med letom na razpolago za počitnice, je goriški šolski skrbnik Martuscelli določil, da bo tudi letošnji 3. november pouka prost dan.
V	kratkem bo skrbnik sporočil ostale tri dneve v letu, ki bodo prosti pouka.
trinajst se je povečal tudi strošek | strani našega lista. Debato je sproža higieno, zdravstvo, za nespo- žil odbornik Marčelino Devetak, sobne itd. Za vzdrževanje cest so letos porabili tri milijone in pol, v ta namen so za prihodnje leto določili le tri milijone lir, vendar so tem dodali še 17 milijonov lir za asfaltiranje stranskih cest, kot smo že zgoraj omenili. Zmanjšana je za skoro pol milijona lir postavka za obresti na posojila in za rezervni fond (prihodnje leto bo 5.061.548 lir), pri drugih postavkah pa ni velikih razlik.
Nekaj več kot polovico upravnega prebitka, tj. 2.400.000 lir, bodo porabili za nakup kamiona, ki bi služil za odvažanje smeti. Službo nameravajo uvesti v prihodnjem letu.
Zaprositi pa bodo morali držav no upravo posojilo za kritje primanjkljaja v višini1 7.724:969 ijri Občine, ki prve pripravijo proračun, imajo možnost dobiti posojilo zelo hitro, tako se rešijo plačevanja morebitnih obresti pri bankah.
Zaradi tega so v Sovodnjah proračun odobrili, kot smo že omenili, prvi na Goriškem.
O proračunu sta poročala župan češčut in tajnik dr. Bukovec, sle dila je razprava, v katero je poseglo nekaj svetovalcev, nato so proračun soglasno odobrili.
V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili tudi seznam dijakov nižjih in višjih srednjih šol, ki bodo dobili prispevek za nakup šolskih knjig ih za potne stroške. Njihov seznam bomo objavili jutri.
Na predlog župana češčuta so svetovalci soglasno odobrili sklep za ureditev raznih stranskih poti in podaljške cest, ki niso še asfaltirani, in sicer v Sovodnjah, v Ga-brjah, v Rupi, na Vrhu in na Peči. Za to bi porabili 17 milijonov lir. Župan je še dejal, da bodo za nekatere ceste na Vrhu dobili denar iz sklada za gorske ceste, za razširitev prvega odseka ceste Rubije - Vrh pa bodo zaprosili deželo za prispevek iz fonda za turistične ceste.
Svetovalci so nato odobrili tudi sklepe, ki zanimajo nekatere ob činske uslužbence. Ti so namreč, na podlagi zakona št. 336, zaprosili za priznanje nekaj let vojnega službovanja, ki jim prinašajo nekatere koristi.
Na predlog župana so nato odobrili resolucijo o poteku ljudskega štetja. O tem poročamo na drugi
iiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimimiiuiiiitniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiuiiiiiiiiiiin
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Hude poškodbe vespista pri trčenju z avtomobilom
Nezavestnega so odpeljali v goriško bolnišnico in nato pa v Videm
Dvignite popisne pole
Občinski urad za ljudsko štetje v Gorici opozarja vse tiste občane, ki še niso prejeli popisne pole za svojo družino in zase, naj stopijo telefonsko v stik s tem uradom (52-51 notranja štev. 73), da se sporazumejo kako in kdaj naj se jim popisna pola dostavi na dom.
Z rešilcem Rdečega križa so včeraj nekaj pred 13. uro pripeljali v splošno goriško bolnišnico nezavestnega 53-letnega delavca Guerrina Zanutela iz Ločnika, Ul. Perco 19, ki je bil malo prej žrtev prometne nesreče v Gorici. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in več drugih poškodb ter so ga nezavestnega sprejeli s pridržano prognozo. Ob 15. uri pa so ga odpeljali na zdravljenje v Videm, kjer so mu skušali rešiti življenje,
Zanutel se je okrog 12.30 peljal z vespo po Ul. Lunghisonzo proti Ul. Prato. Pri tovarni Lacego pa je privozila od tovarne na cesto z avtom mini Cooper 45-letna Giustina Privat iz Trsta, Ul. Romagna 34, ki je prepozno opazila vespista in ga podrla.
Vesti iz Tržiča
Povečanje bolnišnice. Danes zvečer bo v prostorih bolnišnice v Tržiču sestanek 8 županov in odbornikov iz tržiškega področja z upravitelji bolnišnice. Razpravljali bodo o na-. seppe Črtu za povečanje in izboljšanje I Maria
naprav v sedanji bolnišnici v pričakovanju gradnje nove. Predvide-in stroški okrog 250 milijonov lir
Trčil je v tovornjak. V bolnišnici v Tržiču so včeraj pridržali za 40 dni na zdravljenju 47-letnega trgovca Uga Hočkijo iz Brtiolo, ki je z avtom medcedes 2200 na cesti Redipuglia - Villesse od zadaj trčil v tovornjak, ki' se je ustavljal. Zdravniki so mu ugotovili udarec in rane po obrazu, po rokah m zlom desne stegnenice. Avto je utrpel precejšnjo škodo.
Ronško letališče. Od 1. novembra dalje bodo uvedli še tretji letalski polet na progi Ronke - Rim. Odhodi iz Ronk ob 7.15, 15.10 in 19.10 Pihodi v Ronke ob 9.55, 14.30 in 19.10,
Iz goriškega matičnega urada
Dne 26. oktobra so prijavili na goriškem matičnem uradu 3 rojstva in dve smrti.
Rojstva: Tiziana Del Veccchio, Paolo Zanolla, Paolo Miniussi. Umrli so: 46-letai delavec Giu-Visintin: 89 letna gospodinja Tomasini.
Na drugih industrijskih področjih v septembru niso zabeležili večjih novosti. Pač pa je bilo končno skoro urejeno vprašanje finansiranja izgradnje novega goriškega občinskega vodovoda in v kratkem naj bi uradno otvorili tudi novo peč in predelovalnico za smeti in odpadke pri Sovodnjah, pri uporabi katere bodo sodelovale tudi Sovodnje in rrorda še katera druga občina, kar bo zmanjšalo režijske stroške.
Važno je tudi sporočilo, ki so ga dale obmejne oblasti iz Jugoslavije, ko so zagotovile izgradnjo avtoporta tudi na njihovi strani pri' Vrtojbi ter s tem povezale to področje z avto cesto državna meja pri Gorici - Villesse in dalje proti Benetkam, oziroma Vidmu in Trbižu.
Na gradbenem področju v septembru niso zabeležili večjih sprememb. V preteklem avgustu je bilo po podatkih trgovinske zbornice dograjenih na Goriškem 16 stamo-vanjskih poslopij s 37 stanovanji ter dve gospodarski poslopji. V i-stem mesecu so pripravili načrte še za 45 stanovanjskih poslopij * 203 stanovanji ter za 8 gospodarskih stavb.
Na deželnem letališču pri Ron-kah je začela obratovati proga proti Reki in Splitu, s čimer se je dvignil blagovni in potniški promet. V tržiškem pristanišču pa so zabeležili zmanjšanje blagovnega prometa, čeprav je ostal na dostojni višini promet z industrijskimi olji, lesom in žitom.
Šahovski brzoturnir v klubu «S. Gregorčič
Na sedežu kluba »Simon Gregorčič* se nadaljuje šahovski tečaj na katerem sodeluje približno dvaiset osnovnošolskih otrok in nižješolcev. Turnir vadi znani goriški šahist g. Perioi. Pred nekaj dnevi so imeli prvi brzoturnir. Najboljši v tem turnirju je bil Saša Osbat, ki je bil nepremagen. Dosegel je enajst točk. Sledili so mu Marko Čubej (10 točk), Marko Lutman (10 točk), Marko Marinčič (9,5 točke), Igor Pahor (8.5 točke), Ivo Rener (7,5 točke), Marko Vogrič (6,5 točke), Livij Pahor (S fočk), Mauro Dornik Tečaj se bo kmalu zaključil. Ob koncu bodo udeležencem porazdelili kolajne in darila.
Gosta megla na Goriškem
Gosta megla je zajela v ponedeljek pozno popoldne vso našo deželo, zlasti južno Furlanijo.lLV Gorici in v okolici je bilo megle precej, zaradi tega je prišlo do več zastojev v avtomobilskem prometu.
Pozno popoldne so preusmerili letala namenjena na beneško letališče proti Ronkam, tu so imeli nekaj časa več prometa kot ga imajo po navadi, zvečer pa so tudi letališče Ronke zaprli. Tudi včeraj zjutraj ni iz Ronk odletelo nobeno letalo.
Megla je bila tudi včeraj zjutraj na Goriškem, čez dan pa je izginila. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMi
Irena Sever in Miloš Devetak s Poljan, ki sta se poročila prejšnji teden, se zahvaljujeta športnemu društvu Mladost» in vsem ostalim, ki so jima čestitali ob poroki.
Odprto pismo cOdboru za sanacijo slovenske šole»
na
nam
Spodaj podpisani profesorji slovenskih šolah v Gorici so poslali odprto pismo v odgovor na nedavno objavljen članek nekega »Odbora za sanacijo slovenske šole*. Odgovor rade volje objavljamo, kot smo pred tem objavili tudi pismo nekega drugega našega čitatelja, ki se ni mogel strinjati z vsebino in načinom obravnave tako važnega in občutenega vprašanja kot je ravno slovenska šola, zlasti še zato, ker s stališča objektivne presoje nekatere trditve v članku «Odbora za sanacijo slovenske šole* niso resnične.
Odprto pismo se glasi:
Z ozirom na «Pismo uredništvu», objavljeno v Primorskem dnevniku dne 21. oktobra 1971 in podpisano od nekega doslej v naši javnosti nepoznanega tOdbora za sanacijo slovenske šole*, ugotavljajo podpisani člani profesorskega zbora slovenske gimnazije-liceja v Gorici, da so v objavljenem besedilu pisma navedeni nedokazani in neutemeljeni očitki, celo osebne žaljivke (tprofe-sorčki*), naperjene proti članom profesorskega zbora, da bo šola cčrknila* in da bodo predavali praznim stenam.
Ihtavi in žaljivi prizvok takega pisanja prav gotovo škodi ugledu in rasti naše šole, jo blati in ponižuje z neresničnimi očitki profesorski zbor, ki nima s habilitacijskimi izpiti in njih izidi nobene zveze. Obenem pa z brezpotrebnim in škodljivim mitiziranjem ustvarja poceni razlikovanje med samimi profesorskimi vrstami.
Tudi očitek, da pada število dijakov, ni resničen. Za zastarele učbenike profesorji ne nosijo uobene krivde, pač pa ustrezni činitelji, ki, bi morali poskrbeti za finančna sredstva in sestavljevce. Podpisani profesorji, od katerih nekateri že desetletja poučujejo s prav tako odličnimi ocenami na isti šoli in ki so vzgojili že več rodov naših sedanjih javnih ali poklicnih delavcev, odbijajo zaplotniške žalite in pocestna obkladanja s tprofesorčki* in ugotavljajo, da skrivni odbor za rsanadjo* šole naši šoli s takim pisanjem samo škodi, ne pa pomaga.
Podpisani: Rudi Bednarik, Andrej Bratuž. Ivan Černič, Marjan Bednarik, Vanda Sever, Lučka Komac, Kazimir Humar, Ida Primožič, Albin Sirk.
CORSO 17.15-22.00: »Grande Jack*, J. Wayne in M. 0'Hara; kinema-skopski film v barvati.
MODERN1SS1MO 16.30-22.00: »Angelica*, M. Mercier in R. Hossem; francoski kinemaskopski film v barvah.
VERDI 17.00-22.00: »Due ragazzi da marciapiede*, J. Sorel in L Fur-stenberg; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00-21.30: «Quando i dinosauri si mordevano la coda>, V. Vetri in R. Havvdon. Ameriški barvni film.
VTITOR1A 17.15—21.30: »Sette giomi di terrore*. J. Fusberger in K. Georg; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
Iršič
AZZURRO ob 17.30: »La pelle a Satana*. P. Wimark in L. Haydel.
EXCELSIOR ob 16.00: «H 2 F* v barvah.
PRINCIPE ob 17.30:	»Sadismo*. J.
Soz in M. Jager. Barvni film.
\ocu IIvrtcu
SOČA (N. Gorica):	»čarovnica ii
vražje hoste*, angleško nemški barvni film — ob 18. m 20.
SVOBODA: »Sirota s čudovitim glasom*, nemški barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA: »Bojevito dekle*, ameriški črnobeli film — ob 20.
RENČE: Prosto.
DESKLE: »Postelja*, mehiški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go-rici odprta lekarna MARZINI, Korzc Italija 89, tel. 2443.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je s Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo Ulica ToG 5/2 tel. 72701.
Razna obvestila
Vpisovanje za martinovanje SPD ki bo v nedeljo 14. novembra t hotelu »Soča* v Mostu na Soči, z bo zaključilo 9. novembra. Zamud niki pohitite. Vsa podrobnejša pojas nila pri vpisu na sedežu SPD \ Gorici, Ul. Malta 2/1.
Pablo Picasso
devetdesetletnik
V nedeljo se je v majhnem mestecu VaJlauris v južnih predelih Francije vršilo nenavadno slavje. Proslavljali so namreč devetdeseti rojstni dan velikega slikarja Pabla Picassa, ki je obogatil svetovno u-metnost z neprecenljivimi vrednotami, kakršnih v našem stoletju ni dal noben umetnik. Nemogoče je prikazati v priložnostnem zapisu pomen tega človeka, toda samo v ilustracijo bomo povedali, da je o svojem dolgem ustvarjalnem življenju dal vsemu svetu okoli 200.000 del. Mimogrede bomo omenili, da sta tudi nič manj slavna Michelangelo in Tizian prav tako kot Picasso dočakala devetdeset let. Kaže torej, da je prekipevajoča u-metniška ustvarjalnost, ki so io pokazali vsi ti trije veliki umetniki, nekakšen neposreden izraz življenjske moči.
