Poštnina plačana v gotovlnf
Št. 17.
V Ljubljani, dne 23. anrlfa 1<B6.
1	>	1 ■■
Posamezna štev. Din 1.—•
Leto XIX.
Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knatlova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta taiemstrs: četrtletno • Din, polletno It Din, celoletao SI Dla; ta Mr tenstt« ruta Imerlkei četrtletno 1] Din, polletno 24 Dla, celoletio 48 DUU Inerlka letao I dokr. — Račnn poStae hranilnice, podružnice r Ijnbljani, it 10.111.
Zaradi sankcij ima slovensko kmetijstvo veliko škodo
V zadnjem času ni gospodarskega sestanka ali zbora, na katerem se ne bi nagiašala ogromna škoda, ki jo ima gospodarstvo v naši državi od sankcij proti Italiji, to se pravi od zabrane izvoza v Italijo po sklepu Društva narodov, ker je Italija začela vojno z Abesinijo. Italiji vsa ta zabrana ni kaj škodovala, kakor je nedavno izjavil angleški zunanji minister Eden, a mi vidimo, da so nam sankcijo storile veliko zlo.
Podatki o našem izvozu v Italijo nas poučijo, da smo v mesecih decembru, januarju in februarju prodali v Italiji lesa le za dobrih 14 milijonov dinarjev, med tem ko smo ga v enakem času prejšnjega leta za 171 milijonov dinarjev. Celih 157 milijonov dinarjev so nam torej v treh mesecih ugrabile sankcije. S tem pa je zlasti prizadeta Slovenija. odkoder se je lesni izvoz v Italijo čisto ustavil, med tem ko je bosanskega lesa še šlo nekaj čez mejo.
Podobno velja za mnoge kmetijske pridelke. tako za konje, goved, peirotnino in jajca. Cene vsem tem pridelkom so nizke po veli-
ki krivdi dejstva, da lih Italija pri nas ne kupuje. Saj je razumljivo, da so cene dobre le ob živahnem izvozu* Zato pa imata dobre cene m živahen izvoz v Italijo naši sosedi Avstrija in Madžarska, ki na sankcije nista pristali. Prva izvaža tjakaj les, druga pa živino in druge kmetijske pridelke. To je torej naša nagrada za to, da pošteno izvršujemo mednarodne obveznosti.
Ce si zadevo ogledamo natančno, moramo spoznati, da so bile sankcije od prvega po-četka pogrešena zadeva. Ali so državniki okrog Društva narodov res verjeli, da bo Italija zavoljo sankcij ostala brez vsega tistega blaga, ki ga potrebuje spričo vojne. — Prav gotovo ne. Tudi ni videti, da so imeli namero, resno izvajati pritisk na Italijo, ker do petrolejskih sankcij ni prišlo, a prav zabrana petrolejskega izvoza bi Italijo hudo zadela. Cisti računi torej povedo, da moramo napraviti konec izvajanjem sankcij, to se pravi dragi igri. katere' uspeh ja&edino velika gospodarska škoda.
Važnost Tanskega jezera
in Modrega Nila
Modri Nil dobiva vodo iz Tanskega jezera in gnoji obsežne pokrajine
Tansko jezero in Miodri Nil sta se v zadnjem času mnogokrat omenjala v časopisju, pri čemer se je ugibalo, kaj utegnejo storiti Italijani, če v vojni z Abesinci dosežejo to jezero. Afrika nima preveč vode in Tansko jezero je zlasti zaradi tega važno, kar Modri N1! črpa iz njega svojo vodo. Zdau vemo, da so ItaJijani že pri Tainskem jezeru. Ce ga bodo obdržali, se lahko zgodi, da bi dal; Modremu Nilu odvod v drugo smer. To pa pomenilo za rodovitne sudanske in egipt-'.'ce kraje prekletstvo, saj bi v njih zamrlo rastlinstvo in nastale bi puščave.
Angleži se zavedajo tega dejstva in se boje za svoje kolonije. Zato je tudii umljivo. da se toliko zanimajo za potek itaJijansko-abesinske vojne.
Modrj Nfi je živec teh afriških krajev, čeprav se z Modrim steka v Nil tudi Beli Nil. ki ima svoi izvir in svoj tek v celoti na ozemlju angleške oblasti. Ti izviri so sicer izdatni, vendar se ne morejo primerjati s pomenom Modrega Nila, ker se med tekom večji del vode izgubi med peskom. Tega za Modri Nil ne moremo trditi, ki donaša v Sudan in Egipt poleg velikih voda še blato, ki je gnojilo za poljane vseh obrežnih dežel, v katerih raseta bombaž in žito. Brez tega blata bi ob sami vodi Sudan in Egript gospodarsko ničesar ne pomenila. Narava pa j* naklonila Egiptu še drugo dobroto. V »godnji pomladni deževni dlobi, ko se vale ogromne vode po strugah vseh Nilovih pritokov na sever, sta Modn Nil in še drugi
pritok, ki prihaja z abesinskih planot, So-bat, tako močna, da zapreta šibkejšemu Belemu Nilu pot in zaustavita njegov odtok v glavno strugo. Tako moreta Modri Nil in SObat z rodovitnim blatom izdatno prekriti vso kotlino ob spodnjem teku.
Tansko jezero, iz katerega teče Modri Nil, ležj 1800 metrov visoko. Reka ima zato izredno močan padec; v sto kilometrih svojega teka pade za 1300 metrov. Ze kmalu v začetku telka ima ogromen padec, ki ga domačni nazivajo Tuleči ogenj. Nato napravi do>:'go pot 900 kilometrov skozi same tesni, ki jih sestavljajo tudi do 1500 metrov visoke skalne pečine.
Od začetka avgusta pa do začetka novembra traja poplavljanje Egipta. Toda v peščeni pustinji samo voda še ne pomeni rodovitnosti. Šele blato, ki prihaja iz Abe-snije, pognoji zemljo. Ko deževje poneha.
začno upadatj v jeseni tudi reke v svo-jiern spodnjem teku, voda se odteka v strugo^ ostane pa blato, ki sestavlja rodovitno mehko plast. To se 'leto za letom v istem redu ponavlja. V tisočletjih je talko Nil s pritoki ustvaril iz Egipta rodovitno deželo, pogno-jil je zemljo, ki je črna in mehka, da more roditi tudi do petkrat na leto. Blato, to je dragocenost Modrega Nila; za to dragocenost in edino le za nijo se bore Angleži.
Kaj je vzrok velikih skrfoi, ki nastopajo ob tem vprašanju, smo videli. S tem je ne-razdružno povezano tudi vprašanje Sudana. Potovanje skozi to puščavo tij prijetno. Na njej ne rase drugo kakor puščavsko pritlikavo gmmiičeMje. Nikjer visokega drevja, nikjer jezer in nikjer oaz (zelenic). Za to peščeno deželo so Angleži žrtvovali tisoče življenj svojih vojakov. Zakaj? V ozadju vsega je Sueški prekop. Prekop leži v Egiptu. Ce ga hočejo obvladati, si morajo podvreči Egipt. Da se to delo izplača, je treba dvigniti dohodke Egipta. Angleži so zato zasnovali velike načrte namakanja Egipta in s tem povečanja rodovitne površine. Vsi nasipi in jezovi pri Asu a mu bi bili brezpomembni, če ne bi imeli v obtesti tudi vseh pritokov Nilovih. To je vodilo Angleže tudi do osvajanja peščenega Sudana.
Sueški prekop je pripravil Angleže do zasedbe Egipta in dalje do osvajanja Sudana. Toda Vladanje tega ozemlja stane denar. Vzdrževanje vojaških posadk zahteva ne samo denarja, temveč tudi ustanavljanje mest in naselij. Zato je treba pokrajino narediti donosno, da bo mogla sama plačati vse svoje vojake in uradnike. Angleži so to zna!l rešiti.Začeli so namakati puščavo. Leta 1904. so zgradili prve jezove in vodne reservoarje. Danes je ozemlje med Modrim in B'elim Nilom izredno rodovitno. Na njem rasejo Angležem iz bombaža visoki milijoni.
Te angleške naprave pa so zbudile nevo-ljo v Egiptu. Nilski jezovi imajo dobre in slabe strani. Dobro došli so Egiptu, ker regulirajo vodovje in izravnavajo razliko med deževno in suho dobo. Obenem pa tekmujejo sudanski bombažni nasadi močno egipt-Skatnu bombažu in dajejo Angležem v roke sredstva, ikii morejo z njimi krotiti, odnosno obvladovati Egipt. Ce je treba, morejo Angleži vodo zapreti. Zdaj zbirajo tj reservo-anjii odvisno vodo v deževnih mesecih za suhe mesece, v skrajnem primeru pa odtegnejo vodo Egiptu tudi v mesecih največja potrebe.
Prihod Italijanov do Tanskega jezera ja spravil Angleže v zadrego. Prav kakor rno-reuo Angleži s sušo zagroziti Egiptu, utegnejo Italianj z enako grožnjo zapretiti Sudanu.
Znižanje bremen je del
kmečke rešitve
Zadnje čase se čujejo glasovi, da bi se dal ne glede na državne davke z znižanijem raznih bremen najti izhod iz hudih časov, ki jih preživlja naš kmet. Pod znižanjem bremen razumemo znižanje stroškov pri gospodarjenju. Ne glede na to, da sta v splošnem za
gospodarsko ravnovesje v kmetijskem obratu potrebna prava ureditev in pravo vodenje obenem z raaijvarčroejšim življenjem kmečke družine, sta možni za upostavitev ravnotežja med izdatki in dohodki kmetije dve poti. Prva gre za tem, da dobi primerne do-
bodite z zvišanjem pridelkov, izboljšanjem kaUflovosti in vipjivamjem na tvorbo cen s pametno trgovinsko in tržno politiko. Druga pot gre za zn.zunjem bremen. Tukaj pridejo v poštev strosiki ouratovanua, dopolnjevan, a jii razširjanja obratnih sredstev, obrestova-nje OK/igov in javne dajatve.
iDaiaiaumih in pose»skih plač ni mogoče znižati v lastno korist gospodarjev, ker nia ta veleva vso pažno za deuovno silo- pri prehrani, obleki in stanovanju. Važno je vpra-šaa>e stroškov za obraDna sredstva. Tu rao-laiuo pouuariti, da so cene življenjskih potrebščin in tudi kmetijskega orodja v naši državi v hudo kričečem nerazmerju s cenama kmetijskih pridelkov. ObiačiHa, cfcuvalc, in razno orodje so v nekaterih državah cenejša kakor pri nas, cene kmetijskih pridelkov so pa tam višje od naših cen. Iz tega vidimo, kako velika so dobički industrije in trgovine, ki kupčujeta s kmečkimi žulji. Tu« mora država poseči vmes z železno roko in določiti pravičen zaslužek industrijcu in trgovcu. Takemu izkoriščanju bi se dab od-pomoči z živahnejšim širjenjem nakupnega ni prodajnega zadružništva. Tu bi se mogii minogi učiti od naših južm/Jh bratov. Obrestna
Ministrski svet predpisuje uredbo o od-goditvi izvršbe za kmečke dolgove, iz katere povzemamo:
»Vsi po uredbi o zaščiti kmeta (iz leta 1935.) zaščiteni dolžniki, ki so izgubui zaščito za svoje dolgove zaradi neobnove menic, dobe ponovno to zaščito. Dolžni so v roku 90 dni od uveljavljenja te uredbe zamenjati menice na način, kakor odreja člen 7. (tretji odstavek) uredbe. Drugače izgube ponovno zaščito.
Do 1. oktobra letos se odgode vse pri-si/lne prodaje in dražbe nepremičnin za kmečke dolgove, zaščitene z uredbo -o zaščiti kmeta, in za neplačane obresti za te dolgove. Prav tako se ukinejo vse prisilne prodaje premičnin in odvzem premičnin, izvršen z namenom izvršbe ali zavarovanja. Do 1. oktobra se ne morejo dovoliti nove
Izvršb3 rVdfrnve «i obr^sH To vpija
Ivan Slivnik:	22
Beatrika je pomignila s konci stopal. »(Nikar se ne prenagli nad menoj, ljuba Romana. Mar bi mi bila hvadenža, da sem se potrudila k tebi in te hočem rešiti še hujšega osmešenja Stric Viktor se je vrtil še nedavno okoli mene prav tako, kakor se zda: ukvarja s teboj.«
Romanj se je medtem vrnilo ravnotežje duha. Menila je, da je prišla Beatrika le l namenom, razkrinkati ii Viktorjevo »omahljivost«.
»Ah I Zato si mi prišla tožit gospoda Trt-nika?«
Beatrika se je ostro in porogljivo zasme-jala. »O ne — saj to še ni vse. Prav za prav bi te morala prepustiti usodi, ker se vedeš proti meni tako sovražno. A vendar te hočem rešiti, da ne boš budem v še grii za-smeh. Najino razmerje res da ni bogve kako prisrčno, in labko bi mi bilo vseeno, ali te stric Viktor vara ali ne. Toda ženske moramo kazati nasproti ženskam vendarle nekaj vzajemnosti in tovarištva — in kakor sem rekla — smiliš se mi«.
Romana ni verjela temu hinavskemu zatrdilu Mrzlo, sovražno lesketanje Beatriči-nih oči ie razločno izdajalo njena prava čuvstva. Posiliti se je morala, da je ostala mirna.
»Zakaj se ti tako smilim?« je vprašafta resnobno in tiho.
Beatrika je zasopla ter se sklonila naproj.
mera naših zadružnih denarnih zavodov je ! v priumeru z ostalim svetom še vedno pre-vijsoika. i>est ouistotlkov obresti ne prenese nobeino kmečko gospodarstvo za večje vsote in za daljšo dobo. Kmečko hipotez mo posojilo mora biti za polovico nižje v obrestih m tu o), v znesku samem znatno onur;e-no. Pri talkih razmerah bi nalagali svoj denar v kmečke zavode pametniki, ki* se ravnajo po tisočletni priislovici: Kdor obeta va-so«e obresti, ne vrne nikoli glavnice. Pri javnih cauiatvah bi se dale marsikje omejiti prevnsiJke dokilade za razne izdatke občjn, ki se dado brez hude šlkoae preiožiti na poznejše boljše čase. Tu bi omenili zlasti raz-širjevanje šolskih poslopij, ko se vendar da s celodnevnim poukom zaoeva brez večjih izdatkov urediti. Sem spadaio tudi. razna ou-■ožljiva popravila pri nadarbiroslkih in cerkvenih poslopjih.
Lz vsega tega vid'itmo, da bi se dalo kljub hudim časom do neke mere vendar izboljšati cbupno gospodarsko stanje našega kmeta. Za izvedbo teh predogov pa je tieba mnogo več siožnosti, mnogo manj politiziranja in zlasti obilno mero poštenja.
d'i za one, ki so po tej uredbi na novo zaščiteni.«
Ta nova uredba dobi obvezno moč, ko bo i^ziglašena v »Službenih novinati«.