Kakšna je ta življenjska sila pri Picassu, nam dokazuje njegova predlanska razstava v Avignonu, kjer je prikazal nič manj kot 185 velikih podob, ki jih je naslikal v enem samem letu. Seveda je v istem letu ustvaril še nešteto drugih manjših del. kolikor se za Picassova dela sploh more govoriti o veličini oziroma velikosti
Saj ni lepo. da se o tolikšnem umetniku ob njegovem visokem jubileju govori tudi o cenah, toda za to, da bi si mogel preprosti bralec ustvariti sliko o Picassovih umetniških vrednotah preko poprečnega merila, ki se izraža v denarju, bomo povedali, da so lansko Picassovo razstavo v Avignonu o-cenili na 20 milijard lir.
Kdo in kaj je torej ta Španec, ki se je pred devetdesetimi leti rodil v Malagi v Španiji, od koder je brez beliča v žepu prispel pred sedemdesetimi lett'% Pariz in tu doživel tolikšno slavo, da mu ie v znamenitem Louvru prvič v zgodovini sam predsednik Francije odprl razstavo? Kdo je ta špansko-jrancoski umetnik, ki so mu prvemu še živečemu slikarju odprli razstavo v svetišču umetnosti Louvru?
Za nekatere je Pablo Picasso spreten mojster, ki si je s svojo izredno nadarjenostjo in dejavnostjo nakopičil milijardske vrednosti. In vendar je Picasso človek, ki ga bogastvo prav nič ne mika in zato hrani na tisoče srnjih dragocenih slik v z jeklenimi vrati zaprtih prostorih svoje vile in starega gradu, v južni Franciji, kjer živi s svojo družino in s kozo in opico iin kamor sprejme le redkega prijatelja.
Za človeka pa, ki ga umetnost zanima kot umetnost, je Pablo Picasso eden naičistejših primerov izrednega iskalca novega v likovni umetnosti. Ni nujno, da se nekdo ogreva za moderno umetnost in vendar bo moral Picassu priznati da mu v sodobnem svetu ni enakega, kajti Picasso je umetnost obogatil za novo izraznost, za kubizem, nadalje je Picasso uvedel v umetnost novo zvrst kolaže, to je zlepljenke iz izrezkov časopisov in raznobarvnih papirjev, pričel je v svoje podobe vključevati dele predmetov iz raznih sno-( vi, potemtakem je Picasso počet-. nik danes uveljavljenega polimate-ričnega grajenja podob.
Pri vsem tem je za Picassa zna-'. čilno tudi to. da ni nikoli prešel v čisto abstraktnost. V njegovih
delih je vedno, vsaj v skopih o-brisih, prisoten del realnega sveta. pa čeprav v obliki izmaličenih predmetov, izmaličenih živih bitij, ! ki so pogosto bolj podobne spa- j kam kot resničnim bitjem. In tu, . prav v tem. po nekaterih, leži i težišče Picassove pomembnosti. Ih | to tako umetniške kot človeške, j Kajti s tem. da je slikarja osvobodil strokovno - obrtniškega šola- : nja, nadalje študija anatomije, pro- ! porcev in perspektive, kar zmore le po naravi obdarjen oster opazova- , lec, je dal slehernemu človeku ne- ! omejeno možnost sprostiti svoje ve- ' selje do barvnega in oblikovnega izživljanja. Sprožil je. pravijo ne- j kateri, nekakšno verižno reakcijo ; v slikarstvu, ki se je v preteklem dvajsetletju razbohotilo v bengaličnem ognju raznih bleščečih in hrupnih izmov in ki sedaj zamira v monotonosti tega. kar imenujemo nart pauvre». sconceptionel art» in podobno in iz katerih pepela svet pričakuje, da se bo prej ali slej dvignil nov ptič Feniks slikarske prenovitve. Za to pa so potrebni velikani, kakršen je prav Picasso.
M. B.
FILMSKI KROŽKI V TRSTU
Orkester Glasbene matice, ki je nu stopil v soboto zvečer na prvem koncertu v letošnji koncertni sezoni.
Kot solist je nastopil čelist Ciril Škerjanec
■fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiviiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiHiHi
OB ROBU PROSLAV OB 2500-LETNICI PERZIJSKEGA CESARSTVA
Kdo je pomagal šahu zrušiti Mosadeka in njegovo politiko
Uradna Amerika se ni hotela vmešavati v perzijske notranje zadeve zato pa je bila na delu CIA, ki je vrgla v to igro velikansko vsoto
Pred dnevi so v Perziji slavili 2500. obletnico cesarstva. Ves svetovni tisk ie govoril o tem in marsikdo se ie navduševal nad razkošjem, ki ga je perzijski šah prikazal na teh slavjih. Pred desetinami šefov držav in celo pred cesarji so korakale «vojske» starega cesarstva v uniformah od nekdanjih dob pa do uniform modeme vojske. Na številnih drugih prireditvah in sprejemih pa je prišel do izraza še drugi dražji blišč, veliko razkošje, ki ga sicer v tej deželi ne srečujemo na cestah in ulicah. Za vsem tem bliščem pa je marsikaj, kar ie daleč od resničnega bogastva. In tudi resnične državniške sposobnosti in resnosti. Zgodovina te | nšzatrfje, že na delu.
sicer tako stare dežele ie posebno v zadnjih letih doživela čudne preobrate. Najbolj zanimiv In hkrati odločilen ie preobrat izpred 20 let.
Ze leta 1951, torej pred dvajsetimi leti, se je le nekai tednov do poroki s princeso Soraio perzijski šah znašel v zelo kočljivem položaju, v naibolj resnih težavah, odkar je 1941. prišel na prestol. Na pobudo tedanjega predsednika vlade Mosadeka ie perzijski parlament izglasoval zakon o podržavljeniu petrolejskih vrelcev in čistilnic, nad čemer si je do tedai lastila pravico angleška družba AIOC. Mosadek je zahteval povišanje iranskega deleža pri dobičku. Družba AIOC ie zahtevo odklonila in predsednik vlade je petrolejsko industrijo podržavil. Družba ie zaprla čistilnice, Anglija pa ie preprečila drugim državam, da bi jo nadomestile v njeni dotedanji vlogi.
Napetost je trajala dobro leto. Januarja 1953 je iranski parlament podaljšal Mosadeku mandat za eno leto. 28. februarja ie šah izjavil, da bo abdiciral iz »zdravstvenih razlogov»; s tem ie hotel vreči na tehtnico ves svoj vpliv in videti kakšen bo odziv med ljudstvom. Odziv ie bil skromnei-Ši kot je pričakoval. Predsednika vlade so podpirali nižji sloji meščanstva, preprosto ljudstvo in vsi tisti, ki niso bili soudeleženi pri oblasti, ki le usmeriala dobičke v lastne žepe.
Zato se je šah tvemislil in preklical abdikacijo. Pisal je teda-
njemu predsedniku ZDA EJisenho-werju za pomoč, a ta mu je odgovoril, da v metnimi državi* ne bo nihče tvegal naložb. Za navidezno brezbrižnostjo pa se ie v ameriški izjavi skrivala skrb za iranske petrolejske rezerve, ki predstavljalo 13 odst svetovnih bogastev. 2. avgusta je Mosadek na ljudskem glasovanju dobil zaupnico 99,4 odst. glasov, teden dni pozneje ie Malenkov pred vrhovnim sovjetom izjavil, da so se že začela pogajanja med Iranom in Sovjetsko zvezo Ko se .je ameriški predsednik mepriza-deto» izgovarjal, da ZDA ne morejo tvegati, so bili agenti CIA, osrednje ameriške vohunske orga-
že l'0. avgusta ie Alen Dulles, ravnatelj CIA in brat takratnega državnega tajnika Johna Foster-ja Dullesa obiskal ženo. ki ie bila na počitnicah v Švici. Ameriški veleposlanik v Teheranu ie ravno takrat «skočil» v Švico; general Schwartzkopf, eden izmed vodilnih članov organizacije, pa se ie odločil «za turistično potovanje* po Iranu, kier je že imel nekai po-znanstvev. kajti v letih od 1942 do 1948 ie tam reorganiziral ša hovo policijo. Med svojimi sodelavci je baje najbolj cenil in u-pošteval nekega Zahediia in 13. avgusta tik po referendumu ie šah podpisal nezakonit odlok, s katerim je odstavil Mosadeka in ga nadomestil z Zahedijem. sam pa se je previdno umaknil na Kaspijsko morie.
Kdo je bil Zahedi? Med vojno .ie bil eden izmed največiih špekulantov. Angleži so ga aretirali zaradi sodelovanja z Nemci in angleški konzul v Ispahanu ga ie označil z besedami »nevaren lopov*.
Schvvartzkopf je delal s polno paro. na ameriški način. V nekaj dneh ie razdal približno 10 mili jonov dolarjev. Ljudje, zlasti častniki so postajali bogati čez noč in Mosadek je izgubil dober del svojih podpornikov.
Približno leto dni po dogodkih je CIA. ki se je želela pokazati v dobri luči, dovolila »beg* nekaj podrobnosti o tem preobratu. Cine 19. avgusta se ie iz starega središča prestolnice razvil čuden sprevod; vodil ga ie Dosta-
ven rokoborec Shaban Jafari, sledili so mu atleti, ki so upogibali železne palice, glumači in podobni; ko so privabili okoli sebe pre cej občinstva, so začeli vpiti v čast šahu. publika ie te klice sprejela, nekdanji Mosadekov vpliv na ljudstvo ni bil več tako splošen.
Ta sprevod ie pomenil začetek upora proti dotedanjemu vodilnemu krogu. Služil ie predvsem kot dokaz, da ie «revolucijo» sprožilo ljudstvo. S tem sprevodom so novi oblastniki jamčili svetu za svojo demokratičnost. To «i-skreno ljudstvo* ie bilo plačano za svojo »predstavo* 400 000 dolarjev; zares drag teater. Ilegalna'kbrfiUMisttčnagtrahKa Tudeh ie tedai objavila številko bančnega čeka, s katerim so si ameriški agentje priskrbeli krajevno valuto. Objavljeno je bilo tudi ime. na katerega ie bil ček izdan
Čete. ki so se «odločile» za šaha, so ob določenem znamenju napadle Mosadekovo rezidenco in ta je bil po devetih urah borbe ujet. Eisenhower v svojih spominih to opisuie tako; »Naslednjega dne se ie Mosadek vdal v spalni srajci, Zahedi ie prevzel oblast in zaprl voditelje komunistične stranke. Vse ie bilo končano*. O-pis zveni kot srečen konec prav ljice, kjer dobri zmagajo nad hudobnimi. ki so hib v tem primeru komunisti. V resnici ’e bilo vse na pol. za ameriško gospodarstvo pa šele vse na začetku. Od septembra do konca leta so ZDA dale Iranu 85 milijonov dolarjev pomoči meri leti 1953 in 1961 pa so njihove naložbe v I-ranu dosegle skoro milijardo dolarjev.
Eden prvih odlokov nove vlade je bila poravnava spora glede pe troleja. Družbo AIOC je nadomestila nova družba, sestavljena iz sedmih petrolejskih velikanov. 40 odst. udeležbe ie pripadalo AIOC. 14 odst. holandski Shell. 6 odst. francoski družbi in štirideset od sto ameriškim Standard Oil. Te-xaco in Socony, torej istim, ki izkoriščajo arabski petrolei v družbi ARAMCO. AIOC ie dobila primemo odškodnino in še z novimi naložbami v nekaj letih početverila prejšnjo proizvodnjo. Iranska
dobička namesto 25-30 kot ie pred krizo ponujala AIOC.
Komunisti in nasprotniki režima so bili zaprti in sedem mesecev po padcu Mosadeka ie Zahedi o klical nove volitve Preiskoval ie volivce, ki so čakali, da oddajo glasovnico. Če ie našel glas proti Zahediju. se volivcu ni godilo dobro. V dveh dneh ie poslal v bolnišnico nad petdeset volivcev. Zahedi^ je zmagal in ameriški veleposlanik je tisto leto dobil posebno odlikovanje za svoie zasluge.
Šele s tem je bilo poglavje krize zaradi petroleja zaprto A samo poglavje. Nedavno slavie v Perzepolisu, s katerim je šah želel opozoriti svet. da je Iran mi ren in da mu lahko zaupajo svoj kapital, je menda konec drugega poglavja, ki ie trajalo dvaiset let. Komaj so predstavniki tujih dr žav zapustili prizorišče slavii. so se spet začele smrtne obsodbe proti pripadnikom Iranske osvobodilne fronte, ki se borijo za pravičnejšo porazdelitev iranskega bogastva. Tudi za ta boi bo morala iranska zgodovina začeti posebno poelavie
Tržaški kineforum v letošnji sezoni
Že dolgo let deluje v Trstu nekaj filmskih krožkov, ki imaio tudi še kar obsežno publiko. S slovenske strani pa pojav ni vzbudil dovoli zanimanja, kakor bi bilo zaželeno, posebno če pomislimo, da so ti krožki večkrat predvajali jugoslovanske filme. Zato bomo 'posvetili dejavnosti teh krožkov nekaj člankov. Krožki so: «Colletti-vo Cineforum Triestino*. »La Cap-pella Underground>:, »Circolo po-polare del Cinema Umberto Barbaro*. «Cineforum Proposta II se-zione autonoma del Centro di Cul-tura Giovanni XXIII» in »Cineforum di Muggia*. Začenjamo s Kolektivom Tržaškega Kineforuma. ki je prav te dni objavil spored za sezono 1971-72 in ki bo od 28. oktobra dalie predvajal filme vsak četrtek ob 20.30 v kinodvorani A-stra v Rojanu, kjer se tudi prodajajo izkaznice za 3.000 lir
Tržaški Kineforum je bii najprej organizacija katoliškega centra, potem katoliške levice. Ob zaključku prejšnje sezone pa sta se na zborovanju članov spopadli dve tendenci. Zmagala je marksistična levica, ki sedal vodi krožek. Vodstvo ie vendar kolektivno, poudarja Kineforum, v najširšem pomenu besede; vsakdo se lahko udeležuje sestankov in sodeluje pri dejavnosti.
Osrednji problem, ki si ga ie letos Kineforum postavil, je problem publike, se pravi problem, kako pritegniti široko publiko, predvsem tiste družbene sloje, ki so navadno indiferentni do izbrane kulturne dejavnosti. Odgovoril je, da je rešitev odvisna bodisi od politične linije, kot od konkretnega praktičnega dela. To pomeni, da ne sme Kineforum čakati, da bodo ti sloji prišli v neko osrednjo kinodvorano, temveč ie treba dejavnost decentralizirati in priti do te publike, kjer navadno živi, dela ali študira ter izkorišča svoj prosti čas. Značaj dejavnosti sam se tedai spremeni: postane politični v popolnem pomenu besede. Treba ie torej, meni Tržaški Kineforum, ustvariti in razviti alternativne proizvodne in distribucijske filmske strukture, ki so neposredno povezane z družbenim procesom in bojem.
Obenem pa poudarja, da se ne sme opustiti »običajna* dejavnost v neki osrednji kinodvorani, saj je le v tei možno neko boli splošno delo, predvsem preizkušanje teoretskih hipotez. Letos sta ti hipotezi dve in odgovarjata dvema različnima perspektivama marksističnega pojmovanja umetnosti, predvsem kinematografije. Prva perspektiva se zanima boli za razmišljanje o kinematografiji sami (seveda ne kot o avtonomnem pojavu. toda v povezavi sistemov), druga pa poudarja neposredno politično uporabo vsebine (v ožjem pomenu besede) določenih filmov.
V prvo perspektivo spada ciklus »Začetek marksističnega razmišljanja o kinematografiji v kapitalistični družbi*. Kineforum trdi. da

HOROSKOP
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V dopoldanskih urah odlične priložnosti, le izbira ne bo lahka. Večer bo primeren za prijateljski zmenek.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ukrenite vse potrebno, preden vam kdo ne prekriža pot. Reševali boste zelo zapleteno zadevo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ali bo neprevidnost ali hudobnost nekoga, ki vas bo spodnesla. Zvečer ostanite doma.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobro premislite, preden zaupate svoie težave malo znani osebi. Več realizma tudi v čustvenih zadevah.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nehvaležna naloga, ki pa bo vendarle privedla do cilja. Preveč ste ponosni, morda celo ošabni
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Cel kup neprijetnih novosti, vendar e jih ne ustrašite. Neki sorodnik bo
vlada je sedai dobivala 50 odst. I izrazil prevelike zahteve,
TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Nasprotovanja med kolegi, toda s pozitivnim učinkom. Več živahnosti in vse bo šlo prav.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ko si pridobite oporo predstojnikov, vam bo šlo kar od rok. STRELEC (od 23. 11. do 20 12.)
V	novih stikih bodite skrajno previdni. Negotovost in neprijetni tuji vplivi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Razmere vas bodo prisilile, da boste čim boli metodični. Neki prijatelj vam bo pomagal v družinskem krogu.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odlično boste razpoloženi in to vam bo olajšalo delo. ki ne bo lahko.
V	družini bo potreben kompromis. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če ne
boste dela prav zastavili, ga boste marali začeti znova. Lepe priložnosti za razvedritev.
je treba govoriti o filmu v okviru osnovnega družbenega protislovja med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi. Tudi na tem področju predstavlja kapitalizem oviro izražanju človekovih sil. Film je pa od vsega začetka nastal kot industrija in v njem deluje to protislovje še bolj kot v ostali umetnosti. Od tega je v filmih odvisno protislovje med vladajočo ideologijo in avtentičnim umetniškim prikazovanjem realnosti. S te"’ vidika je treba ocenjevati filmske proizvode in ne z vidika »vsebine* ali »političnega učinka*. Zato ie treba gledati na kinematografijo v celoti in se ne omejiti na majhno skupino »velikih avtorjev*.
Seveda «veliki avtorji* obstajajo.
Teh avtorjev pa ne moremo razumeti, če ne gledamo na kinematografijo v celoti in na njeno o-srednje protislovje; torei mora biti naše stališče materialistično in ne idealistično. Le tedai se zavemo. da »veliki avtorji* niso le ti, temveč tudi drugi, ki so na prvi pogled »komercialni*; v resnici so njihovi filmi »komercialni* le na zunaj, kot je vsak industrijski proizvod, ne pa v njihovem bistvu.
Deset filmov tega ciklusa spada v glavnem prav v to skupino:
«Contratto per uccidere* Donalda Siegela, «Che fine ha fatto Baby Jane?* Roberta Aldricha, »Come le foglie al vento...* Douglasa Sirka, «Topaz» Alfreda Hitchcocka,
»H grande inquisitore» Michaela Reevesa, «11 kimono scarlatto* Samuela Fuller.ia, «Nostra Signora dei Turchi* Carmela Beneja. »Bora, Bora* Uga Liberatoreja, «11 elan dei Barker* Rogeria Corma-na, »Tristana* Luisa Bunuela. Seveda je število filmov omejeno; v prihodnosti namerava Kineforum predstaviti še nove avtorje ali tudi igralce (film je namreč kolektiven proizvod).
V drugačno «vsebinsko» perspektivo spadata ostala dva ciklusa, ki sta na sporedu. Izbira filmov ie tu v odvisnosti Dolitične teme in diskusije. Prvi ciklus «Odporniško gibanje in razredni boj včeraj in danes* vsebuje šest filmov, med katerimi so slovenski dokumentarci o odporniškem gibaniu na Pri-1 nih slik*, morskem.
Zadnji ciklus obravnava temo reform preko sedmih filmov. Večerov. ki so posvečeni zadnjima dva-ma ciklusoma, se bodo udeležile nekatere politične osebnosti in zgo-dovinarji.
SERGIJ GRMEK
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Jože Spacal v Novi Gorici
V petek, 15. oktobra je bila v salonu Meblo odprta razstava mozaikov in pripravljalne skice Jožeta Spacala. Tovarna pohištva Meblo daje velikodušno na voljo del svojih razstavnih prostorov umetnikom ,ki se hočejo predstaviti novogoriškemu občinstvu, hkrati pa skuša vzbuditi pri določenem sloju ljudi, ki sicer ne zahajajo na razstave, zanimanje za sodobno umetnost; ko si ogledujejo pohištvo, *° naenkrat in tudi nehote sredi razstave; to pot mozaikov Jožeta Spacala. (Po besedah vodje salona Meblo Tadeja Muniha).
Kolikor vem, je mozaik, kot ga pojmuje Spacal, povsem izviren oblikovalni prijem. Tu ne gre za pokrivanje velikih ploskev z mozaikom, kot je bilo to v navadi od rimske dobe sem kakih 1200 let. temveč za mozaični izs“k, ki je sam zase celota, stenska slika, ali bolje relief. Spacalov mozaik namreč pre; kinja tradicijo tudi v tem, da ni vee ploskovit, temveč se posamezne ploskovne celote dvigajo v različnih plasteh. Pri tem pa se začne zanimiva dvojnost: ploskovitost skoraj do abstraktnosti očiščenih motivov s Krasa ne prenese tolikega reliefnega plastenja.
Po tistih dveh mozaikih, ki smo ju videli lani poleti v Piranski galeriji, pa do teh letošnjih, ki' ju j* avtor razstavil že v Grožnjami, j® opaziti lep napredek, tako v kompoziciji (Ulica v istrskem mestu 1971) kot še posebej v barvnem pogledu. Pustimo ob strani, kolik? je mogoče še napraviti v teh dimenzijah »reliefno-mozaičndfa tabel-
P. KREČIČ
GLASBENA MATICA V TRSTU
RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA
SEZONA 1971-72 6. novembra 1971 Slovenski oktet
IJRJV
KULTURNI DOM
24. novembra 1971 Simfonižni orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir
19. decembra 1971 Orkester in zbor »Consortium musieum* iz Ljubljane
Dirigent : Mirko Cuderman
Januar 1972	Tržaški baročni ansambel
Februar 1972 Zagrebški godalni kvartet in
Eva Novšak-Houška — mezzosopran
Marec 1972	Orkester Glasbene matice
Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa
Marec 1972	Igor Ozim — violina
Marijan Lipovšek — klavir
April 1972	Pevski zbor »Branko Krsmanovič*
iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič
VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CENE ZA ABONMAJE
Redni:
Članski:
7.000	lir
6.000	lir
Invalidski:	2.000 Mr
Mladinski:	2.000 lir
Vpisovanje abonmajev pri Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15 30 do 18.30
_______
	

TOKE SVETINA -
1
j lllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll 0RUGA KNJIGA
SEDMI DEL
KRIK PREPADOV
Ljubim tistega, ki ljubi svojo krepost. To je hotenje k poginu in puščica hrepenenja.
F. Nietzsche
1
Blisk in njegov spremljevalec Don sta se v svitu mesečine naglo prebijala k dnu Baške grape. Imela sta srečo: brez nezgode sta prebredla reko in prekoračila cesto ter Beležnico tik za svetlobo obokov železniškega mostu.
Nekaj strelja jev stran, na nasprotnem bregu, sta se ustavila v zavetju grmovja in si ožela premočeno obleko. Potem sta nadaljevala pot po stezah, ki jih je poznal Don. Hodila sta navzgor, navzdol in počez skozi gozdove, prek planinskih senožeti in mimo samotnih kmetij, dokler se nista vzpela na greben, kjer sta se upehana ustavila med macesni in sedla, da bi se odpočila.
Pod njima se je kopala v mleku mesečine dolina Soče. Blisk se je spomnil Gregorčičevih verzov: «Krasna sl, bistra
hči planin, brhka v prirodmi si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti.» V daljavi se je reka skrivnostno lesketala — taka je nekoč vzburjala pesnikovo fantazijo — nad njo pa so rasli črni obrisi gora, med katerimi je lebdel odsev mesta.
Zagledala sta cilj svoje poti. Don je s prstom pokazal v daljavo, kjer je v višavju med koničasto goro in mizastim vrhom zijal prelaz, kot ba se odpirala vrata v nebo.
«Sedlo med Mrzlim vrhom in Rdečim robom,« Je rekel Blisk.
Nad zveriženim skalovjem — bilo je podobno sfingi, katere obraz je vklenjen v sence — Je visel mesec. Blisk se je zdrznil, mišice po nogah so ga zabolele in volja mu je vztrepetala kot trs v vetru. Nemogoče se mu je zdelo, da bi dosegla sedlo med gorama pred jutrom.
Potem ko je divizija odšla na Dolenjsko, Je Blisk delal nekaj dni pri Maksu, na korpusnerr in pokrajinskem centru Ozne. Maks je po Pemčevih priporočilih dokaj cenil njegove preiskovalne sposobnosti pa zagrizenost ln vztrajnost, s katero se je loteval stvari. Tako je lz množice obvestil, kd so prihajala z vseh strani, celo iz raj ha, sestavljal preglede, iz katerih naj bi zasledili delovanje agenta Alfe in drugih vrinjencev v brigadah. Spričo ostrih kazni, naglega postopka in budnosti borcev so se ostanki raztrgane mreže potuhnili in delovali še bolj previdno.
Dobili so poročila, da divizija na poti z ranjenci ni bila napadena. Iz tega so sklepali, da pohod nd bil Izdan in da se je potuhnil tudi agent Alfa.
Blisk je pri pri svojem delu zadeval ob čedalje večje težave. Mnogi so mu zavidali in govorili, da Je še zelenec in da mu vodstvo preveč zaupa. Zvedel je tudi, da mu nekateri zamerijo odnose z Melito, češ kako se more pajdašiti s sestro gestapovke. Eden izmed poveljujočih mu je tovariško svetoval, naj prekine z njo, če hoče ostati pri varnostni službi, ker ta služba potrebuje neoporečne ljudi. Ta pripomba ga je zabolela toliko bolj, ker je že sam rahlo dvomil o smislu svoje ljubezni in se ji na tihem skušal odtegniti.
Preveč ga je priklepala nase. Mislil si je: čemu naj bi se vezal v teh negotovih časih, zakaj bi se izpostavljal? 2e nekaj časa se je ogibal tesnejših stikov z njo in čakal primerne priložnosti, da bi se pogovorila.
Blisk je mislil, da bo v miru pričakal vrnitev brigad, pa se je zmotil. Pomembnejših poročil o agentu Alfi dolgo ni bilo. Porajalo se je mnogo neoprijemljivih domnev, povezanih z neprijetnim sumničenjem sicer zvestih ljudi. Potem pa so Pemčevi obveščevalci prijeli civilista — verjetno je bil kurir — z nenavadno pošto. Dešifrirali so sporočilo, ki je govorilo o pohodu Gregorčičeve brigade na Tolminsko in odondod v Benečijo. Vohun je poročal podrobnosti o poveljniškem kadru, o oborožitvi brigade, o razmerah na osvobojenem ozemlju korpusa ter o prenosu ranjencev na Dolenjsko. Poročilo je bilo namenjeno majorju Wolfu.
Maks in Perne sta sklepala, da tiči ta agent v bataljonskem, če ne celo v brigadnem štabu. Zato sta takoj velela Blisku ln Donu — le-ta je poznal teren, kamor je šla brigada — da gresta na pot in odkrijeta agenta. S seboj sta imela pooblastilo Ozne pri štabu korpusa, da lahko ukrepata po svoji razsodnosti.
Po počitku sta nadaljevala pot V vasi nad Tolminom sta naletela na skupino kurirjev ln terencev, kd bi Jo bili skoraj napadli. Sele ko so prepoznali Dona, so ju pustili naprej. Od njih sta zvedela, da je v mestu vsa vojska na nogah in se pripravlja na odhod. Iz mesta so se prebili obveščevalci, stanujoči v neposredni bližini vojašnic. Terenoi teh vesti niso jemali preveč resno. Mesec dni Je trajala poletna ofenziva in razne vojne enote so dan za dnem prihajale in odhajale iz velikih, še v časih Avstro-Ogrske zgrajenih vojašnic ob Soči.
Bliska so te vesti zaskrbele. Povezoval jih Je s sporočilom neznanega agenta. V naslednji vasi sta sa ustavila — Don Je bil tu	doma.	Domači so se	vzradostili	sina, ki ga	že
pol leta niso	videli.	Mati, drobna	ženica,	ni	vedela, kaj	bi
jima skuhala,	sestre	so jima stregle, oče	pa	jima je pripovedoval, kako	deluje	v vasi ljudska	oblast,	saj	Je bil tudi	on
njen odbornik. Vabili so Ju, naj prenočita, češ da Nemci dan za dnem nekam odhajajo, in naj ne bosta v skrbeh, ker j® vas dobro zavarovana.