K ureobi o odguditvi izvršb za kmečke doigove objavlJa Agencija Avala službeno poročilo, ki med drugim pravi: »Vlada je dala doslej zadosti dokazov o svojem stremljenju. da se našemu kmetu v teh dneh gospodarske stiske izkaže podpora v mejah največje možnosti V vrsti teh odločnih ukrepov treba poudariti znižanje davkov in drugih javnih dajatev, velika javna dela. nova tržišča za kmetijske pridelke in drugo. Do živega posega našemu kmetu zlasti tudi vprašanje kmečkih dolgov. Vlada dr. Stojadlinoviča si je nadela nalogo, da to vprašanje reši na najpravilnejši način. Mirno se lahko reče. da se bo v najkrajšem
'a«11 rj^S«1 -v? morati i-7}vv*	Ki
Zamahnila je. da bi zadala Romani uničujoči udarec.
Ta vzvišeni mir te bo kmalu minil! Vedi, da te stric Viktor vara s svojo sleparsko igiro«.
Romana je stopila k ni. »Paz; na svoje besede! Inženjer Trtnik je poštenjak, ki ne vara nikogar.«
Beatrika se je rezko zasmejaia. »Saj sem vedela, da ga boš branila. A nič ne pomaga; treba je, da ti strgam rožnato slepilo z oči iin te posvarim pred tem donom Juarnom ki naj bi ga biflo sram njegove sleparije. Poslušaj me tedaj in zvedi, kar sem dognala; to je bilo hkrati vzrok, da sem mu obrnila hrbet«.
Beatrika je vstala in nadaljevala z glasom popolnega pesnicaljuhia: »Viktor Trtnik je že več let ožencen in ima triletno hčerko. Njegovi ženj je ime Suzana, otroku pa Marija. Ti dve Čakata kdaj nam vendar že pove. da ju ima. On je doslej rajši skrival ta zakon, ki menda ni ravno najodličnejše sorte. Bog zna s kakšnimi pretvezami je tolažil ženo. ki ga že ves čas milo prosi, naj bi jo seznami z narnii«.
Vsa trda in bleda ji je gledala Romana v obraz. Zdrznila se je, kakor bi jo bil zadel udarec. »To ni resnica«, je izdavila s hri-pavim gl asom.
Beatrika je vzdržala njen pogled. »Pač — resnica je — prisežem ti, ako je treba. Odkrito ti hočem povedati, kako sem dognala to stvar.««
In zdaj se »i je uiilo z jezika nalik hudourniku.
Romana se je zrušita v naslanjač. S pobe-
| težke Obveznosti kmeta, ne da bi škodoval vrednosti dinarja. Ker je mnogo doužmjKov 'kmetov že zuaj izgnalo zaščiuo po prejšnji uredbi, je vlada v želja, da kmeta še oaujie zaščiti, izdala novo uredbo o odgoditv! izvršb za kmečke dolgove. Do 1. oktobra letos so odgodene vse prisilne prodaje nepremičnin za kmečke dolgove in za neporavnane obresti. Ukinjene so tudi vse prisilne prodaje premičnin in odvzem premičnin.«
Slovenski domači izdelki za razstavo v Cieveianau
V Giieveiiandiu bodo letos od 27. junJa do 4. ci-uobra priredili svetovno razstavo, kakršna je bila pred leti v Chicagu, katere se nameravajo udeležiti tudi našj izseljenci s »^.ovensiko vasjo«. Za to bodo potrebovali precej naših domačih izcedkov, ki se pa v Ameriki ne dobe, kakor: ribniško robo, piščalk, čedre (p.po), čipke, močne steklenice, ce<iauae, tudi lect in slaščice in sploh male spominke na staro domovino, ki pa ne smejo b.ti predragi. Kakor računajo, bo razstavo poselilo najmanj pet milijonov ljudi in bi b Po tedaj dovolj kupcev za take predmete, saj je menda samo v Clevelandu nad 30 tisoč Slovencev. Združenje društev, ki nameravajo prirediti »Slovensko vas«, bi potrebovalo primernega blaga za več risoč dolarjev in bi po<slal!o denar z naročilom, potrebovalo bi pa za naročilo tud; sliikan cenik, da bi se moglo ustrezajoče Ha«o izbrati.
Ker med izseljenci in staro domovino trgovmskt zveze menda splon ne obstoje/ se je tajnik omenjenega združenja obrnil na tukajšnjega sorodnika, da bi mu potrebno osKrbel. Ta se je lotili posla, a pri tem se je izkazalo, da noben tukajšnji trgovec ne razpoiaga z vseni: ponrebnimi vrstami blaga n jiih tudi menda nobeden ni voljan p-e-skrbeti. ker je vpraševalca vsaik pošiljati naprej. Tudi se ie izkazalo, da noben ljubljanski trgovec ne razpolaga s cenikom potrebnega blaga, če sploh kdo ima kak ce-n k. Vsekakor pa je to dokaz naše slabe podjetnosti in se bo moral trgovec lotiti trgovinskega posla na svojo odgovornost, da bo ustregel našim izseljencem, ki se sa-
m/-	"S"1PH n^čprn" nairodi' H
soikj gi.aivvj je sprejela uuarec, ki je v kali uničil vse rmene sladke nade.
Nazadnje se je otresla te strašne otirpiiosti. V prvem hipu niti ni mogla verjeti nezaslišane vesti. Viktor Trtnik slepar? To ji ni šlo v glavo. A vse, kar je povedala Beatrika. je bito tako določno in gotovo, in njene besede so vzbujale tako brezpogojen dojeni resničnosti, da ji ni bilo moči dvomiti. Morala je veneti, čeprav je mislila, da ji zdaj zdaj poči srce.
Vstala je, tako bleda in bedna, da bi se je bil kamen usmilil. »Hvala ti. da si mi povedala vse to. O tem. kako si doznala skrivnost se ne bova prepirali. Dosti je. da si zvedela, da je gospod Trtmiik soprog »n oče S tem obvestilom — pa naj bo tvoj drugi vzrok kakršenkoli — si zadobila pravico do moie hvaležnosti. Sicer si pa lahko brez skrbi. Zanimanje, ki sem ga izkazovala gospodu Trtniku, je bilo samo prijateljsko in kup-čijsko«.
Trdo in odločno je padla ta laž z Roma-ninih ustnic. S težavo in bolečino jo je izvila svoeimu ponosu. Za vse na svetu je hotela utajiti, kako globoko je bila ponižana.
A Beatrika je imela dobre oči. Jezilo io je. da Romana taiji in s tem zmanjšuje njeno zadoščenje. Ta nejevolja je hitro zadušila rahel začetek pomilovanja, ki se je bil og%>isi1 v njenem srcu.
»No«, je dejala vstaj?<je, »zdaj te menda lahko prepustim tvojim misffim«.
»Da — brez skirbi«, ije rekla Romana trdo m ponosno.
Ko pa je Beatrika odšla, se je zgradila Romana brez glasu pred stolom na kolena ter
Odgoditev prisilnih prodaj za kmečke dolgove do oktobra
Hcja mamica naj. se smeje, Judi kadar pere!
Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujena!
Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
pere vse
so staro domovino vsaj glede podjetnosti že prekosili. Ako bi se pa kateri izmed gg trgovcev le hotel lotiti označenega posia. na.i se zglasi čim prea prj Ivanu Zagorcu.
sitnia svoj OicUi. drgečoci obraz v d liana. Borila se je s svojim ponosom in svojo ljubeznijo hkrati. Oboje je bilo ranjeno na smrt.
s strahom iin tesnobo je premislila sleherno besedo in vsak pogled, ki ga je bila menjala z Viktorjem Irtnkom. Zgrozila se je: nedvomno je moral vedeti, da ni tuj njenemu srcu. Hvala Bogu, da mu vsaj ni priznala naravnost. Kolikšna sramota zanjo, da je bila darovatia svojo ubogo, nespametno ljubezen možu druge žetne!
Zdaj s« je bilo treba pokazati nasproti njemu mrzlo in ponosno — dokazati mu, da ji ne pomeni nič in da ga zaničuje. V tem zaničevanju je morala umret; njena ljubezen.
Ah, 'kako se je borila nijena ponosna duša sanna s seboj, in koliko 'je trpela!
Zaiječala je iz dna srca.
»Pomagaj mi, Oče nebeškii. da izrujem to nesrečno ljubezen iz sebe! Pomagaj mi. da ga ne vidim več. Daj, da odide — še danes — takoj! — samo da ga več ne vidim. Umreti mi je. ako bom morala gledati še dalje to gnusno laž v njegovem obličju.«
Spravila se ije na noge. Vsi ude so jo boleli. Ozrla se je po svoji sObi, kakor bi bila tuja. In tedaj ji je padel pogled na Viktorje-ve rdeče rože.
Vztrepetaila je in pritisnila roko na srce. Nato je pozvonila in poklicala Doro. ----
21. POGLAVJE
Uro nato je stopala ponosno vzravnana po stopnicah, dia bi se odpeljala v tovarno kaikor vsaik dain.
Viktor Trtnik je s svojega okna videl av-tomoibil. Zaman je pričakoval Romane pri
Ljubljana VIL Pod hribom 242. Zadeva je nujna, ker Je komaj časa za enkratno izmenjavo dopisov z omenjenem združenjem in za pravočasno pošiljatev blaga.
zajtrku. Zdaj je hitel v vežo, da bi jo pozdravil, preden se odpelje. Stal je spodaj in čakal, ko je prišla Romana po stopnicah. Srce ji je zastalo, ko ga je zagledala. Za hip ji je bilo, kakor bi se hotela obrniti in zbežati nazaj, ''"oda zbraila se je in šla dozdevno mirno dalje. Le bledost in drgetanje njenega obličja sta pričali, da je ta mir narejen.
»Dobro jutro, gospodična Romana!« je rekel Viktor s toplim, prisrčnim glasom in svetlo uprl vanjo oči. Ona je rahlo sklonila glavo ter hotela iti mimo njega. Toda Viktor ii je zastopil pot.
»Nekaij bi vam rad povedal, gospodična Romana. Baiš sem se vram hotel prjjaviti. Ali vas širnem prositi za par minut posluha v neki stvari, ki je zame tako važna, da je ne moreva obravnatj zunaj v tovarni?«
Vzdignila je oči. Ni si mogla misliti, kaj naj bi hotel od nje. Ali se tfe morda nameraval izpovedati? Težko. Saj se vendar n; mogel tiščati v svojij slepariji še dalje, nego je bil prišel.
Mrzlo in ponosno ga je premerila z očmi. Toda v njenih ustnicah ni biVo kapljice krvi. »Ne utegnem, gospod inženjer. iin tudi ne vem, kal' bi mi imeli povedati. Zbogom!«
To rekši js komaj vidno prioognila g'avo in krenila naglo mimo njega k vozu. Preden se je osvestil, se je odpelala.
Viktor je stal kakor okarmsnel in strme' za njo.
Kali je pomenila ta čudna iznrememba? Ali je bila ženska, ki je šla pravkar tako hladno in ošabno miimo njega ter ga odpravila kakor nadležnega berača, še snočinja Romana? Globoka bol mu je napolnila prsi; nt si
daje. V tretjo skupino pa spadajo kmetijski pridelki, ki se morajo smatrati za luksuzno blago in se lahko obremenijo z dosedanjimi visokimi trošarinami; to so zgodnja zelenjava, sušeno sadje, sirovo maslo, mlada perutnina, odojki. vino, žganje in podobno.
Nadalje odreja, da morajo obč ne vračati pobrano trošarino na pridelke, ki jih kmet na trgu ne proda m jih mora peljati nazaj domov. Glede industrijskih izdelkov skušajo predpisi doseči izenačenje občinskih trošarin na tvorniške obleke in čevlje; zato določajo, da banske uprave ne smejo dovoliti trošarin, ki bi bile večje od 5 odst. vrednosti pri čevljih in 3 odst. vrednosti pri oblekah.
Gornji predpisi se očitno nanašajo samo na trošarine, ki jih pobirajo občine po zakonu o občinah, ne pa samoupravna mesta, pri katerih odobrava proračune in trošarinske postavke finančno ministrstvo samo. Ker pa se bodo ta načela gotovo v bodoče uporabljala tudi pri odobravanju mestnih trošarin, naj izrečemo nekaj pomislekov.
vedel svetovati, kaj naj misli, še manj pa, kay naj stori.
Zaslutil je z gotovostjo, da se je moralo nekaij zgodilo, kar je povzročilo v Romanj to siiino izpremembo. Sama od sebe se nj mogla premisliti kar čez noč. Poznal jo je dovolj, da ii ni prisojal takšne bedaste muhavosti. V to je bila preveč jasnega, zanesljivega in opredeljenega značaja. Kaj se je potemtakem zgodilo?
Obrni;! se je in krenil počasi po stopinjicah navzgor. Baš ko je hotel zaviti po hodniku pi/oti svOj! sobi, 'mu ije prišla naproti stara Dora.
Ustavil se je, kakor bi ga bila razsvetlila dobra misel.
Dona se je približala ter ga spoštljivo in prijazno pozdravila. Odzdravil je, odločil sa mahoma in jo zadržal:
»Dora, ali imate minuto časa zame?«
Pogledala mu je v obraz in videla, da je čudno bled in razburjen. »Da, gospod, imam jo. Gospodične itak ni doma.«
»Vem. Dora. Vem tudi, da ste ji vdani kakor nbče nikomur.«
Stanka je pokimala. »Na to se lahko zarišete. gospod/ Za gospodično sam pripravljena skočiti v ogenj.«
»Dajte, Dora, pove;te mi nekaj, kar je morda jako važno za vašo gospodično!«
Dora ga je debelo pogledala. »Vprašajte, gospod.«
Viktor je globoko zasopel in se ozrl. alt kdio ne prisluškujte. Toda vse je b'lo mimo. Le Kaluta je stal na svojem mestu pred gospodarjevo Ficbo.
»N1 s mislite, Dora. da mi narekuje to vpra-
Občinske trošarine
na kmetijske pridelke
Te dni je poslalo finančno ministrstvo vsem banovinskiui upravam predpise z obsežnimi pojasnili o tem kako naj banske uprave postopajo pri odobravanju občinskih proračunov glede trošarin na kmetijske pri: delke. Finančno ministrstvo utemeljuje ta korak s potrebo, da se onemogoči pogosto nepremišljeno povišanje občinskih trošarin, ki je zavzelo že tak obseg, da podražuje najvažnejše življeniske potrebščine.
Finančno ministrstvo deli v teh navodili trošarinskp nredmete v tri skupine V pr-
vi skupini navaja one predmete, ki bi jih bilo treba sploh oprostiti trošarine; to so žito, turščica, navadna moka, krompir (razen zgodnega), zelenjava, sadje, drva (ki jih pripeljejo kmetie). živinska krma, mleko, jajca in slično. V drugo skupino spadajo pridelki, na katere se lahko uvede trošarina, toda le zmerna; to so živina, perutnina, običajni mlečni izdelki (sir, smetana), sadje in zelenjava izven glavne sezone in drugo. Ta nižja trošarina naj se pobira samo od kmetov, ki nrinelieio te nrid°lke na tre zarad; pro-
Z uvedbo nižjih trošarin na blago, ki ga kmetje sami pripeljejo aili prinesejo na trg, je pomagano le onim kmetom, ki so v okolici ralbniških srediišč, nd pa nič pomagano oddaljenim kmetovalcem, ki ne morejo tako daleč dovažati svojih pridelkov na trg. Ti kmetje so po večini priimorani prodajat) pridelke trgovcem, ki jih potem po železnici dovažajo do rabniških središč. Prav to bla-
Šanje prazna radovednost. Iz jako tehtnih razlogov bi hotel znati, ali je vaša gospodična snoči po veselici — ali danes, preden se Je odpeljala z doma — s kom govorila?«
Tudi Dora je previdno pogledala okoli sebe.
Nato je rekla naglo, gledaje ga proseče s svojimj dobrimi, zvestimi očmi: »Verjemite, gostpod, moji gospodični je nekdo nekaj storil. Snoči, ko je prišla z veselice, ni govorila z nikomer več. Slekla sem jo takoj in jo spraviJa spat, kakor je vajena že od malega. Bila je tako vesela m- 9rečna, da je nisem videla takšne, odlkar — nu, kaj bi 9krivala — odkar je gospa mačeha v hiši. Zdaj je venomer tako resna in tiha, in to ni čuda, ko nosi tolikšno breme na svojih mladih ramah. A snoči so ji sijale oči kakor dve zvezdi, in rekla mi je, da je bilo na veselici krasno — prekrasno. Drugače ji ni bilo nikoli bogvekaj do takih stvari. In davi se je zbudila prav tako vesela, zakaj slišala sem jo, da je tiho pela sama pri sebi, ko sem stopila v njeno sobo, in njene oči. ko me je pogledala, so bile sipet tako svetle kakor snoči. Nato pa je prišla gospodična Beatrika in je hotela govoriti ž njo, kar navsezgodaj, ko drugače vendar nikoli ne pride k nama. Nu — ne zamerite, gospod — a nekaj mi je reklo še tisti hip, da tri jo rajši odslovila, zakaj z one strani še ni prišla gospodični prida novica, kar pomnim. In davi tudi ne. stavila bi glavo. Ko e gospodična Beatrika čez pol ure odšla jie bila uibožica — se pravi, Romana — mahoma kaikor smrt. V obnaz je bila bleda kakor vosek in luč v njenih očeh je bila uga-»nila. Mfelila sem, da je okamenela; srce mi
go, ki že tako ima velike stroške s prevozom, pri bj bilo obremenjeno še z višjimi trošarinami. Sicer pa je nujno želeti, da bi bile spričo današnjih hudih težav v kmetijskem gospodarstvu trošarine na kmetijske pridelke splošno čim nižje. Saj ni treba na-giašati, da današnje stanje kmetijstva nujno zahteva razbremenitev na vseh koncih in krajih.
je hotelo počiti od sočutja. In preden »cui utegnila odpreti usta in vprašati, kaj ji je, mi je zaikl.cala s takšnim trdim, krhkim glasom: Vzemi te rože iz moje sobe, nič več jih nočem videti. To rekši je stekla mimo mene, kakor da me ne vidii, in se zaprla v svojo spalnico. Vse je bila lizprermenjena, 9reča in veselost sta bili kakor izbrisani ž njenega obličja; zato pa je imela tak obupan, kamemt
izraz in--tudi to vam moram povedati
--ko sem v svojem strahu in skrbi prisluškovala pred njenimi vrati, sem cula. da ječi kakor ranjena žival. Nato je utihnila, in ko je prišla spet iz sobe, je bila trda in bleda, da bi se je bil kamen usmilil. Brez besede je šla mirno mene ter se odpeJjala. Ne zamerite, gospod, da vam talko pripovedujem. Toda ubožica me skrbi, da vam ne morem povedati kaiko; posebno še, ker ji ne vem pomoči. Morda veste vi zdravilo za njeno bolezen. Zato vam tudi povem. In — kaj bi tajiJa — bila sem baš namenjena k vam. Ako sem storila neumnost, Bog pomagaj; nisem si vedela drugega sveta.«
Viktor je poslušal njene besede z vročim zanimanjem. Nato je vprašal hlastno: »Katere so bile tiste rože, kii vam je rekla, da jih od-nesite?«
Dora mu je trdno pogledala v oči. »Tiste rdeče, ki ste jih poslali po Kaluti in ki jih je bila še snoči tako vesela. Danes je pa rekla, naj jih spravim izpred nfienh oči. Toda shranila sem jih dobro, nemara se vendar še skesa.«
Viktor je prijel starko za roko. »Hvala vam, Dora, da ste mi povedali vse tako po pravici Zelo važno je zame.«
| delamo, pa tudi napredujemo. Oni so nam pustii vse, kar smo imeli. V naših šolah in uradih Je seveda vse stfbo-hirvatsiko in tako bo tudi ostalo. Nikdar nas nihče ni silil, da drugače govorimo. Zakaj tudS, saj smo bratje! Kadar mi in oni književno govorimo, se razumemo popolnoma brez posredovanja, a še bolijše, kadar oni govorijo prteški, a mi medmurskl, tedaj izgine vsaka razlika. Kdor drugače trdi in piše, gotovo ne pozna kaj-kavs/kega narečja štrigovskih občanov.
Odkar je naša štrigovska občina upravno pripojena Ljutomeru, narod rti nehal s prošnjami, da se mu tudi sodno priključi. Jasno je, da je temu vzrok praktičnost: bližina, naglo reševanje zadev, vsi uradi v istem kraju, najbližja železniška postaja, graviti-ranje gospodarstva in tako naprej. Razumljivo je, da je celotno prebivalstvo naše občine z veseljem in zadovoljstvom sprejelo uredbo ministra pravde. Narod naše cibčne se sicer ne strinja s splošno politiko sedanje vladavine, ali je vendar ministru pravde cd srca hvaležen za to sodno pripojitev. »Za-prepaiščenja«, ki ga čitamo v omenjenih člankih, ne opažamo nikjer v štrigovaki občini. ampak samo v Cakovcu.
Naravnost smešne so nam navedbe v omenjenih člankin, da obstaja v našem kraju nekakšno »nekodifcirano privatno pravo s svojevrstnimi sodnimi izrazi«, ki zahteva dolgo vrsto sodnikov, poznavalcih to pra-vo, pri vseh sodnih instancah ljutomerskega sodnega področja, s čimer bodo baje povzročeni veliki stroški državni blagajni. Ne da bj se podrobno spuščali v to zadevo, ki nas predstavlja kot zelo čuden pravni otok v Jugoslaviji z nekakšnim svojevrstnim »ne-kodif.caramim pravom in sodnimi ljudskimi izrazi, razumljivimi samo Cakovcu«, naj opozorimo le, da je Prekmurje. ki je do osvoboditve živelo po istem pravu kakor mi, popolnoma zadovoljno s svojiiimi sodišči in da so prav pri sodišču v Cakovcu nameščeni nekateri sodniki, vzgojeni v področju avstrijskega in ruskega prava, pa uspešno vr-še svoio službo. Ljutomersko sodišče zaradi pripojitve naše veffike občine potrebuje samo še enega sodnika in enega »gruntovni-čarja« in zadeva se bo opravljala čisto pra-viilno in na zadovoljstvo naroda In naposled, ali je narod tu zaradi sodnikov, ali so sodnik; zaradi naroda? Kai je odliočilno g'b-
Dora se je branila. »Pokaj bi me zahvalje-! vali, gospod! Saj vem, da vam lehko zaupam in da pomorete moji gospodični, ako je količkaj v vaših močeh. Gospodična Romana je ponosna in molčečnega značaja in bi si rajši zgrizla ustnice do krvi nego povedana, kaj ji teži srce. Poznam jo, odkar je na svetu.«
Viktor je globoko zasopel. »Poizkusiti hočem Dona — zakaj — «
Premoknil je, mahnil ji naglo z roko in hitel v svojo 9obo. Dora je opazila, da je silno razburjen, in zdelo se S je, da se je obrnila s svojimi skrbmi na pravi naslov.
Viktor pa se je vrgel v svoji sobi v naslanjač in se zamislil v Dorino poročilo. Zdelo se mu je dokaj gotovo, da se skriva za Romaniiniim izpremenjenim vedenjem kaka Beatričina hudobija. Toda kaj ji je mogla storiti?
Na to vprašanje si ni vedel odgovora. Nazadnje se je kratko odločil in vstal, da bi poiskal Beatriko ter zahteval od nje pojasnila, kaj je pomenil njen obisk pri Romani, da je rodil tako hude posledice.
Ko pa je stopil v salon gospe Sibile — sluga mu je bil rekel, da najde Beatriko tam — je dobil obe dami v družbi Beatričinega zaročenca V njegovi prisotnosti seveda ni mogel načeti svoje zadeve. Opazil je tudi, da imata ženski z Zitkom važen razgovor in da ju moti; zato je odšel ter sklenil počakati ugodnejše prilike.
štrigova je sodno priključena
Ljutomeru
Iz vrst štrigovskih občanov smo prejeli:
Uredba ministra pravde z dne 31. marca letos, s katero se na ponovno zahtevo prebivalstva naposled vendar le pnjpaja velilka oooina Strigova (okoto 7.000 pneioivailcev), ki je billa zdaj v podsodnosti sreskega sodišča v Cakovcu, v področje ljutomerskega sodišča, je sprožila v interesiranh vrstah v Caikovcu zanimivo in pričakovano akcijo, zoruženo z raznimi protesti na ministrstvo in druge instance, s smotrom da se ta pripojitev prekliče. Dolga vrsta društev in korpo-rac'ji je imela protestne seje in poslala ali pismene predstavke ali brzojavke na odločilna oblastva.. Tudi tisk ne zaostaja. Najprej je ta zadeva dobila duška v čakovskem listu »Medjimaiirju«, glasilu poslanca Vidca z odprt in n pismom ministru, a kmalu za tem v zagrebških dnevnikih.
Čudno je, da se v Cakovcu tako razburjajo za nas štrigovske občane, saj bi se mogli ma sami oglasiti, aiko bi sodna pripojitev naše velike Občine škodovala našim koristim. Bilo je tudij tem krogom znano, da je prebivalstvo naše štrigovske občine na usta svojih svobodno izbranih zastopnikov in neposredno samo večkirat ustno in pismeno prosilo za to sodno pripojitev. Mi vendar naj bolje vemo, zakaj smo za to prosili in ker snno s to svojo prošnjo naposled uspeli, se zda) razburjajo Cakovčani! Oprostite gospoda, vi niste občani občine Štrigove in nimate nobenega pooblastila, da v našem imenu govorite, protestirate in tolmačite naše želje, gospodarske in sodne potrebe. Sicer vas razumemo: Vam bi. ugajalo, da bi našo ve-
liko občino zadržaCii v svojem sodnem okraju, ne iz ljubezni do nas, ainpaik zaradi mastnega dohodka, nam pa Je velike gospodarske važnosti in koristi, da tudi sodino pripadamo pod Ljutomer, kamor pripadamo upravno že peto leto.
Morda se še spominjate, da je naša upravna občina bila prupojena 14. septembra leta 1931. upravno dravski banovini, ocnosno srezu Ljutomeru na osnovi ogromnega števila podpisov našega prebivalstva. Kao je dalo neposredni povod, da je štrigovsko ljudstvo samo začelo zbirati podpise od človeka do človeka za odcepitev od Cakovca in zahtevalo pripojitev k ljutomerskemu srezu, je gotovo še v spominu onim ljudem iz Caikovca, ki se danes po nepotrebnem razburjajo. Ako so pozabili, se lahko informirajo. Brez laskanja moramo ugotoviti, da smo vsi, vse prebivalstvo naše občine, čisto zadovoljni z novo ureditvijo. Zakai bi tudi ne bili? Predvsem so nam Ljutomer in njegovi uradi zelo blizu, za dve tretjini bliže od Cakovca (našim obmejnim vasem so takorekoč pred hišnimi vrati). Zadeve se rešujejo hitro: v dveh urah je interesent doma; vse iz vrši brez potnih stroškov. Naše gospodarske zahteve se v Ljutomeru z razumevanjem poslušajo in upoštevajo. Vsaki dobri gospodarski zamisli Ljutomer samo pomaga. Prav zdaj se dovršuje gradnja dolnjega dela nove ceste Str igo - Ljutomer, ki nas zbližuje z ljutomersko železniško postajo na 9 km, preko katere se naši najglavnejši pridelki odvažajo in vnovčujejo. Mi se z Ljutomerom dosilej nooolnomia razumemo in složnn
de podtsodnoshi naše občine? Mastni dohodek nekaterih ljudi v Calkovou, ki jim ga je doslej datalla naša Občina, ali volja in koristi štrigovskega prebivalstva. Dejstva, da bomo od iprvega junija pripadali sodno pod Ljutomer, ne more spremeniti nekaj brezposelnih siromašnih ljudi, ki se za plačo trudijo, kakor se čuje, da zberejo nekaj podpisov na protest. Samo omenjeno dejstvo nas bo za vedno rešilo avtomobiliziiranega eksekutorja in njegovih strašnih potnih stroškov.
Politični pregled
' Zadnje dni se je vršilo v Ženevi zasedanje sveta Društva narodov, ki
se ie zaman trudil, doseči pomirjenih med Italijo in Abesiniio
Na zadnji seji ie svet sprejel resolucijo, ki obžaluje, da se ni mogel doseči konec sovražnosti, in naslavlja na ltaljo poseben poziv. naj Italija pripomore v sedanjih okoliščinah, ki zahteva o sodelovane vseh narodov, k ureditvi spora z Abesinijo v duhu. Ka-* o Društvo narodov pričakute od svoje ustanovne članice n sta ne članice svojega sveta Pri tem se opozarjata Italija in Ab°s'niija, da sta vezani s protokolom iz \. 1Q?5 n^i ne "<-bita v vojni strupenh in podobnrh plnov. Potek zasedanja te pokala', da se Italija spričo zmag v Abesniji ne namerava mnogo oz;rati na Društvo narodov Zato "udi zahteva, na' se Abes nUa poda. Anglija 'e zagovarjala sankcije in še uvedbo nov:h «ankc:j med tem ko se je Francija prizadela nrenrečiti oro'i Italiji naperjene sk'eoe. Spnčo te na"otostfi m^d velesilam; ob sto" Društva narodov v nevarnost'. Kriza ie zdai le začasno odgodena. a pravijo, d* se bo poiavih s podvojeno silo pr francock'h volitvah Po francoskih vesteh Nemci z vso naglico utrjujejo Porenie kljub vsem protestom Franci e. Baje ie zdaj v porenskem pasu nad 70 000 mož deiavn h oddelkov ;n »omagajo pri grari-tv' utrdb. Francosko časopiste piše. da se drži Nemčija italijanskega zgleda. Kakor ie ItaHja klhib sankcijam in grožniam zavojevala Abesinro. in postavila Društvo narodov pred 'zvršeno dej-s+i-r, tako Vi0 tiid' Nemri!a <tfip'la TT^H-lp v>n
Porenje in postavila Francoze in Angleže pred izvršeno de.,stvo.
Na abesnskih bojiščih zmagujejo Italijani in zasedajo Abesiniijo.
V nevarnosti je že abesinska prestolnica Adis Abeba, ki jo Abesinei zapuščajo
Maršal Badoglio je prenesel vrhovno poveljstvo italijanske vojske iz Makal« v nedavno zasedeno mesto Desie. Na južnem bojišču je general Graziam zavzel mesti Marar in Dži-džigo. Po vesti iz Adis Abebe zbira neguš Haile Seiasie svojo vojsko za odpor proti Italijanom zahodno od Adis Abebe.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na zadnjem ptujskem sejmu so prodajali za kg žive teže: vole po 3.25 do 4, krave po 1.75 do 3.75. bike po 2.50 do 3.50, junce po 2.50 do 3.85. teleta po 325 do 4 Din. Konji
so billi po 500 do 4000 iin žrebeta po 600 do 1.700 Din za glavo.