Don bi bil skoraj ostal, Bliska pa Je čudna slutnja gnal® naprej, čeprav je bil izmučen .Predlagal je, da bi mu priskrbeli vodiča, sin pa naj bi ostal doma in naslednji dah prišel za njim. Toda Don se je odločil, da pojde z Bliskom-Samo najedla sta se, se založila s popotnjo in odšla.
Po treh urah hoda skozi gorsko pokrajino sta prispel® pod stene. Nad njima je skoraj previsno rasio v nebo ostenj0 Rdečega roba. Zamaknjeno sta strmela v kamine in grape-kjer je roka večnosti zarisala nerazumljivo govorico, ld osupl duha pred nepremostljivo oviro. Toda Don, ki Je tod prebU svojo mladost s čredami ovac, je poznal skrivnost gore i® takoj našel kozjo stezo, ki Ju je popeljala nad prepadi P°d stenami ln čez pobočja s čedalje redkejšim drevjem proti sedlu. Bila sta že visoko, ko je nekje globoko spodaj usek®l v molk noči rafal. Ustavila sta se in prisluhnila Imela sta ga za slabo znamenje, zato sta pohitela. Blisk je želel, da b1 kmalu opravila in se čimprej vrnila. Razmišljal Je o Melit*-Tudi ona ni šla na pohod. Zbolela je in ostala v pomožni bolnišnici ter ga čakala dan za dnem. Pisala mu je nekai pisem, ld jih je vse hranil v torbi in jih bral, kadar ie utegnil
Na robu tik pod planino Ju Je ustavil rezek «stoj». Naletela sta na brigadno zasedo. Začudo so jima fantje zaupali, vodnik pa Je bil takoj nared, da ju bo odpeljal v brigadnl štab. Blisk se Je pomiril, ko je zvedel, da so zasede na položajih. Iz teme so se kmalu izluščile staje, razkropljene P° goličavi kot čreda pasočih se ovac. Brigadnl štab sta naši® v sirarni.
Sprejel Ju Je načelnik, ld Je dežural ob majhnem ognju, medtem ko so vsi drugi spali v sosednji sobi kakor pobit*-Blisk mu Je povedal, kdo sta, ne da bi omenil, zakaj st® prišla. Načelnik Je bdi bled dolgin z nemirnimi, srepimi očntf, ki so Ju venomer nezaupljivo prebadale. Blisku ni mogel prikriti trenutne slabe volje, s katero Ju Je sprejel.
ŠPORT ŠPORT Sl>ORT
NAMIZNI tenis
POKAL TRSTA
Drevi Kras-FARI (TS)
. Danes se začne že tradicionalni zenski namiznoteniški turnir za po-Trsta, na katerem nastopa tu-® ekipa zgoniškega Krasa. Zgonika dekleta bodo nastopile v Tr-Stu P^ti ekipa FARI. To srečanje Jim ne bi smelo povzročati veli-PPeglavic. Kras bi moral nam-^ osvojiti vsaj pet točk, od kate-r ima tri takorekoč že v žepu, bo v zgoniški ekipi nastopila u°i državna prvakinja in reprezentantka Sonja Miličeva. FARI pa nikakor ni tako močna ekipa, da bi ®u dve drugi Krasovi predstavni-
ci —
verjetno Kobalova in Vesna-
verjeva — ne iztrgali vsaka po eno točko.
S. J.
hokej na ledu
BUKAREŠTA, 26. — Romunska poročevalska agencija Agerpres je spo ročila, da se bo svetovnega hokejskega prvenstva (na ledu), ki bo za skupino C prihodnje leto v Miercu-reacuicu v Romuniji, udeležila tudi Ljudska republika Kitajska. To bo po daljšem času prva velika mednarodna športna prireditev, katere se bodo udeležili tekmovalci iz Ljudske republike Kitajske.
Ista agencija tudi poroča, da bo na povabilo kitajske športne zveze odpotovala v Peking romunska hokejska reprezentanca, ki bo tam odigrala več prijateljskih srečanj. Rumuni bodo ostali v Pekingu od 15. do 30. novembra.
______-
Danes bodo odigrali štiri srečanja tekmovanja za evropski pokal narodov. Razen tekme, v kateri bo Jugoslavija nastopila proti Luksemburgu, bodo vse ostale zelo pomembne. Te tekme so:
1 skupina: ČSSR - Wales Finska je v tej skupini že izločena, vsa ostala tri moštva pa lahko še napredujejo. Lestvica:	ČSSR 7,
Romunija in Wales 5, Finska 1.
2. skupina: Madžarska - Norveška Lestvica: Madžarska 7 (5 tekem), Francija in Bolgarija 5 (po 4 tekme) Norveška 1. Če bodo danes Madžari zmagali, si bodo dejansko že zagotovili napredovanje.
4. skupina: Španija - SZ Lestvica: SZ 9, Španija in Irska 4, Ciper 0. SZ zadostuje za napredovanje remi.
7. skupina: Jugoslavija-Luksemburg Lestvica: Jugoslavija 8, V. Nemčija 7, Nizozemska 5. Luksemburg 0. Jugoslovani imajo prvo mesto že zagotovljeno.
ai|»iiiiiiii,l|lmrl||||||||n|||ll|)||||)|I|(||||||1||||||)|nf|n|||||||||||ln|llI|||||||||||||||||||||||||||llllllllllll||l)||||1|IIII|ll|)|1||||l||tlllllllllllIlllllllln)l(lllllllllllllllllllull
ŠPORT NA DRUGI STRANI MEJE
V pričakovanju derbija Koper-Izola
Pretekla nedelja je bila spet u-za oba primorska predstavnika v republiški nogometni ligi.
je doma osvojila obe točki v r®®pnju s Slivnico (1:0), medtem ? te Koper osvojil točko v Vele-hiu v srečanju s tamkajšnjim Ru-(1:1).
Izola je precej razočarala svoje j ta še z bledo in neučinkovito .®r0• Verjetno je podcenjevala svo-nasprotnika, ki v slovenskem
čan), Bensa.
Strelec: Peršolja v 20. minuti.
Prvenstvena tekma je privabila na stadion več kot 600 gledalcev, ki pa so na kraju nezadovoljni zapuščali stadion. Kljub zmagi niso tokrat domači nogometaši pokazali nič dobrega in so, če odštejemo gol, ki ga je dosegel zopet najboljši igralec Peršolja, dobesedno razočarali. Ljubitelji nogometa v Novi Gorici se morda res popolnoma upravičeno vprašujejo:
Prvenstvu doslej’ ni pokazal prav I polnoma upravičeno vprašujejo: česar in je v glavnem le boljšal 1 kako to, da niti proti zadnji eki-
lr Vy.	v gmvžicun	LAJlJOCll
*°ucnik drugim moštvom. Medtem ?a Koper pokazal v Velenju zre-,° >gro in je zasluženo osvojil toč-*?• Tako Koper kot Izola sta olira-Ua svoji mesti med prvimi petimi a lestvici, zato je še toliko večje "Snimanje za njun nedeljski derbi Kopru. Favorita tokrat ni, ker J® obe moštvi v približno enaki phu, pa tudi navijačev bo približ-0 enako iz obeh mest. Koper bo a vsak način skušal prekiniti tra-®1°. ki je na strani Izolanov ter fehehati s serijo porazov v zadnjih J™- Gostom pa tudi gre za s katerima bi se uvrstili pod na i neposredni kandidati za aslov jesenskega prvaka. Pristoj-športni forumi so tudi opozorili jjTiače obeh mest na športno za-j^hje na igrišču, enako pa velja
s ~ igralce. Tradicionalna sre-^"hja Koper - Izola naj bodo pri-sta • .d°b<’ega nogometa in manife-0jaciJa dobrih športnih odnosov med . erna mestoma:	to je iskrena
vodstev obeh klubov pred po-
*eit*)him nedeljskim srečanjem!
* * *
k^vetrje je skoraj povsem po-■ republiško prvenstvo v ja-kado+U 23 razre(l zvezda, sloka in r„, „• V Koprskem zalivu so nam jec cez soboto in nedeljo izvedli Prvenstvo kadetov, medtem ko so DiJi3 . tekmovanje zvezd in slok slo1’1’' Pri ka<ietih te osvojil na-iz t rePuPI'škega prvaka Gerželj tzole pred Hrvatinom iz Kopra. * * *
Društvo za podmorski ribolov in ‘^uvodne dejavnosti slovenske oba-ra v nedeljo organiziralo v Pi-hiuU klubsko prvenstvo v trnka-Ijjj Rezultati so bili kar zadovo-ria'?' saj je 16 tekmovalcev ujelo a 50 kg rib. Zmagal je Darij li-hoi i -,iz Portoroža, ki je ujel 8 in * . .ogramov rib. Drugi je bil Rojc iz Portoroža, tretji Slavko Matevljič iz Lucije.
pi na lestvici niso uspeli prepričljivo zmagati?
Pričakovali smo veliko premoč domačinov, toda gostje iz Hrastnika so se upirali enakovredno in so bili včasih celo boljši od domačinov. Tudi za gol, ki so ga pre-;eli v prvem polčasu niso krivi, ampak je bila tu izredna prisebnost domačega napadalca Peršo-lje. Ta se je v gneči pred vrati res znašel in je ukanil vratarja gostov, ki je drugače bil najboljši moštvu Hrastnika.
Vozila so sicer osvojila dve novi točki, toda s tako igro bodo gosteh slabo shajala. Zavedati se morajo, da tudi ostala moštva, predvsem Kranj in Litija, se ne dajo kar tako ujeti in tudi ona so kandidati za prvo mesto.
Upajmo, da bo že nedeljsko gostovanje v Škofji Loki proti LTH ovrglo te ugotovitve.
R. K.
NOGOMET
V 2. slovenski ligi
Težka zmaja Vozil
Vozi|a _ Hrastnik 1:0 (1:0)
. 0va Gorica: Prvenstvena nogo-
Shoda tekma
2. republiške lige-
JenSče v športnem parku. Vre-tovj.^Dčno za igro. Sodnik Fili-00q c (Nova Gorica). Gledalcev
H^?^LA: Vuk, Kogoj, Žižmond (cTa- Pikula, Benedetič, Cigoj 'ten), Gulin, Klanjšček (Bu-
te- * l*i'
ODBOJKA
V 2. moški zvezni ligi
Prvi poraz Salonita
Salonit — Kaštela Split 2:3
Kanal: Prvenstvena odbojkarska tekma 2. zvezne lige med domačo ekipo Salonitom in Kaštelom iz Splita. Dvorana osnovne šole. Gledalcev 300.
SALONIT: Tušar, Kolenc, Jerončič, Bukovec, Murovec, Perše, Gabrijelčič, Murovec II.
Tempo igre je bil izreden, saj so gostje igrali ostro, kljub temu pa se domačini niso pustili zmesti in so celo prvi set odločili sebi v korist. Tudi drugi set so vodili že z 9:1 toda gostje so uredili svoje vrste, zaigrali tako kot je treba, rezultat izenačili in na koncu niz tudi dobili. V nadaljevanju so domačini nudili enakovreden odpor toda izkušeni ligaši iz Splita so bili močnejši do novincev, igralcev Salonita, in so za služeno zmagali.
Kljub vsemu pa sta obe moštvi pokazali zvrhano mero znanja in spretnosti tako da so gledalci zadovoljni zapuščali igrišče, saj je takšna vrhunska odbojka zmeraj privlačna za ljubitelje tega šoorta.
R. K.
V	soboto v okviru SŠI rusko kegljanje
V	soboto, 30. oktobra 1971, bo v Padričah v okviru letošnjih športnih iger na sporedu rusko kegljanje. Začetek tekmovanja bo ob 19.30. Vpisovanje ekip se je že zaključilo. Prijavilo se je 12 moštev teh društev: Kras-Sokol, Škamper-
V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Gaja si je privoščila zmago nad vodečo ekipo lestvice
V ostalih tekmah so slovenske enajsterice pokazale slabo igro
Gaja — Giarizzole 3:1 (0:1)
Postava GAJE: Sergij Grgič, Guštin, Brass, Križmančič, Crissani, Ražem, Čuk, Iztok Grgič, Marc, Verše, Grisoni.
Veliko in razveseljivo presenečenje v Padričah! Enajsterica Gaje, ki je v tem začetku mladinskega prvenstva slabo startala, je v nedeljo premagala kar prvega z lestvice, in sicer ekipo Giarizzole. Zmaga je bila povsem zaslužena in prepričljiva.
Nedvomno je ponovna vključitev v ekipo dveh igralcev, kot sta Marc in Čuk, izredno koristila. Moštvo je namreč igralo kot prerojeno, predvsem v drugem polčasu, ko je kar trikrat pretreslo mrežo zbeganih gostov. Ti nikakor niso mogli zaustaviti napadov domačinov. Kar pa je najvažnejše je to, da je ekipa z Marcem in Čukom pridobila tisto samozavest in zaupanje v lastno moč, ki sta nujno potrebni za uspeh. To pa še posebno velja za našo ekipo, ki je imela do sedaj mnogo nevšečnosti (razveljavitev tekme s Primorjem, izredno slab sodnik v tekmi s CRDA, izključitev Marca itd.). Skratka, nedeljski uspeh je bil za gajevce kar se da dobrodošel.
Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da so gajevoi tokrat namenjeni igrati odločno. Nikakor niso prepustili pobude gostom, pa čeprav so bdi ti tehnično in telesno dobro pripravljeni ter so tako do-
kazali, da prvo mesto na lestvici tudi zaslužijo. Tekma je bila zelo izenačena, a gostje so vseeno prešli v vodstvo v 38. minuti.
V drugem polčasu pa so naši nogometaši zaigrali še z večjo zagrizenostjo in so že v 7. minuti s pomočjo enajstmetrovke izenačili. Enajstmetrovko je uspešno streljal Verše. V 17. minuti so gajevci prišli v vodstvo po lepi skupni akciji Ražem - Marc - Brass. Slednji je neubranljivo streljal v mrežo. Pet minut kasneje ponovno lepa skupna akcija, ki jo je uspešno zaključil Iztek Grgič. Tekme je bilo praktično konec. Gostje so bili kar zbegani. Nikakor niso pričakovali take igre s strani gajevcev, ki so bili v drugem polčasu skoraj neustavljivi. Za to pa gre, seveda, pohvala celotnemu moštvu.