SVINJE. Na mariborskem seJmu so prodajali prasce, 5 do 6 tednov stare, po 70 do 100 7 do 9 tednov po 110 do 140, 3 do 4 mesece po 160 do 220. 5 do 7 mesecev po 230 do 340, 8 do 10 mesecev po 370 do 500, 1 leto stare po 560 do 850 Din; kg žive teže po 6 do 7.50, kg mirtve teže po 7.50 do 9.50 dinarjev
JABOLKA. Na ljubljanskem trgu je jabolk še na izbero zta«t: gambovcev. Cene so po 5 do 7 D n za kg.
KROMPIR. Na ljubljanskem trgu se prodaja po 75 do 95 par za kg.
Sejmi
26.	aprila: Kozje;
27.	apr ia: Semič. Lukovica, Velika Slevica pri Velitkih Laščah, Vesela gora, Šmarje pri Jeišah. Vinica;
29.	aprila: Draškovec. Sevnica ob Savi;
30.	aprila- Vel ki gaber:
1. maia: Bohnjska Bistrica, Lmbno ob Savinji (samo za blago). Mursko Središče, Mu-ta. Planina (srez CrnomeM). Sv. Filip v Ve-raiah Tirna, Trava, Velenje, Videm (Do-h^e-olieV
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo);
1 holandska goldinar za 29.65 do 29.80 Din;
1 nemško marko za 17.55 do 17.69 Din;
1 angleški funt štierling za 215.45 do 217.51 Din;
1 ameriški dolar za 43.35 do 43.71 Din;
100 francoskih frankov za 238.07 do 289.51 Din;
100 češkoslovaških kron za 180.76 do 181.86 Din;
Vojna škoda se te trgovala po 357 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 81 Din. Nemški klirinški čeki so bili po 14 Din.
Drobne vesti
= Občni zbor Vinarskega društva za dravsko uanovino v Mariboru bo 6. junija v Narodnem domu v Brežicah z začetkom ob 17. Najprej bo seja glavnega odbora in odposlancev podružnic, nato pa redni zbor. Drugega dne, to >e 7. junija, pa bo vinarski shod istotam z začetkom ob 9. dopoldne. Na shodu bodo predavali naši vinarski strokovnjaki in se bo sprejela resolucija. Po shodu bo otvoritev vinske razstave obenem z vinskim sejmom. Razstava bo trajala 7. in 8. junija. Popoldne bo ogled vinogradov na Bi-zeljskem. a 8. junija ogled vinogradov i:a Dolenjskem in Vinarske zadruge v Kostanjevici. Izletov se bodo mogli udeležiti samo tisti člam Vinarskega društva, ki se bodo zanje priglasili do 1. junija pri sreskem kmetijskem referentu g. Mahorčiču y Brežicah.
= Plemenski sejem rodovniške govedi pncgavsKe pasme v Ormožu. V soboto 2. maja dopoldne priredi banska uprava plemenski sejem za ormoško cikasto (pinagav-sko) govedo na sejmišču v Ormožu. Na sejem bodo prignali večje število dobre plemenske živine, zlasti plemenskih bikcev v starosti od petih mesecev do dveh let. S tem bo dana priložnost za nabavo dobre plemenske živine, na kar opozarjamo vse zaniman-ce. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe pri Zvezi selekoijskih društev v Ormožu.
= Naš izvoz svinj v Češkoslovaško se i© podvojil. Po češkoslovaških podatkih je Češkoslovaška v prvem letošnjem četrtletju uvozila 66.878 svinj nasproti 33.094 v istem razdobju lanskega leta in 13.204 pred dve-
DOMA
21
»Ali mi dovolite, da ga hitro preletim z očmi?«
»Seveda, toda res hitro.«
Kako rada bi bila res hitro brala! Toda od razburjenja so ji plesale črke pred očmi, da jih kar razločiti ni mogla. Zdelo se ji je, da se ji nabira nekakšna megla Pred očmi in ji brani, da ne more brati.
»Aiij boš kmalu?« je nestrpno vprašal gospod Vulfran.
»Gospod, pisava ni praiv razločna in stavki so zelo dolgi,« se je opravičila Perina.
»Potem mi pa vsaj kratko vsebino hitro povej«, je silil gospod Vulfran.
Precej časa je še preteklo, preden je bila z branjem pri kraju. Naposled pa je le začela:
»Pater Fildes sporoča, da je pater LeC-terc, ki ste mu bili pisali, že umri. Na smrtni postelji je pooblastil njega, naj vam odgovori. Tega pa zaradi tega ni mogel tako dolgo storiti, ker ni mogel prej dobiti zahtevanih pojasnil. V Indiji so slabe prometne zveze in traja po več mesecev, preden pride kakšno sporočilo iz srede dežele do obalnih naselbin. Oprošča se vam, da piše kar angleško, ker francoski jezik preslabo zna, da bi se ga mogel v pismu poslužiti«.
»In pojasnila?« je nestrpno vprašal gospod Vulfran.	,
»Taiko daleč pa še nisem, gospod«, je odvrnila Perina.
wei>iav je ^eriita sovon i a mirno, ^c je guspoa Vuitian vendar takoj zaveael, da ne oo prav nič priduDji in prav nič zvedel, če oo silil vanjo.
»Prav mias«, je na>x> rekel. »Pismo ni francosko »n najprej ga moraš res natanko prebran. Sicer pa je najbolje, če vzatncš pismo s seooj v pisarno gospoua Vendiita in mi tam nap.šeš točen prevod. Prosim te pa, da ix>-hitiš, kolukor ti je mogoče. Saj vidiš, da skoraj strpetj ne morem«.
Hotela je že iti, toda še za trenutek jo >e zadržal:
»Se nekau si zapomni! To pismo obravnava moje osebne zadeve in nihče ne sme zvedeti njegove vsebine. Če te bodo še tako iz-praševaii in zasliševali, vsebine pisma ne smeš povedati. Tudi namigavati ne smeš ničesar. Če mi boš zvesto služila, se ti bo dobro godilo!«
»Obljubljam vam, da bom storila vse, kar bo v mojih močeh«.
Ko je prišla v pisarno gospoda Vendita. je pismo najprej natanko prebrala, potem na jo vzela list papirja in začela pisati:
Daka, 29. maja.
Spoštovani gospod!
Zelo mj je hudo, ker vam moram sporočiti, da smo izgubili našega očeta Lecler-ca, ki ste miu naročili, naj vam preskrbi nekaj pojasnil. Na smrtni postelji me je prosil, naj opravim to nalogo namestu njega, ker vse kaže, da moraijo biti zaprošene informacije za vas zelo važne. Prosim vas, da mi oprostite, ker vam nisem že prej pisal, toda ni bilo mogoče, ker me je potovanje po notranjosti dežele zadržalo.
Seie v dvanajstih letih sem zbral vse, kar želite vedeti. Ne štejte mi toreu v zlo nezaželene zamude, pa tudi tega ne, da vam pišem kar angleško. Vašo lepo govorico obvladam preslabo, da bi vam mogel v njej pisati«.
Ko je Perina napisala te vrstice, so se iz-nenada odprla vrata v pisarno in na pragu se je pokazal tovarnarjev nečak Teodor. Pogledal je po pisarni in potem cejal, da bi imel rad angleško-irancoski besedn.ak.
Prav ta besednjak pa je imela Perma pred seboj na mizi. Zaprla ga je in mu ga izročila.
»Ali ga niste pravkar sami potrebovali?« je vprašal in stopil k ntej. »Da, toda lahko ga vzamete.« »Res?«
»Potreben mi je bolj zaradi francoskega pravopisa kakor zaradi angleških besed. Francoski besednjak mi bo praiv tako dobro služil.«
»Ali prevajate tisto pismo, ki je prišlo iz Dake?«
B'ila je presenečena, ko je videla, da Teodor ve za pismo, o katerem oe mislila, da je samo njena in tovarnarjema skrivnost. Toda takoj je spoznala kam moli pes taco. Nečak je moral pismo videti, ko je prisila pošta, zdaj bi pa najbrž rad spoznal še njegovo vseh™. T'sto z besedrrakom 'je bilo sarntf izgovor. Čemu mu bo taka knjiga, ko ne zna niti besed;oe ang'ešikega jezika?
»Da, gospod«, de dejala po kratkem obotavljanju.
»Ali ti gre prevajanje hitro cd rok?« Spet je opazila, kako se je sklonil k nijcj, da bi od daleč prebral to, kar je že napisala.
—- Stran 6 =====
ma letoma. Uvoz svinj samo iz Jugoslavije se je povečal na 24332 riScev od 12.570 v lanskem prvem četrtletju. Uvoz masti se je v primeri z lanskim letom popctoril; dvignil se je namreč od. 5873 na 30.137 metrskih stolov. Prav občutno se je pri tem povečal uvoz masti iz Jugoslavije, ki je lani znašal v prvem četrtletju le 406, letos pa 9.167 metrskih stotov.
= Poljaki kupil; 90 vagonov našega tobaka. Zastopniki poljskega monopola so se nedavno mudil j v Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori, kjer so nakupovali tobak. Kupi-Bi so ga 90 vaigonov, tako da so zdaj izpraznjena vsa tobačna skladišča v Hercegovini.
DOPISI
JESENICE. Te dni je bil na Jesenicah zbor odposlancev krajevnih organizacij JNS jZ radovljiškega srtza. Od 19 je bilo zastopanih 15 po 65 odposlancih, 4 organizacije pa so svojo odsotnost opravičile. Zbor je vodii predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Vovk, prisostvovala pa sta tudi sreski poslanec g. Ivan Mohorič in banovinski taJn.ik g. dr. Zajec. Minister g. Mohorič je v dvour-nem poročilu podal pregled o političnih in gospodarskih vprašanjih, zlasti o onih. ki posebej zadevajo radovljiški srez. Podrobno je razpravljal o stiski lesnega gospodarstva, o novi uredbi glede pospeševanja tujskega prometa, o davčnih zadevah sreza in o drugem. Njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nato se je razvila obširna razprava, v katero so posegli številni navzočnj odposlanci pojasnjujoč težavne razmere, v katerih žive danes vsi stanovi tega sreza. Ker le bil sestanek predvsem namenjen za gospodarske razgovore, nj bilo na njem obširnejše razprave o političnih in organizacijskih vprašanjih, ki se bodo obrav. navala na enem izm>pd prihodniih sestankov
LJUTOMER. Rdečioa je znana svinjska bolezen, ki je pobrala pri nas že nešteto svinj. Da se obvarujemo te bolezni, moramo dati svinje cepiti proti rdečici, ki se je v našem srez<u že začelo. Sezname svinj za cepljenje zbirajo občine. Kdor se še ni oglasil radi ceofcnia sv^ni nai 'n č more i stori
============ »DO
LOKA PRI ZUSMU. V »Slovenskem gospouarJu« z dne 2. t. m. je neki dopisnik iz Loke pri Zusmu priobčili v tekočem letu prvi članek, kakor se je sam izrazil, in še ta se mu je ■ponesrečil tako po vsebini kakor po obliki. Seveda je v nJem zgrešil tudi resnico. Pisec članka je omenil Sadjarsko in vrtnarsko društvo in se je obregnil ob špi-načo, ki je zrasla na njivi, namenjeni baje za drevesnico. Naj blagovoli vzeti na znanje, da je bila špinača semenska in kot taka torej namenoma vsejana. — Kar se tiče strelske družine, naj nam oprosti pisec omenjenega dopisa, dia razvijamo v naslednjem kratko zgodovino strelske družine v Loki. saj delamo to v blagem namenu, da povzdignemo sedanjega g. tajnika. Strelska družina v Loki pri Zusmu je bila ustanovljena na pobudo g. Alojza Urana, ki je ob zvesti pomoči g. Frica Gaijška, bivšega predsednika. zelo dobro uspevala. Prejšnji odbor je bil sploh zelo delaven in se je to vidno poznalo tudi v blagajni družine. Dokaz je tudi strelišče, s katerim bi se lahko ponašal vse drugačen kraj. kakor je Loka. Razumljivo je torej, da se je novi odbor vlegel na zelo dobro postlano posteljo in je potemtakem lahko videti na prvi pogled delaven. Seveda bo njegovo delavnost moralo dokazati njegovo delo v bodoče. Ne odrekam pa s tem dela vnosti g ta miku. saj je za orvo strelsko vajo izdelal sam vse tako zelo okusne plakate.
MALA NEDELJA. V nedeljo 3. maja ob 15 pojdemo vsi od blizu in daleč v Društveni dom. kjer bo sokolska četa uprizorila ljudsko igro »Testament«. Sodelovalo bo nad 30 oseb.
METLIKA. Dne 17. t. m. je bil novo zgrajeni vodovod blagoslovljen in svečano izročen svojemu namenu. Prj izviru Obrha se je zbrala velika množica budi. Predsednik občine g. Malešič Ivan je v uvodu pozdravil odlične goste in kratko orisal a-dovino vodovoda in trud, ki je vložen v zgradbo. Na to pa g Dostal. metliški prošt. blagoslovil vodovod, a banov zastopnik ga je otvoril ter izročil mestu v porabo. Stroški so znašali okoli 458.000 Din. Veliko zahvalo je dolžno mesto banski upravi in Hi-gijenskemu zavodu v Ljubljani, ki sta s podporami omogočila uresničenje te izred-' no važne naorave
MOVINA« št. 17	—
MOZIRJE. (Smrtna kosa). V Mozirju je umrl znani kipar g. Ivan Cesar v 73. letu starosti. Zbolel je bil na zavratni pljučnici, ki ga je spravila v nekaj dneh. Bodi priljubljenemu možu ohranjen blag spomin!
SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH (Smrtna kosa). V ponedeljek smo pokopali posestnika g. Alojza Pavriča. Kljub svoji orjaški postavi je moral umreti zaradi neozdravljive bolezni — raka. Štel je 70 let. Njegova poslednja pot Je pričala, kako zelo je bil spoštovan. Bil je vzoren gospodar in poštenjak. Dolgo vrsto let je bil župan in odbornik občine Sv. Treh kraljev, po komasaciji pa odbornik občine Senarske in krajevnega šolskega odbora. Bil le tudi podporni član gasilske čete. Najbolj ga bodo pogrešali njegovi sovaščani. ki j'm je bil po svojih obilnih izkušnjah svetovalec v vseh rečeh. Naj mu bo lahka domača zeifMjica!
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Društvo kmečkih fantov in deklet bo imelo običajni kmečki praznik v nedeljo 7. junija. Zato prosi okoliška društva, naj na ta dan ne določajo prireditev. Na sporedu bodo sprevod, mladinsko zborovanje, tekma koscev na travniku g. Vinka Praprotnika v Lači vasi. polževa dirka kolesarjev, nato pa na vrtu g. Iva Štamparia srečolov in kmečka veselica s Destrim sooredom. Igrala bo godba na pihala. Dne 7. junija vsi na kmečki praznik v Lačo vas!
Naročnikom. Domovine" na znanie!
Naročniki, ki naročnine zaJansko leto navzlic prošnjam in opominom*niso hoteli poravnati, ne dobe več te številke. Da vzdr-žimo red in odvrnemo škodo, ki jo neplačni-ki delajo časopisu, smo bili primorani, jim z današnjim dnem list ustaviti. Vendar pa bomo vsakemu izmed teh poslali vse zamujene številke. ko'ikor jih bomo še imeli v zalogi kadar prejmemo zaostalo naročn .no.
Prosimo pa vse cenjene naročnike, da plačujejo naročnino redno, in sicer kakor Je navada povsod, vnaprej, da si tako zagotove pravico do prejemanja lista in ga jim potem tudi ne bo treba ustavljati.
Upravništvo »Domovine«:
Toda dosti ni mogel videti, ker je bil zelo kratkoviden.
»Prosim vas, gospod, ne berite«, je proseče rekla. »Saj še nič ni ... to so šele osnutki prvih stavkov . . .«
»Nič ne de«.
»Ni še dobro napisano«, se je izvijala. »Kar sram bi me bilo, če bi to brali.«
Hotel je vzeti papir, toda pokrila ga je z rokami, a ni mogel do njega. Videla je. da postaja stvar resna in da se bo morala res s silo upreti.	•
Tudi on je spoznal, da ne poide vse tako gladko, kakor si je bil mislil. Nekaj časa je molčal, potem pa je rekel:
»Dajte mi vendar osnutek. Ali mislite, da sem kakšen učitelj, ki vas bo zaradi napak ošteval?«
»Ne, gospod. Ni mogoče«.
»Dajte vendar papir sem!«
»Ne«, je tedaj odločno odvrnila. »Gospod Vulfran mi je ukazal, da tega pisma ne sme nihče prebrati, in ubogati ga moram.«
»Saj sem ga vendar sam odprl!«
»Angleško pismo še nj prevod«.
»Stric sam mi bo vaš prevod še danes pokazal.«
»On že morda, jaz vam ga pa ne smem. Ukazal mi je tako in poslušati moram. Oprostite mi, da ne morem drugače.«
V vsem njenem nastopu je bilo toliko odločnosti, da se gospod Teodor ni več upal siliti vanjo.
»Veseli me. da tako zvesto ubogate mojega strica tudi v malenkostih«, je rekel kolikor mogoče medeno in šel.
Ko so se vrata za njim zaprta, se je hotela
Perina takoi spet lotiti dela. toda nastop gospoda Teodorja jo je tako zmedel, da je bi .a vsa zmedena Vedela je. da si je nakopala smrtnega sovražnika, ki jo bo preganjal in jo skušal odriniti, čeprav je tako sladko govoril.
V tem treroutku pa so se iznova odprla via-ta in v pisarno je stopil Talouel. Noegov korak je bil kakor lisičji. Zdelo se ji je, da se plazi k njej- zve.r, ki jo hoče zahrbtno napasti. Talouel je poželrvo gledal na mizo. kjer je ležalo pismo in Žačeteik prevoda, nato pa je vprašal:
»Kako daleč si pa že kaj s prevodom? Ali boš kmalu pri kraju?«
»Sa« sem komaj začela.«
»Gospod Teodor te je zmotil, kaj ne? Kaj pa je hotel?«
»Angleško-francoskj besednjak.«
»Cemu mu pa bo. Saj ne zna niti besedice angleščine«.
»Ničesar ml ni rekel«.
»Ali te ni vprašal, kaj .ie v pismu?«
»Saj sem šele pri prvih stavkih!«
»Pa vendar ne boš trdila, da ga še nisi do konca prebrala.«
»Nisem ga še prevedla.«
»Na papir še ne, toda zase že«.
Molčala je.
»Vpratšam te, ali si ga že prebrala«, je mirno ponovil Talouel. »Ali mi ne misliš odgovoriti?«
»Ne morem«.
»Zakaj pa ne?«
»Ker mi je gospod Vulfran o tem pismu prepovedal govoriti«.
»Saj vendar prav dobro veš, da sva go-
spod Vulfran in jaz s«oraj eno. Vse ukaze, ki .iih da gospod Vulfran, izrečem jaz, vse, kar odloči, uredim jaz. Tako moram zvedeti vse, kar se dogaja.«
»Tudi njegove zasebne zadeve?«
»Oho. ali je pismo zasebno?«
Opazila je, da se ji j.e zareklo in zato je odvrnila:
»Tega nisem dejala. Vprašala sem samo, ali bi morali za pismo zvedeti tudi tedaj, če bi bilo zasebno?«
»Tedaj še zlasti, ker bi bilo to gospodu Vulfranu v korist. Saj veš. dia ie zbolel od samih skrbi in žalosti. Ce bi iznenada prišla kakšna novica, ki bi ga znova uža!ost;la. bi bilo to morda zani usodno. Kap bi ga utegnila zadeti. Zato moram zvedeti, kaj ie v pismu. da odločim ali mu smeš prevod prebrati, in ga na vsebino prej pnoravim. Ce bi mu ti pismo prehrala brez moje vednosti, bi bilo že prepozno«.
Govoril ie hudo prepričevalno in prijazno.
Ko je nehal, je pričakoval, da ga bo takoj ubogala. Toda Perina je moflče strmela vanj in se še zganila ni. Le nekoliko je pobledeia.
Zato je nadaljeval:
»Upam, da Si dovolj pametna, da boš razumela to, kar sem ti pravkar povedal. Saj moraš sama uvideti, kakšnega pomena je za gospoda Vulfran a, pa tudi za nas same. da bedimo nad njegovim zdravem. Sicer je videti krepak toda to ;e samo na videz. V resnici ie hudo bolan. Crv. ki ga »e ranil pred le. ti, ga še zmerom razieda. Zlasti hudo ga ie zadela izguba vida. Zato se moramo vsi tru-d;ti, da mu kolikor mogoče olajšamo in osia-dimo življenje.«
===== »DOMOVINA«
Domače novosti
*	Polkovnik Branko Pogačnik na dvoru.
Komandant ljubljanskega vojaškega okrožja polkovnik g. Branko Pogačnik je vpoklican v posebno službo na dvoru Ni. Vel. kraljice Marije. Polkovmik Pogačnik je bil svoj čas dolga leta ordonančni oficir blagopokojnega kralja in je uživaj kot tak posebno zaupanje kraljevske dvojice. Polkovnik Pogačnik Je svojo novo službo že nastopil.
*	Zaščita domačih vin. Kmetijski oddelek oansite uprave je sklical piosvetovaini sestanek o zaščiti izvora domačih vin. Sestanek je bil v Mariboru pod vodstvom načelnika kmetijskega oddelka inž. Podpornika in se je vršil predvsem zaradi tega, ker se v zadnjem času prodajajo mnoga vina, ki se uvažajo iz južnih pokrajin pod imenom naših kakovostnih vin. Razumljivo, da prinaša tak način vinske trgovine našemu vinogradništvu ogromno škodo. Saj je prav ljutomersko vino v drugih pokrajinah države prišlo na slab glas zaradi tega. ker se je pod znamko liutomerčana prodajala kdove kaka mešanica. Na sestanku se je napravil sklep, da se bo postopno izvedla zaščita naših tipiziranih vin v vsej Sloveniji. Takoj pa se zaščiti naš znani Ijutomerčan ter se bodo za naprej smela prodajati pod to znamko res samo pristna vina iz ljutomerskega ckojiša.
*	Za minimalne delavske mezde. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje priprayljajo uredbo o minimalnih delavskih mezdah. Istočasno se v tem ministrstvu preučuje tudi vprašanje nove uredbe v pogledu zavarovanja za primere onemoglosti, starosti ali smrti, kakor to določa zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1929.
*	Hudo breme za vinogradnike. Med vinogradniki je nastalo razburjenje, ko je prišla vest, da je v novem finančnem zakonu odredba, po kateri morajo banske uprave popisati zailoge vina pri vseh vinogradnikih v državi. Za domačo porabo je določen,1I1 100 litrov na osebo, za vse drugo vino se pa mora plačati trošarina. Kako bodo to trošarino pobirali, še ni znano. Vinogradniki pravijo, da so že tako v brezupnem položaju, a ta odredb? jih bo spravila na rob prepada.
*	Bosanski rudarji zahtevajo zvišanje mezd. Na zhom zvze rudar*"" B^st""
Št. 17	==
in Hercegovine, ki se je v nedeljo vršil v Zenici, so zborovalci zahtevali tudi popravo pravilnika bratovskih skladnic in zvišanje mezd za 15 odstotkov.
*	Zagrebški nadškof dr. Bauer nevarno bolan. Nedavno je obolel za pljučnico zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Sivolasi nadškof je bolezen srečno prebolel in se je že pripravljal, da pojde na oddih v Dalmacijo. Spričo oslabelosti pa je zdaj nenadoma zbolel še za vnetjem srednjega ušesa.
*	Jugosjovenskj šahovski prvak ie Slovenec. V Novem Sadu se je zadnje dni vršil narodni šahovski turnr, na katerem je dosegel prvenstvo Slovenec Vasja Pire.
*	Jesenske gobe rasejo zdaj. Posledice letošnje čudne zime se pojavljajo pri živalstvu in rastlinstvu. Posebno pr, gobah se Je narava iztirila. Z Drenovega griča so javili najdbo mlade maslenke, ki se sicer pojavlja od septembra do oktobra. Blizu Doba pri Domžalah je našel šolski upravitelj g. Mayer več mladih zelenkastih golobic, ki je navadno ni najti pred julijem. Pisec teli vrst je našel ob koncu marca v Utiških gozdih zimske kolobarnice ali mraznice, ki se sicer pojavlja šele oktobra in j:ih na ljubljanskem trgu poznajo pod imenom sivke. V parku ob Cesti v Rožno dolino so že pred veliko nočjo bu.ino poganjali iz tal čopasti trntarji, katerih sezona je tudi šele jeseni. Iz Frama poročajo, da je našla neka učenka med potjo v šolo 14 lepih in zdravih gobanov (jturčikov).
*	Turneja mariborskih harmonikarjev. Na
svojj turneji po jugu države so prispeli mali mariborski harmonikarji v Sisak, kijer so nastopili pred nabito polno dvorano, nato so se pa odpeljali v Petrovgrad, kjer so priredili dva koncerta. Oba sta bila razprodana in malčki so bili deležni navdušenega odobravanja zlasti mali Rataj. ki je nastopil kot solist. Fantiček te imenitno zaigral nekai domačih pesmic in je bil po vsaki točki nagrajen s posebnim ploskanjem. Iz Petrovgrada so se odpeljali harmonikarji v Sombor. Na postaji jih je pričakovalo več sto ljudi. Zbrana je bila tam tudi šolska .mladina z zastavicami, ki je malčke sprejela s pesmico. Harmonikarji so nastopili v S šolskem in Oficirskem domu m <-'io bih deležni eiakega usne-
Oe ne bi orna Pe-rina vedela o laloueiu ničesar drugega kakor to, kar ji je pravkar rekel, bj mu bila morda verjela, tako pa je slišala o njem že toliko ne preveč laskavih reči, da se ni dala zavesti. Veuela .e, kaj tiči za njegovo namišljeno dobrosrčnostjo: radovednost, kaj je v pismu iz Dake. Aij je pisanega kaj o to v a mane vem sinu Edmondu, Pe-rininem Očetu, ki si ga je Talouel nedvomno zelo bal. -
Zato* je čez nekaj časa odločno rekla:
»Gospod Vulfran mi je še posebej naročil da nihče ne sme zvedeti, kaj re v tem pismu.«
Talouel io je debelo pogledal, toda m si vedel pomagati. Jezilo ga je, da se mu to neznatno dekle upira, vedel pa ni, kako naj si jo pridobi na svojo stran. Potem je še enkrat poskusil na letp način:
»Poslušaj!« | je rekel. »Saj sem ti povedal, kako je s to rečjo. Vsebine psmane želim zvedeti zaradi sebe, ampak zaradi gospoda Vulfrana. Dobro veš, da meni tovarnar vse zaupa. Pa vzlic temu nočeš ...
»Ne smem,« je Perma odločno ponovila.
»Ali sd res tako neumna?« se je ujezili Talouel.
»Da, sem,« je mirno odvrnila Perina in se ozrla stran.
»Ce je tako,« je nadaljeval Talouel, »bom moral poskrbeti, da ne boš preveč dolgo zavzemala mesta, ki ti ga je dal gospod Vulfran. Hotel sem ti pomagati, v takih okoPščinah pa ti seveda ne morem in ne smem več. Ali si razumela?«
»Da, gospod.«
»Ce si razumela, ti svetujem samo še nekaj: premisli v kakšnem položaju si danes
in v kakšnem boš jutri, če se boš iznenada znašla na cesti. Do večera bom počakal. Takrat m: povej, kako si se odločila.«
Obrnil se je hi šel. ne da bi se bil še kaj zmenil zanio.
ENAINTRIDESETO POGLAVJE Pismo iz Dake
»Premisli!«
kada bi bla premiš>\evaiia, toda zdaj ni utegnila, ker ie gospod Vuiiran že nestrpno čakal na prevod pisma iz Dake,
Zato se je iznova lotila tega težavnega dela. Mislila si je, dia se ji bo med delom razburjenje poleglo in res je začutila,' kako ji je odleglo, ko se je spet zatopila v dolgo pismo. In začela je pisati:
»Največ težav sem imel radi tega, ker je že mau.lo toliko časa, kar se je vaš sin Edrnund Pamdavoine oženil. Ker oče Lec-lerc, ki ju je poročati, nimogel daiti nobenih pojasnil več — saj je prej umrl — sem iz-prva tipali v temi. Moral sem pisati na vse strani, da bi sploh kaj zvedel in sc lahko uvstvaril vsaj približno sliko o dejanskem položaju.
Tako sem počasi dognal, da je bila mlada žena, ki si jo je bil vaš sin izbral, obdarovana z najlepšimi lastnostmi, ki jih moremo od ženske zahtevati: b:'la je razumna, dobra, ponižna, nežna in značarna. Kakor so mj povedali, je bila tudi nenavadno .lepa.«
Štirikrat je prepisala ta del pisma, ki je bil nedvomno najtežavnejši, potem je nadaljevala:
Stran 7	—
| ha. Po somborslkem koncertu so se vrnlM * Maribor.
*	Velika javna dela v Beogradu in Zeniur
nu. V Beogradu bodo zgradili moderno redno pristanišče. Stroški bodo znašali 85 milijonov dinarjev. Za modernizacijo naiše trgovinske mornarice je pa določenih 25 milijonov dinarjev. Teh 110 milijonov bo dalft po večini Državna hipotekama banka, le 30 milijonov se bo dobilo iz državnh skladov* Ce prištejemo k tem velikim javnim delom še železnico in cesto Beotgrad-Pančevo, as-faltiran>o cesto Zemun-Beograd in dva orjaška mostova preko Dunava in Save, vidimo, da so bila opravljena v zadnjih letih v Beogradu in okolici Zemuna ogromna dela skoro izključno s finančno pomočjo države.
*	Strašno izkoriščanje siromašnega delavstva. V časopisju smo brali, da plačujejo v neki mariborski tvornici delavcem pri akordnem delu 75 par na uro. Ko so se nekateri delavci pritožili zaradi strašnega izkoriščanja, so dobii namesto pravice od-pustnico!