Gaja bo v nedeljo igrala proti ekipi Zaule, in sicer ob 12.15 na igrišču pri Sv. Sergiju.
b. 1.
Pleris — Mladost 4:1 (1:0)
MLADOST: Ferfolja, Kosič, Ge-rin (Frandolič), Gergolet, Ferle-tič, Černič, Pahor, Ferfolja F., Žuljan, Vižintin, Marušič.
Strelec za Mladost: Kosič v 38. min. d. p.
Doberdobska Mladost je v nedeljo v Pierisu doživela svoj četrti zaporedni poraz. Trenutno kra-ška ekipa še ni našla skupne igre, da bi svoje sile enakovredno merila z nasprotnimi ekipami. Pr-
le in Gaja.
tiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiii
V ZAČETNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Ferluga je dosegel prvi gol na novem igrišču v Dolini
NA TURNIRJU ZA TROFEJO BORA
Naraščajniki pod koši
OBVESTILO
Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago oh sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 2i. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136.
Breg - Libertas 2:1 (1:0)
STRELEC: Ferluga v 10. miin. p. p. in v 19. min. d.p.
Ferluga je prvi brežanski nogometaš, kateremu je uspelo potresti mrežo novega dolinskega nogometnega igrišča, in to pred 200 gledalci1, v zelo zanimivi tekmi z Ii bertasom. Nasprotniki so bili trd oreh za mlade Brežane, saj so biK doslej na drugem mestu lestvice tega prvenstva. Ta zmaga ima zato dvojni pomen, saj se zdaj lahko Breg poteguje za zelo visoko mesto na končni lestvici.
»Plavi* so zaigrali zelo prepričljivo. V obrambi je izstopal Kralj, medtem ko so se v napadalni in krilski vrsti odlikovali Kraljič, Ferluga in mladi Prašelj.
Nasprotniki so preveč računali na lahko zmago, podcenjevali so Breg in to se jim je seveda maščevalo. Po nekaj zelo lepih uvodnih akcijah so prišli Brežani do gola s Ferlugo. Ta je prejel žogo od Kraljiča, izkoristil nesporazum v nasprotni obrambi in zadel mrežo. Libertas je do konca brez uspeha pritiskal, saj je Kralj neusmiljeno čistil prostor pred svojimi vrati.
V drugem polčasu so bile akcije na obeh straneh nevarne in so potekale zdaj na eni, zdaj na drugi polovici igrišča. V 19. min. je padel drugi gol za Brežane, mojstrsko pa ga je dosegel zopet Ferluga. Razveseljivo je, da v tej ekipi ne slo-, ni vsa igra le na Kraljiču in Kralju, ampak da se uveljavljajo polagoma tudi drugi igralci.
IST
Esperia Pio XII - Primorje 10:0 (7:0)
Najmlajši nogometaši Primorja so doživeli že svoj šesti zaporedni neuspeh. Poraz je bil katastrofa len. Domačini so bili ves čas v napadu in so streljali proti prose-škim vratom iz vseh položajev. Pro-sečani se niso dolgo upirali in so v prvih dvajsetih minutah prejeli
kar sedem golov.
V drugem polčasu so nogometaši Esperie nekoliko popustili in so dosegli »samo* tri gole. Ekipa Primorja je igrala z desetimi igralci.
K. M.
NARAŠČAJNIKI Libertas Kopriva - Juventina
2:0 (0:0)
Mladi štandreški nogometaši res ne uspejo priti do zmage, niti' do izenačenja, čeprav se na tekmah zelo potrudijo. Kot vedno doslej, smo tudi tokrat videli, da so fantje v prvem polčasu še zdržali napore tekme, v drugem pa so povsem popustili. Ni pač mogoče iti preko dejstva, da so Juventinini naraščajniki še zelo mladi in večinoma prvič nastopajo v rednih prvenstvenih tekmah. Izkušenj torej nimajo še skoraj nobenih, vendar pa si jih nabirajo prav v teh nastopih, da bi se z njimi okoristili predvsem v prihodnjem prvenstvu. Zato morajo te poraze sprejemati pač kot davek poduku, ne smejo pa kloniti.
Libertas iz Koprive ima nekoliko starejše igralce, ki so navajeni nastopov in so v Štandrežu pokazali lep nogomet.
D. R.
KOŠARKA
V tem tednu tri tekme Bora
Tudi ta teden bodo imeli naši košarkarji pester spored. Borovi člani bodo odigrali kar tri tekme, in sicer: drevi, ob 21. uri bodo v telovadnici šole Oberdan igrali proti ekipi Libertas Barkovlje. Tekma z moštvom Cianocolori je torej od padla, ker se je CianocoJorš že predhodno domenil za tekmo z Ital-sidrom.
Jutri, v četrtek, 28. oktobra, bo-
do »plavi* igrali proti Servolani, ki (kot Libertas Bortkovlje) nastopa v promocijskem prvenstvu. Tekma bo ob 12. uri v telovadnici na Opčinah.
V	petek, 29. oktobra, ob 21. uri pa bodo Borovi košarkarji odigrali doslej najtežjo tekmo, in sicer proti tretjeligašu Lloyd Adriaticu. Tekma bo za borovce res pomembna preskušnja pred prvenstvom, ki naj bi se začelo 7. novembra letos.
NARAŠČAJNIKI - DEČKI
Danes ob 15.30 bo na igrišču »Prvi maj» povratno srečanje med Borovimi dečki in drugo ekipo naraščajnikov. V prvem srečanju so bili boljši dečki, ki so z dvema točkama razlike (22:20) premagali starejše nasprotnike.
V	soboto, 30. oktobra pa bo prva naraščajniška ekipa Bora, ki je pravkar osvojila prvo mesto na turnirju za trofejo Bora, odigrala trening tekmo proti košarkarjem Poleta, ki se bodo udeležili prvenstva »Pomlad*, to je za letnike 1956 in mlajše. Za Polet bo to dober trening pred začetkom prvenstva, ki bo že dan kasneje.
b. I.
NOGOMET
DANES V TURINU
Juventus-Aberdeen
Juventus bo drevi nastopil v Turinu proti škotski enajsterici Aberdeen. Srečanje bodo odigrali v okviru tekmovanja za pokal UEFA, in sicer bo to prva tekma drugega kola.
Športno društvo Sokol iz Nabrežine priredi
NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ za otroke od 7. do 12. leta starosti. Prijave na sedežu društva v Nabrežini, št. 89/11, vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure.
venstvo se je namreč za naše fante začelo slabo, ker so večkrat nastopili v nepopolni postavi. To pa iz več razlogov, med katerimi so imeli tudi sodniki svojo besedo. V nedeljski tekmi so naši mladi nogometaši nastopili odločno in požrtvovalno, da bi preprečili poraz proti močni domači ekipi. Že v prvem polčasu jim je sreča obrnila hrbet, ko so njihove žoge le za. las švigale mimo nasprotnikovih vrat. Nasprotno so domačini prešli v vodstvo v 24. minuti in sicer iz enajstmetrovke.
V drugem polčasu je trener Mladosti Uljan nekoliko spremenil postavo. Zamenjal je Frandoliča z Germom. Toda brez uspeha. Že v 17. minuti je obramba odpovedala nakar so domačini povečali rezultat. V 24. minuti je sodnik izključil požrtvovalnega Pahorja, zaradi ugovarjanja. V 29. minuti je Ferletič zakrivil avtogol in tako zopet povečal rezultat v korist domačinov. Prav tako (in iz istega vzroka, kakor Pahorja) je sodnik v 37. minuti izključil tudi domačina Bergamasca. Končno je Kosič v 38. minuti zmanjšal razliko v golih. Toda nato so domačini ponovno napadli in so v zadnji minuti zopet stresli mrežo Fer-foljevih vrat. Naj omenimo, da so domačini popolnoma zaslužili zmago. Izkazali so se kot ena izmed najbolj močnih mladinskih e-kip, obenem pa tudi kot verjetno končni zmagovalec tega prvenstva. Vse to je razumljivo, saj ima ta vas dober nogometni naraščaj, iz katerega so izšli znani nogometaši, ki danes igrajo v prvoligaških klubih.
Prihodnjo nedeljo bo enajsterica Mladosti igrala v Tržiču proti mladinski ekipi S. Michele ob 10. uri.
F. K.
Breg - Aurislna 0:2 (0:2)
BREG: C. Ota (Sancin), R. Ota, Slavec, Samec, Krmec, Saksida, Kocijančič, Glavina, Martini, Sovič (Štramj), V. Ota.
Brežanski mladinci nedeljo za nedeljo izmenično nizajo zmage in poraze. »Plavi* so tokrat zaigrali daleč pod svojimi zmožnostmi in so marali zato oddati obe točki Auri-sini. Gostje so dosegli oba gola v prvih desetih minutah igre. Najprej je v prvi minuti zadel v polno srednji napadalec z glavo, niti deset minut kasneje pa so gostje podvojili izid iz kazenskega strela. Udarec je bil tako silovit, da je žoga šinila rniitno Ote v mrežo in se nato odbila nazaj v polje. Brežani so šele v drugem polčasu prevzeli pobudo v svoje roke, vendar so dosegli preko Sakside le prečko, nasprotniki pa so zastreljali enajstmetrovko.
IST
Fortitudo - Primorje 3:0 (2:0)
PRIMORJE: Ferfolja, Štoka (Ver-ša), S. Husu, Milič, šeniga, štre-kelj, G. Husu, Blažina, Locasto, Za-nella, Čemjava.
Nov poraz mladinske ekipe pro-seškega Primorja. »Rdeče-rumeni* so igrali slabo in nepovezano. Domačini, ki so bili že tako za razred boljši, so imeli tako še lažje delo in so napadali skoraj neprenehoma. Prosečani so skušali uravnovesiti razmerje sil le z nekaj napadi, vendar jim to ni prineslo zaželenih sadov. Miiljčani so prevladovali predvsem na sredini igrišča, od koder so zalagali svoj napad z zelo uporabnimi žogami. V prvem polčasu je dosegel Fortitudo dva gola, vendar bi bil lahko še uspešnejši, če mu ne bi z odličnimi posegi zastavil potil vratar Ferfolja.
V drugem polčasu je Verša zamenjal Štoko in Blažina se je s sredine igrišča pomaknil v obram bo. Tudi ta poteza pa ni bila posrečena, saj so nasprotniki dosegli še en gol.
Pri Primorju sta bila najboljša Ferfolja in Blažina.
K. M.
j. Od njega sta zvedela, da brigadnega komandanta ni v 2 mrakom je odšel v dolino. Prišli so mu bili pove-Jjb da se je Iz taborišča vrnila mati, zato ni zdržal, da Je Fj bi šel obiskat. Ta vest se je Blisku zdela takoj močno ^te^teva. Vedel je, da gestapo namenoma izpušča starše potujočih partizanov in da sl spričo odsotnosti poveljnika obetajo sovražnikov napad na enoto.
Zapletla sta se v pogovor z načelnikom, ki se je že otre-t?! Zmernosti in je postal prijaznejši. Prosila sta ga, naj zbudi ves štab brigade.
5ta Ko so go Zbraii ob ognju, Jim je Blisk povedal, da ob-0 te nevarnost nemškega napada. Pustil jih je, da so se Jfdeli, in predlagal, da takoj pošljejo vse bataljone na polo-j?te. Medtem ko so dežurni hiteli budit borce in sta namestnik Jtetendanta ter načelnik napravila razpored enot, sta Don Rlisk odšla z brigadmim komisarjem na planoto za ko-z!itni- Čeprav Blisk komisarja nd poznal, mu je le-ta s svojim Vm ljlvlm obrazom in čistimi očmi vzbudil vtis poštenjaka, jb el le, da ni časa za raziskovanje in ovinkarjenje, zato b Je dejal kar naravnost:
"Slutimo da imate v štabu izdajalca. Vaš pohod in načrt t& tedana,,
"Nemogoče...,)* Je zajecljal komisar in pobledel.
Rlisk pa je vprašal:
"Zakaj ste pustili komandanta v dolino?)*
"Saj ga nadomestujem, in vsi štabni smo tu... Mislim, da delate krivico, če si mislite kaj slabega o njem. Roko dal v ogenj zanj. Prepričan sem, da nas nd on izdal.» j, Zaman so ugibali, kdo bi utegnil biti izdajalec. Nad ra» °m 86 Je nebo razsvetlilo, stene je objela plaha svečava, tr2trteknile so se razdalje. Njihov pritajeni razgovor so pre-Rali rafali Šarcev z vzpetin nad sedlom, kd so jim takoj stj^orile brede. Kmalu nato Je začelo pokati na vseh
u Blisk Je pogledal na uro: pol štirih zjutraj. Bilo jim Jasno, da so Nemci ponoči obkolili brigado. Blisku in
Donu zdaj nd preostalo drugega, kot priključiti se brigadi in boriti se.
še preden je vzšlo sonce, so spoznali, da so obkoljeni z vseh strani. Nemci so se razlezli po skalovjih višin okoli njih kakor mravlje. Na vzpetinah so gospodarile nemške težke strojnice, v neposredno bližino brigadnih obrambnih položajev pa so se plazili ostrostrelci, mitraljezci in jurišne skupine.
Brigada je držala položaje po grebenih nad planino. Kmalu so jo stisnili v podkev, ki se je pod pritiskom ožila. Blisk in Don sta ležala v strelskem jarku iz časov prve svetovne vojne in nažigala po gorskih lovcih, ki so skakali od sikale do skale in se jim nevarno približevali. Po skalni planjavi, porasli z visoko rumeno travo, so treskale mine in sipale po umikajočih se enotah jekleno točo.
Levo nad prepadnim pobočjem se je po grušču umikal brigadni pratež. Ko je bil že sredi plazu v bližini rešilnih jarkov na drugi strani, ga je zajel ogenj iz mitraljezov. Pra-težnikl so padali drug za drugim, preluknjani kotli so se trkljali v prepade skupaj z zmrcvarjenimi trupli, njihovo zvonjenje je odmevalo med uničujočim truščem kot otroški Jok. Sivo skalovje je orosila kri.