*	Avstrijski begunci neprestano prihajajo čez mejo. Te dni so priieli naši obmejni stražniki na različnih krajih severne meje štiri begunce. Dva sta s Koroškega, in sicer Ivan Diks iz Lojlinga pri Celovcu in Ivan Sac, dijak, star šele 15 let. Izjavila sta, da sta pobeghla iz strahu pred aretacijo. Dva begunca sta pa pribežala iz Gradca. Oba sta pekovska pomočnika in sta S3 udejstvovala v hitlerjevskih vrstah.
*	Sneg v Srbiji. Po toplih dneh je zavladal po nekaterih krajih hud mraz. A tudi iz drugih krajev prihajajo vesti o nenadni spremembi vremena. Po planinah je začel ponovno padati sneg. V okolici Kolašina je padal sneg dva dni, tako da je promet čez Cakor ustavljen.
*	Roko mu je raztrgalo. Ignac Simonič 18-letni delavec pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, je streljal iz pištole, ki pa se mu je v levici razletela in mu raztnesarila vso dllan ter odtrgala srednra dva prsta. Prepeljali so ga v bolnišn eo.
*	Požar v Nazarjah. Te dni je začel goreti na škofijskem posestvu v Nazarjah 16-oken-stkii kozolec, poln sena in slame, ki je bil pokrit z leseno streho. V naivečji naglici je sto-D;,la m de'o brzsralna npzare.Vpga ea^lnega
»Ze davno je minil čas, ko je bil višek izobrazbe indskiih žensk v tem. da so se znaie lepo vesti. Zdaj smatra vsaka Ind-ka za svojo dolžnost, da se nauči česa koristnega. Hodil a je v šolo in tako e spoznala tudi očeta Leclerca. Bila «e iz najboljše bramanske rodlbfne. Kakor najbrž veste, so brairiani najhujši nasprotniki krščanske vere. Vendar je «.oda nanesla, da se je pri očetu Lecle' eznanila z našo vero in postala kristk. >a Ne da bi bil kdo izmed domačih zvedel, se je dala krstiti. Ko-, se je to zvedelo, so jo začeli vsi Indi zaniče-* Vati.' /v ••' -•;: V\ ' ''':'» - ;
Tudi njena družina o jč izprva postrani gledala, toda ni mki'A» dolgo, ko so se tudi njen: starši pokristiijanili. - Oče Leclerc je imel čudovit dar. da je znal ljudi navduševati za svojo vero in jih prepričevati, da bodo le po njej dosegli zveličatije.
Ker je b;la tako vsa družina izobčena Iz svoje kaste, se je začela seveda bližati Ev-rnpceim Oče mlade Indke je stopil v poslovne zveze z nekim Francozom in ustanovili z njim veliko tovarno svile. Tvrdka se je imenovala Do^an & Bercher.
V hiši Francoza Bercherja se je mladi gospod Edmiind Pamdavoine kmalu seznani z lepo Indko in se vanio zaljubil. Zaradi lepih lastnosti no katerih je slovela, nI to seveda nič čudnega.
Hote! se je takoj poročiti z njo. toda pri tem je naletel na o vre od doma Kolrtko so bile te ovire opravičene, ne morem reči, ker ne poznam položaja. Zdii se mi pa. da bi bile lahko izostale.
(Dalje]
društva, toda zaradi zelo močnega južnoza-hoanega vetra gasilci niiso inogu preprečiti širjenja požara. Zaoeio se je vzigati ze na sosednih gospodarskih pos.opu.li in uisah. Prav zadnja trenutek so nazarskmri gasilcem priskočila na pomoč in rešili položaj mozir-ski gasJoi, za tem pa še gasilna društva iz Rečice, Uonoe, Pobrez in Urosovelj. Pravočasna pomoč je požar omejila in obvarovala Nazarje.
*	Otrok je zanetil požar. Posestniku Aiojzi-ju Jernejšku v Pernicah pri Sv. Marjeti ob Pesnica je zgorela hiša. Ogenj je zanetil najbrže šestletni domači sinček, ki se je igral z | vžigalicami.
v Gad ga je pičil. Zgodnja pomlad je tudi zgodaj zbudila kače iz zimskega spanja in te dni so pripeljali v ljubljansko bolnišnico prvo žrtev kačjega pilka, 751etnega posestnika Jakoba Pestotnika iz Lukovioe. Mož Je v gozdu nabiral dračje in na prisojni strani naletel na gada ali modrasa, ki ga je Pičil v desnico.
*	Smrtna posledica nesreče. Pred dobrima dvema tednoma sta se posestnici Neži Robanovi na Selah splašila mlada vola in jo povozila. Za posledicami poškodb, ki jih je dobila pri tej nesreči, je uboga žena na veliko nedeljo izdihnila. Blag ji spomin!
*	Smrt pri podiranju dreves. Posestnik Jakob Vrbnjak s Podgradja. star 47 let, je pomagal svojemu zetu, ki je pri mlinarju Ribiču v Cezanievcih Žagar, pri podir®nju hrasta na Ribičevem posestvu. Delavci so ga opozarjali, kier je bil zaradi trahoma skoro slep. Ko se je hrast že nagibal, je Vrbnjak bežal v smeri njegovega padca. Dosegla ga je ena veja in ga hudo poškodovala. Zlonria mu je desno nogo na dveh mestih in hrbtenico, poškodovala pa ga je tudi po glavj. še preden so ga skozi Ljutomer pripekali domov, je za poškodbami umrl.
*	Vinski hram zgorel. V Tolstem vrhu je v eni izmed preteklih noči zgorel lesen vinski hram. last posestnika Franca Franka iz Brusnic. Očitno je, da je hram nekdo zažgal.
*	Tragična smrt otro«a v vodi. Te dni se je štiri in pol leta stara Marjanca, hčerka kovaškega mojstra Antona moreta iz Kamnika, igrala pri Bistrici .pod jezom, kjer delavcj se-jejo pesek. To je sredi struge, čez katero je postavljena deska. Vse kaže, da je deklica šla čez desko, kjer ji je spo^rsmlo in je padla v vodo. Starši so otroka pogrešili in ga iskali vse popoldne. Zvečer pa so našli utopljeno dete pod jezom.
*	Smrtna nesreča v gozdu. Žrtev nesreče je postal v Vratah 74letni hiapec Leopold Kroi. Njegov gospodar, posestnik Pošek ga je poslau v družbi svojega sina Ivana in 18 letnega pastirja Uriča v gozd podirat smreke. Drevesa sta podirala oba fanta, starec pa je podrte smreke klestil. Ko je tako obseka-val vejevje, sta njegova tovariša podirala. novo drevo, ki pa se je pri padcu tako nesrečno zasukalo, da je vrh zadel Krofa na glavo. Udaril ga je s tako strašno silo, da se je zdrobila lobanja. Obležal je na mestu mrtev.
*	V apno je padla. Kočarica Cafutova Neža iz Vareje je bila zaposlena pri gradbi, kamor je nosila apno. Ko je zajemala živo apno iz jame, ji je spodrsnilo, da je padla z obrazom naiprelj v jamo. Dobla je hude opekline po vsem životu in je nevarnost, da izgubi še eno Oko. Prepeljana je bla v bolnišnico.
*	Nenadna smrt. Posestnica 40-letna Marija Težakova s Turškega vrha je ostala sama doma, iker ji je bilo sflabo, med tem ko se je njen mož z ostalimi domačimi napotil v vinograd na delo. Pri maiteri je bil le 5-letni sinček, ki se je zelo prestrašil, ko se je mati nenadno zgrudila na tla. Takoj je pohitel v vinograd po očeta. Ko sia se vrnila, sta našla ženo že mrtvo. Zadela jo je srčna kao.
*	Živa bakla. Hlapec Bračič Ivan iz Loži-ne, usilužben pri posestniku Kozlu Janezu, je zažigal na travniku dračje. Nesreča je hotela da mu ije spodrsnilo in je padel v ogenj, kjer se mu je vnela obtoka. Vsega opečenega so rešili iz plamenov bližni de-
lavci, Prepeljan je 'bil v bolnišnico, kjer je umrl.
*	Pri živem telesu je hotel zgoreti. Zapuščen od vseh je zavel v hrastovcu pri Zavr-ču samotno življenje 60-lecni vmičair Bratu-ša Franc. V zaOnicm času jt ljuuem nedelo icradel perutnino. Ker tatvine rniso ponehaie, so naposled oboo žili teh tatvin viničarja Bratuso. Za veniKo noč so paz.li nanj sk^zi okno in videli, da uživa kouiošJe meso. la pojedina je bila zanj usodna. Oouoižih so ga vseh tatvin. Starček si je to obdoižitev vzel zelo k srcu. Na velikonočno nedeljo se je zjutraj napotil k maši v Zavrč, odkoder se je Lomov vrnil šele popoldne. Dotna se je vse-cital na postelo, kaikor se domneva, in zažgal pod seboj slanunjaoo. Ogenu je naposled zajel tudi njega. Očitno zaradi hudih bolečin in da napravi svojemu trpljenju konec, se je nato z lovsko puško ustreliti v srca. Ogenj se je čedanje bolj razširi, da je naposled objel tudi vinčariio, ki je pogorela do tal. Ljudue. ki so prihiteli gasit, so našli med ruševinami le še ožgano truplo. Z nesrečnim možem sočustvujejo vsi sosedue, saj mu naposled nihče ni hotel ničesar slabega, ker so vedeli, da je siromak in da se nima s čim preživljati.
*	Domačija v plamenih. V gospodarskem poslopju posestnika Alojza Kesaka v Zg. Dobrenju je te dnj nastal požar. Ker je bilo poslopje krito s slamo, se je ogenj razširil tudi na hišo. Obe zgradbi sta pogoreli do tal kljub takojšnji pomoči gasilcev. Preiskava je ugotovila, da je ogenj zanetil neki slaboumni gospodarjev sorodnik.
+ Drzen vlom. V nedavni noči so zlikovci vlomili v delavnico krojača Leopolda Raz-devška v Prevaljah. Odnesti so'mu raznega blag za 10.000 dinarjev. Vlomiloe, ki so morali biti dobro poučeni o razmerah, iščejo orožniki.
*	Izmišljen roparski napad. Posestnica Jufka Sajatovičeva tz Popovičev pri Suhor-ju blizu Metlike je po svojem pred leti v Ameriki umrlem možu podedovala okrog 100.000 dinarjev. Zenica je bila za ta denar v silnih skrbeh in ljudje pravijo, da je nosila ves ta denar zmerom pri sebi. Te dni pa je prihitela Sajatovičeva k orožnikom, češ da sta jo na poti v Metliko blizu Rosi-novega hriba napadla dva okrinkana razbojnika. Ustavila sta jo s samokresoma v rokah in morala jima je izročiti ves denar. Vse to je Sajatovičeva tako prepričevalno pripovedovala, da so bili orožniki uverjeni, da je bila res napadena in so takoj zasledovali roparje, o katerih pa ni bilo ne duha ne sluha. Preiskava je pa pokazala, da je napad nedvomno izmišljen. Sajatovičeva se je namreč zapletla v protislovja, naposled pa je začela zatrjevati, da je bila v Zagrebu, kjer je prenočevala in ji je nekdo denar ukradel. Pozneje je spet pripovedovala da je denar izgubila. Orožniki so jo aretirali in zaslišali, nato pa izpustili. Zenica bo imela sitnosti pred sodiščem.
*	Dravski rečni roparj'. Prebivalce tik Drave v Mariboru straši zadnje čase neznan vlomilec, ki pride v temnih nočeh po reki v coinu, izvrši vlom in se zopet odpelje po Dravi. Te dni je oplenil delavnico železničarja Josipa Potočnika v Melju.
*	Zaradi uboja. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 601etnega kovaškega mojstra Matevža Jakija iz Lemberga pri Vojniku zaradi uboja na dve in pol leta robije, na plačilo povprečnine v znesku 600 Din in bolniških stroškov in na izgubo častnih pravic za dobo tireh let. Jakelj je 8. marca zvečer v Lembergiu iskal fante, ki so bili napadli njegovega sina. Pri svoji kovačnici je našel Jožeta Blaizinška, ki ga pa v temi ni spoznal. Jakelj ga je vprašal, kdo je in kaj hoče. Ker Blaznšek ni odgovoril, je Jakelj pograbil oster železni predmet, večkrat zamahnil po Blazinšku in mu zdrobil lobanjo. Blazinška so prepeljali v celjsko bolnišnico, kier ie umrl.
*	Dva mala požigalca. 6!etni Josip Majhe-nič in njegov Šletni bratec Anton Maihenič na Poličkem vrhu sta ukradla doma materi jaica ter jih zanesla v trgovino, kjer sta jih
zamenjala za vžigalice. S temi sta potem zazgaia venk snog slame posestnici Franči-ski Leu.nkovi. zaradi ognja je bdo v veliki nevarnosti tuoi gospouaraiko poslopje, katerega so komaj oteti. Miada nepridiprava sta dejanj orožnikom priznala. Nato so ju izročila očetu s prošnjo, (la jima poštena pomeri hlače.
■ *jociiit~, ki zažiga in strelja. V nedavni noči je začelo goreti posiop,e posesuiiKa ivana luska v Obrežju pri Ptuju, kjer jo zločinec polil hišna vrata z bencinom in jih zažgal. Ko sn> hišna vrata že gorela, se je POjav.il gospodar, da bi začel gasiti. Med tem pa Je požiganec oddal na njega stari sire.o in pobegnil v smeri proti Št. Vidu. Kmalu za tem je začelo goreti ooširno gospodarsko poslopje župnišča pri Sv. Vidu pri Ptuju. Zgorela sta oba živinska hleva, svinjaki, ko-larnica, mlatilnica. dve slamoieznici, pet vozov in še drugo razno gospodarsko poslopje. Tudi ta poslopja je zažgal isti požigalec m je takoj po požigu napadel posestnika Konrada Korošca ter ga pretepel. Korošec ie divjaku komaj ušel. Napadalec je za njim oddal še deset strelov, vendar k sreči noben strel ni zadel. Zlocincu pa še ni bilo aovou, da je uničil dve gospodarski poslopji. Spravil se je nad križ ob banovinski cesti, s katerega je snel podobo Matere božje in jo vrgel na sredo ceste. To je seveda le še povečalo ogorčenje • Ljudstva nad zločincem. Orožniki so aretirali nekega kmečkega fanta iz Spuhlje, k i ne more dokazati, kje je bil usodnega večera. Aretiranec sedi v ptujskem sodnem zaporu, orožniki pa vestno poizvedujejo o podrobnostih zločina.
*	Kelnaričeva žaloigra pred sodiščem. Mariborsko okrožno sodišče je sodilo te dni vodnjakarskega mojstra Leopolda Kavčiča z Orehovskega vrha pri Gornji Radgoni, povzročitelja Kelnaričeve žaloigre v lanskem velikem tednu. Kavčič je sklenil pogodbo za zgradbo vodnjaka v Pobrežju pri Mariboru in je delo poveril' svojemu pomočniku Avgustu Kelnariču brez vsakega nadzorstva. Zaradj slabega dela je Kelnariča na dnu vodnjaka zasulo, da je po tridnevnem strašnem trpljenju umrl. Kavčič je pred sodnikom pripovedoval o križih in težavah svojega stanu in naposled s povzdignjemmi rokami prosil za milostno sodbo. Obsojen je bil na dva meseca str-,'<r ■■	• goino na dve Ki.
*	Vlom. V noči na nedeljo je neznanec vlomil v Cufarjevo trafiko v Trebnjem. Ker pa trafikantka ne pušča ponoči v trafiki nobenega blaga, se vlom tatiču n: izplačal.
*	V prepiru je ubil posestnika. Na veliko nedeljo je postal 60letni posestnik Luka Lu-šina iz Pacleža žrtev zločina. Ubul ga je z mesarskim nožem <?lletni Leopold Irbovc, sin preužitkanice. Posestnik Luš.naje bil svoj čas kupil od njegovega očeta vso domačija Vsi ooroci so ostali pri novem posestniku, ki jim je dovolil, da do polnoletnosti ostanejo v hiši. Ko so na veliko soboto čistili liišo, je zmanjkala dedka. Zaradi nje je med Leopoldom im Lušino nastal prepir in posledica je bila, da je razburljivi fant potegnil iz miz-nice dolg nož in ga zasadil gospodarju globoko pod rebra. Stari se je zgrudil, imel pa je še toliko moči, da si je nož sam potegnil iz rane. Ranjenca so prepeljali do najbližjega zdravnika, ki mu ni mogel več pomagati. Z zdravili mu je olajšal bolečine, nato pa so ranjenca z avtom odpeljali v krško bolnišnico, a jim je pred vrati izdihnil. Ubijalec je čez praznike ostali v oskrbi orožništva. BH je zelo pobit in skesan. Po praznikih pa ga je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču.
*	Smrtni strel v glavo. V Dravogradu se je v glavo ustrelil v uradni pisarni vodja finančne kontrole Franc Kapun. Obležal je nezavesten. Nemudno so ga prepeljali v bolnišnico v Slovenjgradou, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Kaj je gnalo očeta petčlanske družine v smrt, ni znano.
*	Roparski napad sredi belega dne. Nedavno se je vozil s kolesom v Brusnice An-tončič Franc, sin posestnika iz GmaJnice. Peljal se je po Struškem borštu, nato pa zavil na krajšo pot, staro cesto. Zdajci pa sta
fanta, Ju je moral iti po te« slabi cesti peš ustavila diva neznanca in miu prebrskala vse. žepe, a nista ničesar našla. Ko sta ga izpustila, je fant prestrašen odibrzel v divjem diru s kolesom v Brusnice, 'kjer ie zadevo prijavil ur ožil ukom.
*	Izgredi v Kerestincu. AA poroča uiradno: Dne 16. t m. okoli 17. ure so prišli iz Zagreba v vas Kerestinec, sirez saimoborski, Ka-tanec Karlo, trgovec, Mahmiudbegovič Ibra-him, bivši urad., Blagojevič Aleksa, trgovski pomočnik, Volmost Fdvard, trgovski pomočnik, Cijpera Ivan, delavec, Gole-movič Peter, bivši policijski stražnik, in Go-gič Veljmir, trgovski pomočniik, člain,i mladinske organizacije JRZ, da obiščejo g. Mili akmča Antona, bivšega bana, predsednika organizacije JiRZ v Zagrebu, in se informira jo zastran nekih strankarskih zadev. Na poti skozi vasi Rakitje in Kerestinec so jih skušali tamkajšnja kmetje napasti in grdo z njimi ravnati, toda mladeničem se je posrečilo zbežati in priti v hišo g. Mihaloviča. Kmetie so alarmirali tudi svoje sosede, ki so oboroženi z nazn.m topim orodjem, nekateri pa tudi is strelnim orožij em, v množici okoli tisoč prišli pired hišo M halovdča in zahtevali, da se jim mladeniči izroče. Ker tega niso storili, so kmetje vdrli v hišo g. Mihaloviča in šest mladeniče v pretepli in uibili. Gogjča Ve-bmira pa nevarno potolkli. Pri tam napadu sta bila laže ranjena tudi g. Mihalovič in kmet Juro Jurinac iz Rakitja. Nato je večja skupina kmetov, ko se Je vračala domov, napadla hišo Bure Jovarna, delavca iz Rakitja. B'uto, njegovo ženo in hčer so kmetje, ubili, hišo pa zažgali. Pri tem naipadu je bil ubit tudi Francetič Frano, delavec iz Trnjca. Sodna komisija je takoj izvršila preiskavo, obenem pa vrši preiskavo tudi inšpektor notranjega ministrstva dr. Milorad Vlasta-lin z več policijskimi organi, da do ženejo vzroke teh dogodkov in da se bo s krivci takoj po zakonu ravnalo. Doslej je aretiranih deset oseb, glede katerih obstoji mnenje, da so bili kolovodje in podpihovalci. V vsem srezu s^noborskeim in Zagrebu vladata popoln red in mir.
*	Za smrtnimi poškodbami je umrl v mariborski bolnišuci posestnikov sin Friderik Maček iz Pesnice. Friderika je bil na velikonočni ponedeljek v neki gostilni napadel njegov tovariš in nnu s kolom zdrobil lobanjo.
*	Na bolgarski meji prijet Slovenec. Pred dnevi je bolgarska obmejna policija pri Dra-gomanu, kakor poročajo, pregledovala vagone vlaka, ki Je prišel iz Jugoslavije, in je čisto po naključju našla v nekem vagonu drugega razreda dobro skritega potnika. Mladenič je policiji priznal, da se je hotel brezplačno peljati do Carigrada, kjer se mu je obetala slu/ia. Piše pa se Ivan Fajlar in ie doma iz Šenčurja. Tako je potoval že od Ljuibljane do Sofije. Policijski komisar v Dra-gonranu nj verjel, da so fantove listine v redu, pa ga je izročil policiji v Sofiji.
*	Svinjo so ukradli. Zajdolovi fantje in znani Novak iz Logarovoev so ukradli pri Sv. Juriju ob Sčavnici svinjo, jo odpeljali z vozom ter jo zaklali pri Zajdaflovih. K temu dogodku pa so brž prispeli orožnika, da bi Žajdialove zaslišali zaradi ukradenega kolesa, ki so gia res pri njih našli. Vodja tatin-dce družbe Novak sii je moral potem svinjsko kožo naložiti na rame ter oditi k Sv. Juriju. V sj bodo za svoj gmeh prejeli primerno plačilo na sodišču.
*	Tri smrtnonevarne poškodbe. Na velikonočni ponedeljek ie v Kotu pri Semiču v pijanosti navalil z nožem 221etn,j posestnikov »in Brunskole Albin iz Mihelje vasi na dva mladeniča in ima prizadejal hude poškodbe. Poškodovana sta 21 letni posestnikov sin Vidmar Aloozij iz Kota in 17Ietn, Metelko Franc, ushižben v Brezovici. Na vpitje obeh ranjencev so prihiteli na krai pokola domači fantje in napadailca naskočili z istim orožjem. Brunskoleta so z noži tako obdelali, da Je mak) tioania, da bo ostal živ. Poleg njega so v bolnišnico prepeljali tudi niegovi žrtvi.
*	Žrtev fantovske podivjanosti je posta! delavec Ivan Anderle v Žirovnici. Pred neko
gostilno so ga napadli fantje in nekdo med njimi ga je obdelal z nožem Sunil ga je z nožem v prsi tik pod srce, v rebra in tudi v glavo. Rane so take, da utegnejo nastati še prav resne posledice. Zdravi se v bolnišnici v Liulbljani.
♦ Tihotapci so iftnajdliivi. Po 1. aprilu, ko je stopil v veljavo novi banovinski proračun, se je precej podražilo britje za one moške, ki se brijejo doma z brivskimi aparati. Od vsake britvice mora trgovec plačati dinar takse, ki jo potem pribije še s svojim dodatkom kupcu tako, da so postale zdaj britvice precej dražja reč, kakor so bile. V sosednji Avstriji pa so britvice še zmerom poceni. Prvi, ki so to opazili, so bili seveda tihotapci. Rezila za brivske aparate so postala zdaj zaželeno tihotapsko blago, ki se je začelo kar na debelo prenašati iz Avstrije čez mejo v našo državo.
* Zaklad ponarejenih tisočakov. Posestnik Alojz Lajh, ki k pred dvema letoma po svoji umrli materi prevzel posestvo v Senairski, je dial tonsko leto prenoviti streho na hiši. Delavci, ki so razdirali slamnato streho, so naleteli v slami na pravcat zaklad. Našli so najprej zabojčok z raznimi barvami, šestili in peresi za risanje, potem pa še knjigo, iz katere so se jim nasmejali pisani tisočaki in stotaki. Natančnejši pregled je pokazal, da so bili tisočaki in stotaki ponarejeni. Zadeva je bila prijavljena orožnikom, ki so takoj začeli preiskavo. Sum je padel na posestniiko-vega polbrata Vinka Vnuka, delavca v Bač-'kovcih in očeta petih otrok, ki se Je rad Okrog bahal s svojo risarsko umetnostjo. Preiskava je spravila na dan toliko obtežil-nih reči, da se je Vnuk znašel kljub tajenjai pred sodniki mariborskega senata, ki so ga obsodili na leto dni robye jn na 1000 Din denarne kazni.
Franc Goričan:
Peš po Franciji pred 40 leti
Nadaljevanje.
Bolnišnice sem se zeio > ^o^i.i, čeprav še nisem bil nikdar do tedaj in ne pozneje v nji kot bolnik. Predstavljal sem si, da se tam, kjer je uprava republikanska, skrbi za vse oskrbe in nege potrebne prav po bra« tovsko. Predvsem, sem si mislil, se bodo zame gotovo prav posebno pobrigali, ker sem tujec, da bom lahko pravil, da se v re« publikanskih državah čisto drugače skrbi za pomoči potrebne kakor pa v monarhi« stičnih. Sem bil pač pravi podeželski lahko« vernež.
Takoj popoldne mi je poslal gospodar ko« čijo, dva delavca in oskrbnika Bretona po mene. Delavca, moja tovariša, sta me pri« jela in nesla na voz. Bolelo me je tako hu« do, da bi bil kričal. Ker sem pa vedel, da ves stok, jok in vpitje ne olajšajo bolečin, sem bil rajši tih.
Ko smo se pripeljali na dvorišče bolnišni« ce, je šel oskrbnik, zelo prijazen in lju« bezniv gospod, v pisarno, da opravi po« trebno za moj sprejem. Cela večnost se mi je zdela, ko sem v bolečinah čakal na vo« zu, kdaj bo to opravljeno. Navsezadnje pa se je oskrbnik le vrnil: »Vas ne sprejmejo.«
Kakor da bi bilo treščilo v mene Vse ti« sto lepo, kar me je pogosto bodrilo in to« lažilo: upanje, nazori, mnenje, prepričanje, ljubezen in spoštovanje, vse se je na mah zrušilo v meni. Peljali so me nazaj v moje stanovanje in me zanesli po ozkih stopni« cah v moj brlog. Breton je šel gledat, če bi bila v hiši kakšna ženska, ki bi mi za silo stregla, in jo je našel. Tedaj sem šele opazil, da sem stanoval v takšni hiši, kjer navadno stranke ne stanujejo.
Revmatizem traja navadno šest tednov. Ta dogodek z bolnišnico me je duševno ta« ko potrl in razburil, da se je zgodil čudež: Čez dva dni sem šel že spet na delo — zdrav.
Nekega dne mi je rekel gospodar, da ga je neki gospod vprašal, ali pozna koga, ki bi njegovega sina poučeval v nemščini, in ali bi bil jaz sposoben in pripravljen za to. Sprejel sem Tri večere v tednu sem pouče« val in v nedeljo, pa sem zaslužil večerjo in eno obleko.
Nekega dne sem dobil pismo od Štajer« ske hranilnice, da mi je dodelila 1000 fran« kov štipendije za pet mesecev. Dobival sem torej po 200 frankov mesečno za obisk vi« narske šole. Šel sem takoj drugi dan v šolo in se tam vpisal kot izredni slušatelj. Šol« nine sem plačal za en tečaj 50 frankov. Lo« til sem se predvsem vinarstva. Tedaj se je obravnavala obnova starih vinogradov, ki jih je uničila trsna uš. V prostih urah sem hodil še vedno prakticirat k prejšnjemu go« spodarju. Ker sem zdaj delal brezplačno, sem si lahko delo sam izbral.
Čeprav sem dobro obvladal francoski je* zik, vendar prvih štirinajst dni nisem bil
v stanu	cediti predavanjem profe«
sorjev. 1'edaj sem šeie razumel, kako važno vlogo iima uho. Občeval sean do tedaj po večini le z delavci in uho je bilo navajeno na njih govorico.
Ravnatelj zavoda je bil Foex. Spisal je knjigo o vinarstvu, ki je obsegala 1120 stra« ni, in sem si jo kupil. Za šolnino in to knji« go sem izdal več, kakor sem poprej pora« bil v dveh mesecih za hrano in stanovanje. Ko so se začeli izpiti, sem šel k ravnatelju v pisarno. Ravnatelj je bil velik obilen go« spod. Šel sem ga prosit, ali bom smel k iz« pitom. Izjavil je, da to pod nobenim pogo« jem ne pojde. To sem tudi dobro razumel, saj sem šele komaj začel. Potem sem ga prosil, naj me on sam privatno preizkusi o svojem predmetu in mi da potrdilo o uspe« hu. Rekel sem mu, da sem kupil njegovo knjigo in da znam celo na pamet po vse« bini. Upal som, da se mu bom s tem pri« kupil ali vsaj zbudil v njem radovednost, koliko znam. Nadalje sem mu razlagal, da meni ni dosti, če dobim potrdilo, da sem se tega in tega dne vpisal. Potemtakem bi la» hko dobil takšno potrdilo vsak, ki bi pla« čal šolnino, pa naj bi študiral ali ne Kakor po večini vsi sodimo druge po sebi, tako sem tudi jaz sodil, da bo ravnatelj storil, kakor bi jaz v takšnem položaju. On mi pa je z zelo visokim glasom dostojanstve« no in hladno odgovoril, da se s takšnimi rečmi ne bavi. Predpis je predpis, za drugo se pa uradnik ne briga.
Ob koncu junija sem dobil pismo od štajerskega deželnega odbora, ali bi sprem« ljal neke vinarske strokovnjake po Franci* ji kot tolmač in koliko bi zahteval za to. Odpisal sem, da sem pripravljen in da za« htevaim prosto prenočišče, hrano in vožnjo in tristo frankov. Nato sem dobil pismo od Balona, da so moji predlogi sprejeti in da se bosta pripeljala on in še neki drug go« spod. Dopisovala sva si nekaj časa in on mi je pisal, kdaj pride. Vlak je seveda natanč« no nemogoče označiti Pisal sem mu, da ju bom čakal pri vsakem brzem vlaku ponoči in podnevi. Da me bo pa lahko spoznal, bom stal natančno nasproti izhodu pri nekem poslopju. Imel bom srajco iz črnega satina in rdeč ovratnik. Vedel sem, da kaj takega ne bo imel nihče na sebi. na če bi jih bilo na tisoče.	(Nadaljevanje sledi.)