V kratki, ostri borbi je Blisk izpraznil vse šaržerje, potem je legel na hrbet in jih mrzlično polnil z novimi naboji. Nad njim se je bočila sinja polobla neskončnega neba, ki se Je vse bolj svetlila. Po nasipu so tolkle krogle, toliko da ni oglušel. Na pobočju se je vžgala trava. Bojna mrzlica ga je tako prevzela, da še ni razmišljal, kam bi se umikali, če ne bi vzdržali napada. Toda Nemci so se približevali, kot bi se stiskale klešče. S sovražniki so si stali nasproti iz oči v oči. Čedalje več čelad se je svetlikalo med kamenjem in travanji, v jarke so letele ročne bombe.
Blisk se je nagonsko obrnil nazaj, kamor naj bd se umikali. Za hrbtom je bilo še vse mimo. Iz temačne doline so se dvigale gole, razdrapane stene gora. Zdele so se mu nedostopne. Sfinga Rdečega roba Je bila kot obraz božanstva, neznana kot človeška usoda. Morali se bodo umakniti v
skalovje, je pomislil in poromal z očmi od podnožja stene k dva tisoč metrov visokemu vrhu Rdečega roba, ki je krvavo žarel v soju vzhajajočega sonca. Z vrha se je svetloba razlivala v kotline, kot bi polzela kri, in se nekje v sredini razblinila v sivino prepadnih sten.
Ta pogled je doživel samo bežno, kot prlvidno podoba Potem se je obrnil in se spet boril. Nemci so že vdirali med staje, čez nekaj časa so bili pod vsemi položaji.
Nad gorski svet se je dvignilo sonce in Jih s svojim slepečim leskom zaslepilo. Med jarki in po lijakih, ki so jih med prvo svetovno vojno izkopale po planjavah sedla granate težkih topov, je bilo čedalje več Nemcev. Bojišče je bilo kot pokrajina izumrlega planeta, polna kraterjev, podobnih zaraslim ranam.
Brigadna obramba se je krhala. Valu zagatnih nemških povelj Je sledil naskok, ki jih je presekal na dvoje. Mitraljezec poleg Bliska je bil zadet v čelo. Ob tlesku krogle, ki je zlomila kosti in obrizgala jarek z možgani, ter ob pogledu na svetlo rdečo kri, ki se je ulila fantu čez oči, je Bliska obšla slabost. Zbral je vse moči, zgrabil za strojnico in užgal po Nemcih.
Obramba se je razbila, četni komandirji so zapovedali umik. Borci so trumoma zapuščali položaje. Prek čistin, kjer so jih varovale samo redke čeri, so se umikali pod ostenje, ki se je dvigalo proti razbeljenemu soncu kot trdnjavski zid. Tudi Blisk in Don sta se znašla med bežečimi. Travnate planjave so šibali rafali nemških krogel. Obležalo je precej pobitih, ranjenci pa so se dvigali in se vlekli po tleh, dokler niso popadali pod novimi rafali. Nekateri so se zavlekli v lijake od granat in obupano gledali za umikajočimi še tovariši.
Blisku so se napele mišice in krči so ga zgrabili. Mislil je, da mu bo raztrgalo pljuča. Okoli njega so frkale krogle, zemlja se je prašila in mu brizgala v oči. Prepričan, da je katastrofa brigade že neizbežna, je tekel za Donom in gledal, kako so se borci razbežali po skalovju in se reševali vsak po svoje.
Zmagovita ek!na Bo--', skupKO s svo"m trenerjem Brankom Lakovičem
Kapelan Bora Klobas je prevzel pokal za osvojeno prvo mes!o
Kufersin, kot
predstavnik organizatorja (Bora) izroča nagrado Tavčarja (Polet)
Polet — SABA: mali možje, velika igra
«Drži se, Blisk. Kmalu bomo v zavetjih,** je vpil Don, ko sta se ustavila za skalo in gledala, kam bi se umaknila.
Mahnila sta jo po sledovih drugih. Pot navkreber je bila zaznamovana z odvrženimi nahrbtniki, izgubljenim orožjem in padlimi, melišča pa so bila orisana s krvjo...
V zadnjem avstrijskem strelskem jarku, ki se je na prvih policah in travnatih terasah vlekel v loku pod stenami, je namestnik brigadnega komandanta Paulus na ozkem prostoru ustavil bežeče in uredil obrambo. Bataljonski komandant Zmago je razporejal mitraljezce in puškarje v bojno jedro, ki naj bd zaščitilo tiste v grapah in na policah golih skal. Tudi Blisk in Don sta se privlekla v jarek in se vključila v obrambo. Videla sta, da so Nemci zavzeli izgubljene položaje in se spet pripravljali na naskok. Blisk je žvečil grenko travno bilko in preklinjal:
«Kakšna prekleta izdaja, Don!»
Don je tipal z očmi po policah. Kam naj se umikata?
Z nasprotnega grebena so streljali ostrostrelci. Visoko v stenah je tu in tam omahnil borec, ki ga je zadela krogla, zakrilil z rokami in strmoglavil v prepad. Med rohnenjem orožja so treskale skale, ki so jih sprožili umikajoči.
Sonce se je dvignilo in se uprlo z jasnega neba v skalovje. Vroče ozračje so pretresali streli. Borci v jarku so se dušili v dimu. Zajelo jih je malodušje: zmanjkovalo je municije, z nemškim pritiskom so se manjšale možnosti za umik. Vrste branilcev so se redčile, čedalje več ranjencev je stokalo v rovu. Mlado dekle jih je obvezovalo. Ko je zmanjkalo obvez, so začeli trgati srajce. Ranjenci so znova grabili za orožje in pomnožili vrste strelcev.
«BMsk! Zdaj je zadnji čas, da jo pobriševa po svoje, če si za to. Poznam sistem polic in prebila se bova iz obroča, čeprav bi Nemci z druge strani blokirali skalovje.«
Tudi Blisk jo je skupil: kamen, ki ga je odbila krogla, mu je presekal lice. V rano mu je polzel znoj, umazan od dima in prahu, da ga je jedko skelela.
«Saj ne moreva, Don.«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6 100 lit celoletna 11 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir	J SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.—	din, letna	140.— din,
Poitni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
27. oktobra 1971
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3^70/j
«ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400. osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali OB 50 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se	,
upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita «■
rn-i«1
Glavni urednik Stanislav Renko Odflovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska
ZAKLJUČEN OBISK VIDEMSKE DELEGACIJE V LJUBLJANI
Poudarjeno načelo o zaščiti manjšine
MEDTEM KO SE V VSEJ SEVERNI IRSKI NADALJUJEJO SPOPADI
Upor v taborišču Long Kes h
in povezavi Slovencev z matičnim narodom Pogreb gverilcev v Newryju
Čeprav le posredno, omenja sporočilo beneške Slovence - Videmčani so si ogledali tovarno Gorenje» v Velenju - Podčrtana važnost letalske povezave Vidma in Ljubljane, gospodarskega sodelovanja in skupnih naložb
Včeraj zvečer je delegacija vi- izgradnjo hitrih cest med Jugoslavi-demske pokrajinske uprave, ki se jo in Italijo. Delegacija Videmske je na povabilo izvršnega sveta SRS pokrajine je opozorila na nujnost mudila v Ljubljani in Velenju, od modernizacije ceste Žaga - Učeja. potovaia domov. Včeraj so si videm-j Delegaciji sta se medsebojno ob-ski predstavniki, ki jih je vodil: vestili o načrtih za izboljšanje te-predsednik pokrajine odv. Turello, j lefonskih povezav, ogledali Velenje in tamkajšnjo to y cj]ju olajšanja medsebojnih sti-varno kuhinjskih pripomočkov »Go- koy obmejnega prebivalstva in renje*. Srečali so se s predstavni- spjoll prenehanja meje je soglasno ki mestne skupščine in SZDL tei g^oje^o, da se vladama obeh se podrobno pozanimali o delu slo- držav predlaga prekategorizacija
venskih komun, vlogi socialistične zveze in kandidacijskem postopku. Zasebno so si ogledali tudi razstavo domačega umetnika Jakija.
Ob povratku v Ljubljano, kjer jih je p-ičakala delegacija IS SR Slovenije z Jožkom Štrukljem na čelu, so izdali zaključno poročilo, v katerem — med drugim — še posebej poudarjajo obvezo o »popolni zaščiti* slovenske narodnostne manjšine »tudi s povezavo z matičnim narodom*. Dejansko je tokrat prvič, da se predstavniki videmske pokrajine, v kateri živi velik del Slovencev, tako izrecno in načelno obvezujejo za zaščito manjšine in se pri tem sklicujejo celo na pomen stikov z matičnim narodom. Pomen tega načela beneškim Slovencem, ki se spominjajo diskriminacij in polemik ob teni vp'ašanju, ne more uiti. Žal, da ni-sp izrecno omenjeni.
V	zaključnem sporočilu je med drugim rečeno, da je predstavnike videmske pokrajine sprejel predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič.
»V razgovorih med obema delegacijama, ki so potekali v prisrčnem in odkritem vzdušju*, se na-nadljuje sporočilo, »je bilo obojestransko ugotovljeno, da letošnji obisk predsednika republike Tita v Italijo in srečanje zunanjih ministrov Jugoslavije in Italije v Benetkah obeležujeta visoko stopnjo medsebojnih odnosov in odpirata realno perspektivo za poglabljanje plodnega sodelovanja in premagovanje nekaterih še neurejenih vprašanj med dvema državama. Obe delegaciji sta z zadovoljstvom u-gctovili, da sta Slovenija in videmska pokrajina z razHian.iem plodnega sodelovanja pomembno prispevali k visoki stopnji odnosov med Jugoslavijo in Italijo, zlasti s tkanjem vezi med prebivalstvom na obmejnih področiih in ustvarjan em ugodnega ozračja za reševanje odprtih vprašanj.
Delegaciji sta ugotovili, da se med Slovenijo in Videmsko pokrajino uspešno razvija blagovna izmenjava, da pa so neizkoriščene številne druge možnosti za razširitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja, zlasti kar zadeva industrijsko kooperacijo, za katero obstajajo ugodni pogoji glede na geografsko bližino, in na skupno vlaganje kapitala v gospodarska podjetja. Zaradi pospeševanja sodelovanja na gospodarskem področju bo v okviru obstoiečeea kontakt-komiteja med gospodarskimi zbornicami SRS in Furlaniie-Julijske krajine ustanovljen poseben mešani odbor videmske m slnvpricVp zbornice.
Uspešno se razvija tudi sodelovanje na področju turizma. Kaže pa, da bi se to sodelovanje pri dobri organiziranosti lahko še boljše razvijalo. Viden je napredek na področju usklajevanja načrtov za izgradnjo zimskih turističnih središč na Kaninu in Matajurju. Z zadovoljstvom je ugotovljena visoka stopnja medsebojnega sodelovanja na kulturnem področju, ki ga bosta obe strani še naprej organizirano negovali in v ta namen izdelali konkretne programe. Slovenska delegacija je izrazila pripravljenost, da se Slovenija še letos včlani v mednarodni center za mehanske vede v Vidmu.
V	skladu z dogovorom obeh držav o največji1 možni zaščiti manjšin je soglasno poudarjena potreba po popolnem uresničevanju u-stavnih določil, ki ščitijo narodne manjšine zato, da bi uresničili najboljše pogoje za njihov vsestranski narodnostni razvoj tudi s povezovanjem z matičnim narodom.
Ponovno je poudarjena potreba boljše cestne povezave med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino in vključevanje tega področja v
zaključiti meddržavni sporazum o zaposlovanju.
Ugotovljena je tudi potreba za vzpostavitev letalske povezave med Ljubljano in italijanskimi letališči.
Obe strani soglašata, da v cilju izboljševanja sodelovanja med Slovenijo in videmsko pokrajino še naprej vzdržujeta redne medsebojne stike.*
,
LAS PALMAS, (Kanarski otoki) 26. — Danes je začel bruhati majhen vulkan na otoku La Palma, ki je najzahodnejši od Kanarskih otokov. Lava se je izlila v morje ter do sedaj še ni ogrozila bližnjih vasi. Vulkan je začel bruhati potem, ko se je zemlja tresla že štiri dni. Na La Palmi ni več jega turističnega prometa. Tam živijo le domačini ter nekaj stotin tujcev, ki so se skoraj za
Britanski vojaki sc med obredom niso prikazali po mestnih ulicah, kar je preprečilo incidente
BELFAST, 26. — Oboroženi spopadi, smrad po solzilnih bombah in manjše eksplozije so preteklo noč zaključile brez smrtnih žrtev ali ranjencev krvavi konec tedna, ki je terjal kar šest mrtvih. V Belfastu .je bilo preteklo noč šest napadov na policijske izvidnice, uprli so se jetniki taborišča Long Kesh, mogočne manifestacije so organizirali prebivalci' mesteca Newry ob pogrebu treh gverilcev, ki jih je Dolicija ustrelila v noči med soboto in nedeljo. Zelo ostri spopadi ob meji med Severno Irsko in Irsko republiko pa so zaposlili celo britansko mornarico.
Izredno napeto je bilo danes o-zračje v Newryju. Vse trgovine so bile zaprte, javna prevozna sredstva niso delovala, uradi in tovarne so prekinili delo, medtem ko .-.o se ljudje začeli zbirati pred cerkvijo, v kateri je bila maša za gverilce, ki so izgubili življenje po
si preskrbeti sredstev za nadaljevanje gverile, presenetili pa so jih vojaki. Že v nedeljo in še posebej včeraj so bile po mestu^ številne demonstracije, ko je ogorčeno prebivalstvo izvedlo vrsto manjših a-tentatov in zažigalo vozila. Z razliko od preteklih dni, danes ni bilo po mestnih ulicah vojaških izvidnic in manifestacije so se odvijale brez incidentov.
Po uradnem poročilu, ki1 so ga izdale policijske oblasti, naj bi ne bilo znano «zakaj so se jetniki taborišča Long Kesh uprli*. Jetniki namreč niso postavili nobene zahteve, pač pa so ujeli štiri čuvaje in se zabarikadirali v jedilnico. Pre-daili so se šele ko je prišlo na pomoč odredu, ki straži taborišče, še nekaj stotin vojakov. Oblasti so sklenile, da «zaprejo» taborišče, to je da ne bodo sprejele v isto taborišče drugih upornikov. V Long Keshu je sedaj 260 jetnikov, katerih večina je bila aretirana in za-
držav predlaga prekategorizacija nekaterih mejnih prehodov oz. sklenitev meddržavnega sporazuma, ki bi državljanom obeh držav dovoljeval prehajanje državne meje preko maloobmejnih prehodov s potnimi listi ali pa z osebnimi izkaznicami, liberalizacijo carinske liste za potniški osebni promet po videmskem spo”azumu, usposobitev mejnega prehoda Robič za carinski blagovni promet ipd. Dele- ™ tujcev, ~	“hunti studii »o
gadji tudi menita da je potrebno stalno naselili na tistem področju, ropu v mestni banki. Skušali s
..............,,............................—......................
rnmirtr treh nebomsuh muc v mmu
Našli so truplo 9-letne Antonelle
žrtve doslej še neznanega zločinca
Nesrečno deklico je zločinec zvezni z neštetimi ovoji lepilnega traka ter jih zažgal - Zasliševanje moškega do katerega so preiskovalce pripeljali policijski psi
prta že 9. avgusta, ko je parlament izglasoval posebni zakon o preventivni internaciji.
V Dublin se je danes vrnila Maria McGuire, dekle ki so jo z voditeljem «provisionals» sumili, da je bila zapletena v dobavo orožja, ki je bilo zaplenjeno v Amsterdamu. Sicer se je skušala izogniti vprašanjem časnikarjev o dobavah orožja, povedala pa je, da jo je med potovanjem po Evropi bolj skrbela britanska tajna služba, kot pa zasledovanje nizozemske policije. Ko so jo vprašali, komu je bilo namenjeno orožje, ki sta ga z O' Connellom nabavljala po Evropi, je odgovorila: «Zahodni Afriki, seveda.*
MARŠALA (Trapani), 26. — Davi Palerma nekega univerzitetnega so našli truplo 9-letne Antonelle profesorja, ki bo napravil obdukcijo. ValenU, ki je skupaj s 7-letno Gino V trenutku ko pišemo se je ta ze Marchese in njeno 9-letno sestro začela v bolnišnici v Maršali. Dom-N.jf.fcginil, 1»» sled« še P«** j J™* ■*£, ■*	"g^o
*** ■*	’ g,,? “»dg e
neki zapuščeni soli 42-letm Giuseppe | S ^	seyeda splahnel up,
Passalaccjua občinski uslužbenec, ta \ S { naSli pri življenju ostali dve se je peijal skupaj z JIHetna dekUci Tudi stary dveh sestric so
tom Guilom po pokrajinski ces . | preprjčani, da sta deklici mrtvi, ivioska sta se pogovarjala o pnmeru ze prepričan ,
ugrabi jenih dekuc (na Siciliji se v j Preiskovalnim organom se se m vseh teh dneh ni govorilo o drugem, j posrečilo najti kake otipljive sledi kot o tej ugrabitvi). V določenem za neznanim ali neznanimi morilci.
trenutku sta se moška ustavila, da bi vprašala za pot nekega pastirja, ki je bil v bližini. Passalacqua se je oddaljil ter vstopil v zapuščeno poslopje šole. Nenadoma je začutil oster zadah po dimu. Stopil je iz prve sobe v drugo, kjer je zagledal na tleh dekličino truplo. Silno se je prestrašil ter stekel iz šole in se napotil do bližnje karabinjerske postaje, da bi povedal, kaj je videl v šoli. Agenti so takoj odšli na kraj najdbe. Ugotovili so, da je neznani morilec povil dekličine noge in roke z lepljivim trakom. Prav tako jo je s tem ovil tudi po vratu in obrazu, nakar je zažgal papir. Zato je mala Antonella dobila precej hude opekline po obrazu in po telesu.
Za prave vzroke smrti se še ne ve. Javni tožilec je že poklical iz
Po Topolovi razstavi prikaz d«l «Pordenona»
VIDEM, 26. — Po razstavi Tiepo-lovih del v vili Manin v Passa-rianu namerava dežela organizirati podobno razstavo, posvečeno umetniku Giovanni Antonio da Pordenone. Vest je sporočil deželni odbornik za kulturo in šolstvo Giust, ki je ob tej priliki navedel dosedanje posege deželne uprave za razvoj kulture v Furlaniji - Julijski krajini. Odbornik je glede bodočih posegov med drugim omenil, da bo dežela nakazala 800 milijonov lir oglejski občini, in sicer za odkup zamljišč, ki' so zanimiva z arheološkega vidika. Dežela nadalje namerava sestaviti zakonski načrt, s katerim bo uredila vprašanje muzejev in knjižnic krajevnega in deželnega interesa. V tej zvezi je omenil pričakovanje, da bo država prepustila deželam skrb za tovrstne kulturne ustanove, v okviru državnega načrtovanja, saj so prav dežele najbolj poklicane za to, da pobliže slede kulturnemu razvoju prizadetih prebivalstev.
Stotine in stotine karabinjerjev, policistov, vojakov in civilistov preiskuje vsak kotiček bližnje in oddaljenejše okolice Maršale. Takoj po najdbi trupla male Antonelle so karabinjerji pripeljali v zapuščeno šolo policijske pse, katerim so dali povohati oblačila male deklice. Pr-i so trikrat obkrožili šolo, nato pa so se napotili naravnost čez neki oljčni nasad, prekoračili poti in steze ter dospeli do male kmečke naselbine, ki jo na Siciliji imenujejo »baglio*. Gre za nekakšen trg, ki_ ga strnjene obrožajo kmečke hiše. Psi so šli naravnost proti dvorišču in hiši 33-letnega Francesca Luminarija. Karabinjerji so našli na dvorišču avto znamke »fiat 500» modre barve z evidenčno tablico Traoani 85 531. Kot so že v prejšnjih dneh sporočili, je 29-letni Nemec Hans Hoff-mann, ki dela na neki bencinski črpalki v Maršali, izjavil, da je onazil neki avto »fiat 500» modre barve, ki se je peljal mimo črpal-ke. Hoffman ip rekel, da le videl po strani nekega moškega in da so bile na zadnjem sedežu tri deklice, eno od katerih je udarjala z roko po šoferjevih ramenih.
Najdba avtomobila »fiat 500» modre barve pri Luminariju je seveda povzročila opravičene sume policijskih agentov. Moški, ki je bil doma, pa ni pokazal nobene vznemirjenosti ter je vprašal policista, ki je vodil pse, kaj želi. Ta mu je odvrnil: «Ne premaknite se od tu, bodite pri miru*. Takoj nato je s piščalko poklical svoje tovariše. Kmalu nato je prišel tudi državni tožilec, ki je začel zasliševati moškega. V avtu niso našli ničesar pomembnega. Na sedežu pri šoferju so bili le trije zavojčki cigaret.
Francesco Luminari je poročen ter ima dva otroka. Njegova žena je sedaj v Trapaniju pri neki svoji sestri. Med zasliševanjem se Lumi-nari ni nikoli razburil. Trdil je le, da je popolnoma nedolžen in da nd imel nobenega opravka z deklicami. Pozneje so pripeljali Hansa Hoff-manna, ki pa je izjavil, da ne more
trditi, če gre za moškega, ki ga je videl v avtomobilu.
Ugrabljene deklice so stanovale v nekem večjem poslopju v predmestju Maršale. Četrt je zelo revna. Domnevajo, da jih je zločinec ugrabil, ko so šle skupaj v šolo. Bilo je okoli 14. ure popoldne, ko so deklice zavile okoli vogala hiše ter se napotile po neki ulici, kjer ni nobene hiše in ki jo obdajata le visoka zida. Na tisteri mestu verjetno ni bilo takrat nikogar, ki bi bii navzoč pri ugrabitvi.
Tudi Španija proslavlja Picassa
PARIZ, 26. — Iz dobro obveščenih krogov so zvedeli, da je sloviti slikar Pavlo Picasso, ki je v nedeljo praznoval svojo 90-letnico rojstva, zbolel. Baje leži v postelji ter ima precej močno vročino. Prav zato Picasso ni bil navzoč na proslavah v Valaurisu in včeraj zvečer v športni palači v Parizu
90. obletnico rojstva Picassa so proslavljali tudi v Španiji. Na madridski univerzi so priredili svečanost, na kateri bi moral govoriti znani španski kritik Jose Mana Moreno Galban. Policija je preprečila prireditev ter je aretirala govornika in 6 študentov.
Sicer pa so v drugih krajih Španije nemoteno proslavili ta dogodek. V Malagi, kjer se je Picasso rodil, je občinski svet sklenil, da bo poimenoval po slovitem slikarju neki mestni park. Spominsko ploščo so postavili tudi v Barceloni.
BARCELONA, 26. — Stavka v barcelonskem središču podjetja SEAT se še vedno nadaljuje. Računajo, da je sedaj ob delo in ob zaslužek okoli 7.000 delavcev.
Nadaljuje se tudi stavka rudarjev v Asturijah. Pravijo, da sedaj ne prejema nobene plače več kot 6.500 rudarjev. Civilni guverner v Oviedu je zagrozil, da bo uporabil skrajna sredstva, da bi se napravil konec stavkovnemu gibanju.
TRŽAŠKI DNEVNI
PRVI TORKOV VEČER V SLOVENSKEM KLUBU
Prof. Zlatic o glasbeni ustvarjalnosti med NOB
Na večeru je nastopil tudi nabrežinski zbor <dgo Gruden*
že sama tema je bila torej nimiva, še bolj zanimiv pa J®
Požar pri Tajpani
VIDEM, 26, — Mogočen požar uničuje drevje in grmičevje, ki pokriva gorski greben za Tajpano. Ogenj je izbruhnil že v nedeljo in se neprestano širi že 60 ur. Ognjena črta je dolga skoraj osem kilometrov.
Na kraj požara so se prvi podali gasilci iz Vidma, pomagajo pa jim agenti gozdne policije. Gašenje prekinjajo ob mraku in nadaljujejo ob zori, ker je področje posejano z izredno nevarnimi točkami. Gasilski poveljnik upa, da bo gasilskim skupinam uspelo omejiti požar v prihodnjih 48 urah, vendar jim otežko-ča delo veter, ki je včeraj potisnil dim skoraj do Krna.
Nepriseben mladenič zanetil požar v Cinecitta
RIM, 26. — Neki nepriseben mladenič je davi okoli 8.30 zanetil požar na lesenih zgradbah, ki jih v filmskem središču «Cinecitta» pripravlja Federico Fellini za svoj film «Roma». Fellini je pripravil za film večji predor in razne druge zgradbe za snemanje prizorov na rimski podzemski železnici. Gasilci so pogasili požar po večurnem napornem delu. škoda znaša baje o-koli 50 milijonov lir.
Požigalec se piše Angelo Para-gliola. Doma je iz Neaplja ter je star nekaj čez 20 let. Gre za človeka, ki ni priseben in ki je baje zažgal naprave, ker so odbili njegovo zahtevo, da bi nastopil v nekem filmu. Sicer pa se ima za velikega režiserja.
spuiuil jfaioui V 1 U1K.U.	o-----	-
......................................HIIIIIIIIIIIIII1llll.il..................................................................................................."1"""""'"
t vRljucevanje tega puuivu/a v	1,111	•
„.............................................................
Pustolovščina «skesanega» roparja
NEW YORK, 26. - Ropar, ki ;a je policija iskala in zasledovali že nekaj tednov v treh ame-iških državah, se je truden, ne-irespan in lačen zatekel v uredništvo velikega časnika «New York >adly News» in prosil za pomoč, [er ni hotel, da bi ga policija ustrelila kot psa*.
Neobičajni »junak* je 35-letni želvin Shuman iz Brooklyna. Po-icija ga je iskala zaradi ropa v Pomoni, ki se je zaključil s stre-janjem. Ropar, ki se je zatekel j uredništvo newyorškega lista je aodrobno opisal okoliščine ropa, streljanja in končno zasledovanja. /Vsakokrat ko skušam s tistima dvema — mislil je na ostala dva sodelavca — kaj organizirati in izpeljati, gre vse po vodi in postane skoraj groteskno*, je napol
obupano povedal. »Rop smo organizirali ob upoštevanju vsemogočih možnosti. Banko smo izbrali, ker ni zastražena in nima alarmne naprave. Nameravali smo .celo izvesti rop brez orožja v rokah, eden od mojih sodelavcev pa je bojazljiv in je zato zahteval puško. Dali smo mu jo, stopili v banko, zahtevali ves denar in mirno odšli. Le človek s puško je nemirno mahal z orožjem. Ko smo bili že na cesti, se je prikazal lastnik bližnje bencinske črpalke, ki je tudi imel puško v rokah. Stekli smo proti avtu, kjer nas je čakal voznik, prijatelj s puško pa je kot ponorel začel streljati in tako je bilo vsega konec*, je zaključil svoje pripovedovanje.
Med drugim je »skesani* ropar .opisal, kako so skušali zbežati z
avtomobilom in je eden od roparjev skoraj padel iz avta. »Bilo je smešno, vendar smo ga vlekli za seboj za nekaj sto metrov in dobil je precej hude poškodbe*.
Nato se je začel lov. Policija je razpredla svojo mrežo. Da bi se ji izognil, se je Melvin Shuman zatekel najprej v San Francisco, nato pa še v Florido, kjer je potrosil ves denar, ki ga je imel. Bilo je zaman, ker mu je bila policija povsod za petami. Sinoči se je skučal vrniti domov, ugotovil pa je, da so agenti stra žilj stanovanje. Ker se je bal, da bi se kaj hudega ne zgodilo ženi in malemu otroku, se je zatekel v uredništvo «Dailv Ne\vs» in tako zaključil svojo pustolovščino, Vatere epilog se bo verjetno odvijal v kakem zaporu.
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Getz; 12.10 Zbrali smo za vas;
12.20	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevila-cquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 18.45 E-vansov jazz orkester; 19.00 Pevec dneva; 19.10 Higijena in zdravje;
19.20	Glasbeni vrtiljak; 19.40 Sve-toivanski pevski zbor; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.50 Relax ob glasbi; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbena fantazija; 15.45 Nagrada »Mesta Trst* za simfonične skladbe.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Pevci; 9.00 Kotiček za najmlajše; 9.15 Juke box; 10.05 Glasbena medigra: 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Mali koncert; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah: 14.05 Pregled notranje politike; 14.15 Poje zbor Mitch Miller; 14.40 Zabavna
SREDA, 27. OKTOBRA 1971
21.50 Koncert čelistke V. Jaglin-gove in pianistke A. Amintaeve;
23.00	Danes v parlamentu.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30,	10.30, 12.30,
13.30	15.30, 16.30, 22.30, 21.00 Poročila; 7.40 Pesmi z J. Baezovo in Donatellom; 8.40 Galerija me-lodramov; 9.34 Orkestri; 9.50 Zola: »Raj gospa*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori;
12.40	»Formula uno»; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem;
15.40	Popoldanski glasbeni spored; 18.45 Neapeljske pesmi; 20.10 Pregled opernih prireditev;
22.00	Prireditve; 22.40 Radijska
nadaljevanka:	»Baraba*; 23.05
Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Paganinijevi koncerti; 11.40 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Vzporedna skladba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama;
15.30	Portret avtorja; 16.15 Kratka radijska igra; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Pregled kulturnega življenja; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Vse o Kitajski; 21.30 Festival sodobne umetnosti v Royanu.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15

iz Branika; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni inter mezzo; 15.40 Janez Matičič: Suita za godala; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Hoinz Hotter; 17 10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Priljub ljene slovenske popevke; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV-Ljubljana v stereo studiu; 22.15 S festivala jazza; 23.05 Literar ni nokturno; 23.15 Lahko noč s slovenskimi pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja o lovu; 13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmlajše: «Igra stvari*; 17.30 Dnevnik; 17.45 Italijansko pripovedništvo: G. De-ledda «Merjašček»; 18.45 Portret avtorja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Življenje v Ciudad de Mexico: 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 TV film: »Gospa morilka*: 22.45 Neobjavljeni Leopardijevi zapiski.
JUG. TELEVIZIJA
8.15 TV šoli: Središče Hrvatske, Reka, Borba proti Benečanom in Turkom, Sodobna tema, Fotosinte-
S	nikiKn:00H Osnove “ne^roh
Od Triglava do Jadrana: 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jugoslovanska glasba: 18.00 Zabavna glasba: 18.15 Jazz pregled 1971; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop - Jazz; 22.35 Komorna glasba: 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7 10 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz: 12.10 Zabavni spored:	13.15 Glasbeni
snnrpd:	14.00 Veselo popoldne;
i« 00 Pravljica pravljic:	16.20
pio.ščp za mlado; 18.15 Nove ita-M.nnsife ppsmi:	19	00 Onerne
stoaribe: 19 30 Motivi iz glasbenih komedij; 20.20 Radijska igra;
ti v cert reo
Baročni koncert; 10.10 Kačatur-jenove skladbe; 10.20 Operne poli.00 Medigra: 12.30 Plošča izložbi; 13.30 Simfonični kon-15.30 Komorna glasba-ste-
SLOVENI JA
7.00.	8.00, 9.00,	10 0C. 11 00.
12.00,	13.00. 14.00. 17.00. 18.00,
19.30. 22.00, 23.00. 24 00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9 25 Vesela godala; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Trije odlomki iz Gershvvinove opere «Porgy in Bess»: 12,30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glesha: 13 30 Pri poročajo vam...; 1410 Poie moški pevski zbor »Franc Zgonik*
niki; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; Grmenje in dež; 14.23 Na poved sporeda; 14.25 Nogomet Ju goslavija : Luksemburg — prenos: 16.50 Test z glasbo; 17 05 šahovski komentar: 17.50 Andersenova pravljica; 18.15 Obzornik; 18.30 Prijatelji glasbe; 19.05 Od filma do filma: 19.20 Po sledeh napred ka; 20.00 TV dnevnik; 20 25 3-2-1: 20.35 M. Uskokovič: Čedomir Ilič — I. del; 21.35 A. Borodin: Knez Igor — I. dejanje; 22.40 Poročila
KOPRSKA BARVNA TV
17.50 Prenos nogometne tekme Madžarska — Norveška; 20 00 Kotiček za otroke; risanke — »Zgodba premaganca* in »Profesor Baltazar*; 20.30 Dokumentar; 21.20 Plesna oddaja.
Sinoči se je v Gregorčičevi dvorani v UL. Geppa začela nova ze deseta sezona lordovih večerov, ki jih prireja Slovenski klub. Z a začetek. nove, že nekako jubilejne sezone je vodstvo kluba izbralo zelo posrečeno temo, namreč glasbeno ustvarjalnost v času narodnoosvobodilne borbe. Pa tudi strokovnjak, ki je občinstvu, ki ga žal ni bilo toliko, kolikor bi ga bilo želeti, nazorno prikazal, kaj vse je bilo med NOB na tem področju ustvarjenega, je bil dobro izbran, saj je o temi govoril nekdanji tržaški dijak in sicer znan glasbeni ustvarjalec in poustvarjalen Slavko Zlatič, ki sedaj živi in / la v Pulju, nekoč, v mladih letih pa je bil gojenec tržaškega konservatorija Tartini, odkoder ga je v dobi fašizma pot peljala v Zagreb, kjer je končal Glasbeno akademijo, v času NOB pa nekaj časa deloval kot glasbenik v partizanih oziroma na o-svobojenem ozemlju.
Slavko Zlatič, ki je sedaj med drugim predsednik Zveze skladateljev Jugoslavije, član mednarodnega sveta pri UNESCO v Parizu, direktor glasbene akademije v Pulju in zadnji dve leti tudi znanstveni sodelavec Severnojadranske-ga zavoda Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti na Reki, je svoj prikaz glasbene ustvarjalnosti med NOB začel s tistimi starimi delavskimi in revolucionarnimi pesmimi, ki so nastale že davno, davno pred stoletji, že v času kmečkih uporov, pa tudi v dobi med obema vojnama, kot na primer znana pesem husinjskih rudarjev, nato pa je prešel k pesmi iz narodnoosvobodilne dobe, za katero je rekel, da je dala svoje prve pesmi že v samem po-četku, kajti znani skladatelj in glasbenik Oskar Danon je bil v partizanih že leta 1941, naslednjega leta, torej 1942 pa nastajajo številne partizanske pesmi, ki so sicer nekoliko preproste, primitivne, hkrati pa zelo učinkovite, namenjene pač temu, čemur so služile, da so namreč človeka kar potegnile za seboj.
Z razvojem narodnoosvobodilne borbe se je tudi tovrstna dejavnost, se je tudi tovrstno izživljanje razvijalo, rekli bi naglo naraščalo, saj so na raznih področjih nastajali močni zbori in ansambli, med drugim tudi pihalni orkestri, ki so šteli tudi do trideset godbenikov. Samo ob sebi je umevno, da je v tem času nastajalo tudi vedno več novih skladb, saj je odšlo v partizane zelo veliko glasbenikov, tako da je v letu 1944 nastalo na osvobojenih področjih ne le veliko upoštevanja vrednih skladb za zbore, pač pa tudi več zahtevnejših del, ki so primerne za sleherni oder tudi v dobi miru, tudi danes. Iz tega bi mogli sklepati, da v našem primeru, da v primeru NOB, ne drži stari latinski pregovor ki pravi, da v času vojne muze obmolknejo.
Predavatelj je na koncu omenil tudi povojno dobo, ko je nastalo veliko manjših in večjih glasbenih del na temo NOB, del, ki predstavljajo veliko kulturno bogastvo.
večer zato, ker je predavatoll, izvajanja spremljalo tudi nepos ^ no glasbeno ponazarjanje. « si je predavatelj pomagal s ®*® j nimi magnetofonskimi posnetki . ali manj znanih revolucionart® ^ partizanskih pesmi, vrh tega P ^
večeru sodeloval tudi
ki f
pevski zbor «Igo Grudem, pod vodstvom dirigenta Raao ( zapel več partizanskih Pes7nl Lj. zvezi pač s predavanjem, aa "D cu pa na splošno željo obe*"® še nekaj umetnih in narodnih■
Večer partizanske pesmi w ^ bene ustvarjalnosti nasploh le « posvečen tudi 30. obletnici ^ jugoslovanskih narodov, kot J® ^ /cel v začetku prof. Turina, ^ tudi nakazal splošen program . ba, ki namerava v tej sezoni F^, rediti 32 večerov s predavanji ■ teramimi in glasbenimi proST0 in tudi filmi. Klub namerava , tos prirediti tudi več izletov, P ^ vsem v Beneško Slovenijo Koroško, pa tudi v razne zaltrP ve kraje Istre.	,
Kakor smo zvedeli, spada ^5 nji večer v okvir sodelovanja ^ Slovensko prosvetno zvezo *n . Glasbene matice ter Kulturno K svetno zajednico v Pulju, ki** bilo dogovorjeno, da bo v Slo^ skem klubu predaval sinočnji P davatelj Zlatič, v bližnji bodoa sti pa še dr. Marušič, ki je P0.. , du Kraševec in ki bo arheoloških izkopaninah v Is,n'
Gioseffij«va monografija o slikarju M. Guacciju
V okviru 47. svetovnega tedo® ^ varčevanju bodo nocoj v dvoran*,
bibliografske razstave tržaške
|jrf
. . ______ ,	j)
ske knjižnice (Ul. Teatro R°maD°tf odprli razstavo del, na podlagi 11 rih je D. Gioseffi po nalogu Tri® , hranilnice pripravil monografij® ^ slikarju M. Guacciju. Slovesno®* ob 19. uri.
Važno za trgovske agente in predstavnike
Tržaška trgovinska zbornica šča, da je bilo z zakonom štev-z dne 28. julija 1971 spremenjen® sedilo člena 5, črke d) zakona št z dne 12. marca 1968, ki določa 5 ^ n.io izobrazbe, potrebno za vpi® prehodni spisek trgovskih agent® predstavnikov.	j
Sprememba se tiče tistih P°s*°.i ljudi, ki ne razpolagajo z dipl®11’ ^ opravljeni nižji srednji šoli, ke| ;J. časa njihovega šolanja ni še P05’ ji la obvezna nižja srednja šola. bila uvedena z zakonom štev-z dne 31. decembra 1962.	^
Kdor je zaprosil za vpis in mu nja ni bila sprejeta, ima po n® možnost, da ponovno zaprosi z® .» s pogojem, da razpolaga s srp valom o opravljeni osnovni šoli. vpis lahko zaprosijo tudi tisti. ® zaradi nesprejete prve prošnje priziv.
vl®iili
..............................fitiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||,|,>
NAIVNOST PA TAKA
Dve «čarovnici» spretno ukanili priletno žensko
Z raznimi čarovnijami ata ji obljubili zdravje, v resnici pa sta ji ukradli pol milijona lir
in zahtevnega pa vendar učihJjJ tega procesa ozdravljenja, je tudi na to pristala in tako ^ po denar in jima ga izročil®: tem sta Jugoslovanki odrez®**^ gal blazine in potisnili jj-vanjo. Taucerjeva ju je nato j prosila, če se lahko za trenutek ^ strani, ker mora iti za W stranišče.	a
»Seveda, seveda, kar mirno dita! Bova že midve opravilih ^
rloinli	.—n« iz S1*,.
«Draga gospa, vi ste hudo bolni. Midve vas lahko ozdravimo...» S temi besedami sta se včeraj zjutraj, okrog 10. ure, dve Jugoslovanki predstavili 76-letni Francesci Kobal vd. Taucer s Furlanske ceste št. 367, potem pa na povabilo same ženske vstopili v stanovanje. S pisanima oblekama, ki sta ju krasila dva prav tako pisana predpasnika ter z ruto na glavi sta sedli in pričeli pripovedovati priletni ženski, česa vsega sta zmožni, ... s čarovnijo, namreč. Da bi pa stvarno pokazali svojo učenost, je ena od žensk vzela iz žepa štiri bankovce po	10	tisoč	lir ter dva po	5 tisoč
lir,	ju	lepo	zmečkala, nato	pa ves
denar zažgala. Taucerjeva je seveda samo debelo gledala, vendar si ni upala izreči niti besedice, saj sta se «zdravnici» vedli kot pravcati čarovnici, ki dobro poznata svoj posel.
»Pepel, pepel, pepel!* je nenadoma vzkliknila Jugoslovanka in velela ženski, naj gre po kozarec vode. Ta	je	šla	res ponj, pri	čemer
sta «čarovnici» ob spremljavi magičnih besed vsuli pepel 50 tisoč lir vrednih bankovcev v tekočino. Po obredu, ki je trajal nekaj minut. sta dejali, da pepelnata voda vsebuje čudežno moč, saj lahko ozdravi tudi najhujšo rano in ublaži najstrahotnejše bolečine. Samo politi	jo	je treba po obolelih delih
telesa.
Seveda pa s pripravo čudežnega zdravila še ni bilo konec. Spretna »zdravnici* sta zaprosili Taucerje-j vo za 500 tisoč lir . . no, seveda, da ne bo nesporazumov ne kot honorar za »zdravniški kolokvij*, ampak kot sestavni del tega dolgega
dejali. Ko pa se je vrnila *1 ri# nišča, je zagledala blazino njeno v dvoje in bila zavez®^^ platnenim trakom. Seveda je jtr cerjevo zaskrbelo za denar. ? $ goslovanki sta jo pomirili, če5'*)-nar je na varnem v bl Tudi ta — sta nadaljevali buje prav takšno čudežno pepelnata voda in če hočete viti, jo morate položiti na ^ v dele telesa. Pa še na nekaj ®. ft opozorili Na to namreč, odpre blazine do nasled^ dne, zakaj v nasprotnem Prv' p* bi njegova čudežna moč post®1®^ mah ničeva. Nato sta se P0^ in odšli*.	$
Radovednost žensk je zna^jj^ Taucerjeva se ni prav nič r»®T|jf vala od drugih Nekoliko zask^j. na. še prei pa močno radp,ve<j||f je še isti popoldan raztegnil® J)p zino, z roko smuknila v Jz H odprtino in namesto 500 tispo . povlekla iz nje le orumenel® ’ časopisne izrezke Agenti letečega oddelka kve®jtjii h katerim se je takoj po potegavščine in kajpada tatvine zatekla, so se takoj P°^ na sled za Jugoslovankama, * do sinoči brez uspeha.