BISTRA GLAVA
»Nimate pojma.« se baha mamica^ kako bistre glave je naš Gašperčeik!«
»No, Gaišperček, pootii sem in povej strič-ku, koliko pe tri im tri.« »Tri in tri je pet«, se odreže Gašperček. »No, vidite,« se razveseli njegova mamica, samo za eno se je zmotil.. «
POPOTNIKOVA TORBA
Kmečka borba za cene živini
Ptuj, aprila Največji živinska sejmi v Sloveniji so gotovo v Ptuju. Zato prihajalo na te sejme mesarji in prekupčevalci tudi od daleč. Kmečko gibanje za dvig cen živini pa se je prav v lem važnem središču najslabše obneslo. Prekupčevalci to dejstvo izrabljajo, da kupujejo v Ptuj>u živino in jo potem tirajo na druga sejmišča, kjer so sejmski odbori dosezali že znatne uspehe.
Da bi se take zlorabe onemogočile je Se-lekcijsko društvo za ormoško cikasto govedo pri Sv. Marku niže Ptuja sklicalo pred dnevi v PtuJ sestanek zanimanoev. Sestanka se je udeležilo preko 50 zastopnikov.
lajnik Selekcijs^ega društva za ormoško cikasto goved je podal zastopnikom poročilo o uspehih dviganja cen. Omenjal je, da v Sloveniji deluiejo za dvig cen živini in krnet-skili pridelkov Kmetijska družba, Kmečka zveza in Narodna sloga. Kaikor je na eni strani to razveseljivo, je na drugi strani potrebno, da vsa ta društva delajo skupno. V dosego tega smotra je potrebna enotnost kmečkega stanu. Uspeh tega gibanja je odvisen samo od vzajemnosti in enotnosti našega kmeta, zato morajo v tem boju sodelovati vsi.
Po poročilu tajnika se je razvil razgovor o kmečkem položaju in so se naposled zbo-rovalci zedinili v sledečih sklepih:
»Ustanovi se sejmski odbor, sestoječ iz zastopnikov občinskih kmetijskih odborov in gospodarskih društev. Ti odborniki bodo poskrbeli, da na vsak sejmski dan pride po en kmetovalec iz občine, ki bo vršil roditeljsko službo na sejmišču. Vsi odborniki morajo nemudno po občinah in vaseh ustanavljati pododbore, ki bodo živino za prodajo ocenjevali. Izbere se ožji izvirševalni odbor, ki bo urejeval rediteljstvo na sejmišču, zasledoval cene živini, in obveščal o tekočem pododbore po vaseh in občinah in stopil v stik z vsemi organizacijami, ki delajo v ptujskem okraju na zvišanju cen. Ta odbor ima tudi nalogo, da preuči, kako pomagati kmetom, ki morajo živino prodajati v sili in se na ta način težavne ie dir že določenih cen.
KMURSK1 GLASNIK
Žalosten konec domačega prepira. Bred dnevi se je javil na orožnjšiu postaji v Murski Sooou 211etni Bouanec Anton .z Kroga tik Murske Sobote in izjavil, da je doma svojega starejšega brata Franca nevarno poškodoval s sekiro po glavi. Do žalostnega dogodka je po Antonovem pripovedovanju prišlo- takole; Franc, ki šteje 35 let, je stira-hovail vso družino. Bodančevi imajo agrarno zemljo, ki je prepisana na Franoevo ime, zato je Franc pogosto domače enostavno ouganjal od doma. Največkrat se je prepiral z bratom Janezom, bolehatočim za jetiko, in ga nudi pretepal Na velikonočni ponedeljek so bili mati, sestra, Franc in Anton v kuhinji, Janez pa se je v bližini umival, zaradi česar je škropili vodo okrog sebe. Franca je to uijezilo, zaradi česar je nastal med rajiirna prepir in nazadnje sta se tudi spoprijela. V silni jezi je Franc zdajci planil z nožem v roki na Janeza, a je k sreči vmes skočila mati in ju začela miriti. Ko pa je Franc ponovno dvignil nož, da bi zamahnil po Janezu, je Anton pograbil majhno sekiro, ki je ležala tik štedilnika, in udarili z njo brata po glavi, da bi rešil Janeza. Po izvršenem dejanju je Anton zbežal k sosedu. Kmalu sta za njim pritekli tudi mati in sestra in zbegani pripovedovali, da je Franc jkljub hudi ran! na glavi imel še toMko moči, da je vse pretepel, nato pa se sam napoti v bolnišnico v Mursko Soboto. Talko je žalostno zgodbo opisal Anton, a ranjeni Franc je le izpovedal, da ne ve, kateri izmed bratov ga je udaril ker je Ob udarcu izgubil zavest. Stanje ranjenega Franca ije zelo .resno, ker ima prebito (lobanjo.
NAŠI NA TUJEM
Slovenci v Ameriki
Cleveland. aprila.
V	Clevelandu je umrl Ivan Bergoč, Bil je samec in star 59 let. Rodii se je v Zejah v občina Slavina na Notranjskem.
V	Sherboyganu je umrl Matija Razborniik, star 60 let, doma iz Savinjske doline. V Ameriki je živel 32 let. Zapušča dve hčeri, v rojstnem kraju v Sloveniji pa živi njegov oče.
V	Oevelandu je umrla Ana Markušičeva, stara 22 let. Njena roditelja sta doma iz Vi-ščega vrha pri Kostanjevici.
V	Forest Cityju je umrl Anton Gejčman. star 61 let, doma iz Poljan, župnija št. Vid pri Stični.
V	Chicagu je umrl Franc Mohar, star 50 let, doma iz okolice Grosuplja.
V	ubožnici v Girardu je umni Miha Špehar, star 65 let, doma s Krasa.
V	Tovveru je umiri Anton Gornik, star 63 let, doma iz Gabrovcev v Beli krajini.
V	Ročk Springsu je umiril Martin Hriber-nik, star 56 let. doma iz Štajerskega. Njegova žena je že 24 let v umobolnici.
V	Maxwellu je umrla Helena Delostova, stara 67 let, doma iz Korillnic na Notranjskem.
V	Centerju je umrl Peter Jerman, star 65 let. doma iz Podpeč pri Cerknem.
V	Seatteju je avto do smrti povozil Miroslava Zoretiča.
Iz Meerbecka (Nemčija) nam pišejo: Dne 6. t. m. smo ponesli k večnemu počitku g. Janeza Primožiča, po rodu iz Hrastnika. Štel je šele 52 let. Zapušča vdovo in 121etnega sinka. Sedem tednov poprej smo bili pokopali njegovo taščo go. Ivano Flisovo. Oba sta bila zvesta bralca »Domovine«. Naj jim bo tuja zemlja rahla, njunim svojcem pa iskreno sožalje!
BANKA BARUCH
11, Rut Aubet, Parts (i
odpremtj denar • lugoslavijo najhitreje iD po najbolišem denarnem kurzu V rit t« banine po »ie naikul&ntneie Poitnt uradi » Releji Franciji, Holandut in Lukacmburgu ipreietnato plačila na naše 4e>kovne raiune Beigita: it V(64-M B<-uxel-les; Franciia: it 1117 Pari«. Holanrfita 4 te t 1458 hft Med Jienst. Lulssemhurg: it V*V? Lu-iceinbourg — Na eahtevo poittemo breiplačn-oaie 6eki»vne nakaznice	56
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Goveji zrezki. Razbeli mast in prepraži eno drobno sesekljano čebulo. Ko se je čebula zarumemla, prilij žiičico kisa. Zrezke dobro stolci, osoli m pomaži s česnom. Tako pripravljene zloži na čebulo in jih po obeli plateh, upeci, nato malo zalij z vodo ali juho in jih duši do mehkega. Ko so zrezki mehki, jih poberi na topel krožnik in pokrite postavi na toplo. V sok pa potresi zvrhano žlico moke, in ko moka porumeni, dodaj eno žiičico gorčice, eno sesekljano sar-deio in zalij z juho. Ko prevre, položi zrezke v sok, in ko je vse skupaj še malo prevre-!o, je jed gotova. Daš z valjanci na mizo.
Orehove rezine. Umesi v testo: 21 dek moke, 16 dek sirovega masla, devet dek sladkorja v prahu, dva rumenjaka in malo naribane limonove in pomarančne lupinice. Testo dobro umesi in nato za pol centimetra na debelo z valjaj. Pekačo dobro pomaži, posuj z moko, položi testo na pekačo in no-maži z poljubno mezgo. Ce je mezga zelo gosta, jo razredči z rumom. Stolci sneg treJi beljakov, primešaj 14 dek sladkorja v prahu, pomešanega z vanilijo, in tri pesti zmletih orehov ali mandeljnov. Ta nadev
pomaži po mezgi in počasi peci v zmerno vroči pečici. Pečeno in toplo zreži na poljubne kose.
Praktični nasveti
Barvaste usnjene predmete, ki so zamazani, očistiš takole: Raztopi v vroči vodi jelenje soli (dobiš v drogeriji) in drgni $ krpico po madežu, da se začne peniti i,n da madež izgine. Potem briši s suho mehko krpo toliko časa, da se usnje posuši.
Uničevanje mušje zalege. Po deželi, kjer imajo odprta stranišča, se po gnoju pasejo roji muh, ki potem prenašai.o bolezni. Pa tudi na hlevskem gnoju je te golazni polno. Da temu odpamoreš, potresi vsaj vsakih 14 dni po gnoju zdrobljenega živega apna. S tem boš uničila milijone mušje zalege, ki toliko trpinči Uboge živali v hlevu in tebe nadleguje po sobah in kuhinji. Kakor hitro i-paziš prve muhe. začni takoj potresanie apna, da takoj že prvo zalego uničiš.
ZANIMIVOSTI
X Drugi aoesnski vojni nun.ster padel.
Kakor poročajo italbanske vesti iz Astnare, so se vršili ob koncu preteklega tedna hude borbe južnozapaano od Marare. Pri teh borbah je padei ali je bil vsaj hudo ranjen poveljnik abesinskega oddelka ras Getaču. Ras Getaču je imel vodino ulogo v političnem življenju Abesinije. Po smrti rasa Muiiugete je postal vojni minister. L. 1931. je bil z Anglijo, Franc jo in Italijo podpisal pogodbo za dobavo orožja Abesiniji.
X Dvajset mrtvih pri izgredih v Lvovu. Nedavno Je prišlo v Lvovu do hudih izgredov med nezaposlenimi in polic.jo Neza-posljeni so uprizorili v sredi mesta hrupne demonstracije. Policija se je zaman trudiia, da bi razpršila demonstrante. Prišlo je do spopada in so na obeh straneh streljali. 20 ljudi je obležalo mrtvih, okrog 100 pa ranjenih. Povod za izgrede je dal pogreb dveh ubitih nezaposljenih delavcev, ki sta postaia nekaj dni prej žrtvi sličnih izgredov.
X Obsojeni francoski čarovniki. Sodišča v afriški koloniji logu so obsodila celo tolpo čarovnikov, ki so bili obtoženi, da so žene iu dekleta ugrabljali z namenom . da bi jim služile pri čarovništvu. Vodja čarovnikov .e bil kaznovan na 15 let ječe in na 10 let izgona, njegov pomočnik na 10 let ječe in prav toliko let izgona, 13 drugih obtožencev pa je bilo kaznovanih na pet let ječe in pet let izgona. Take obsodbe so seveda zelo redke, ker žrtve navadno nimajo toliko poguma, da bi vložile tožbo. Vzrok temu je iskati v strahu pred zastrupljenem, v smrtnih grožnjah in pa v globoko ukoreninjenem praznoverju.
X Shod brezvercev v Prag:. V Pragi, v glavnem mestu češkoslovaške republike, so se za velikonočne praznike sešlj brezverci z vsega sveta na shod, na katerem so sklepati o boju proti raznim veram. Na svetu Je danes kaikih šest milijonov organiziranih brezvercev, ki so razdeljeni v 12 držav. Glavni njihovi organizaciji sta Mednarodna zveza svobodomislecev za izobražence in Mednarodna zveza proletarskih svobodomislecev.
X V Evini obleki pri velikonočni maši. Raizburljiv dogodek se Je odigral v londonski katedrali sv. Pavla med velikonočno mašo. Ko so ob zvokih orgel korni dečki zapustili zakristijo, da bi opravili običajni obhod po cerkvi, se je pojavila mladi žrrska v dolgem črnem plašču pred glavnim oltarjem. Ko je ženska prišla do ograje Dred oltarjem, ie nenadno odvrgla plašč in obstala golia z rokami, razširjenimi tako, da so napravljale z njenim telesom križ, pred oltarjem. Potem jie pokleknila in se naposkd vieglia na tla z rokami še vedno v podobi križa. Eden izmed pevcev je naglo nrisk-včil in jo pokril s svojim plaščem. Spravili so jo v zakristijo, kjer so ugotovili, da gre za 25-Hetno blazno dekle. Policija jo je takoj spravila v norišnico.
====================== »DOMOVINA«
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 26. aprila: 8.00: Telovadba (15 minut za moške, 15 manuit za ženske; vodil bo profesor Dobovšek). — 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 8.45: Za dobro volijo (plošče). — 9.15: Prenos ceirkvene gilasbe iz ceilkve sv. Cirila in Metoda (otroško Ijuuslko pete). — 9.40: Versko predavanje (dr. CM Potočnik). — 10.00: Ura laiiike glasne in narodnih pesmic (šracnel kvartet, kitara, harmonika in pevski Oktet). — 11.30: Mladinska inra (vodila bo Slavica Vencajizova). — 12.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila; — 12.15: Kar želite, to dobite (koncert radijskega orkestra). — 13.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 16.00: Kmetijska ura: O gnojilih in gnojamju (inž. Kotlovšeik). — 16.20: Godba »Sloga« (dirigent M ari Sveteil). — 17.00-Gospodinjska ura: Religiozna vzgoja žene (Dona Vodnikova). — 17.15: Godba »Suoge« (dirigent Meri Sveteil). — 17.40: Razvoj slovenske dirame: (XV. ura): uvodno predavanje; Alojzij Remec: Zakleti grad — romantična igra v petih deamih. — 19.00: Napoved časa, pu.očrla, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Zadnji rapsod v Beli krajini. Mato Crnič (dr.Niko Zupanie ./. Ljubljane). — 20.00: Na Jumjevo (večer po-ittladn.h pesmic, godbe, recitacij in zvočnih slik). — 22.00: Naipoved časa. vremenska napoved, poročila, objava siporeda, obvestila. - 22.15: M:cky - jazz.
Ponedeljek, 27, aprila 12: Plesi iz davnih in današnjih dni (plošče). — 12.45: Vremenska napoved. poročSa. - 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Zabavna ura (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročijo, borzni tečaji. — 18: Zdravniška ura: Kako se ubramm strupenih plinov (dr. Matej Justin). — 18.20: Harmonisti po jo Ipiošče). — 18.40: Kulturna kronika: Ob 251etnici smrti slikanja Ivana Groharja (Anton Podbevšek). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna uira: Naloga in smoter okeanografskega zavoda v Spditu (dr. Petair Juirišič). — 20.00: Koncert pevskega društva »Lire« iz Kamnika (pevo-vodja Ciril Vremšak). — 21.00: Operna glasba (radijski orkes.er). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Radijski jazz.
Torek. 28. aprila: 11.00: Šolska ura: Naša soseda Albaniia (Viktor Pirnat). — 12.00: Slavni pevci (na ploščah). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, Ohiaiva sporeda, obvestila. — 13.15: Glasbene slilke (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaiji. — 18.00: Hayd.no-va uira (radijski orkester). — 18.40: Filozofsko predavanje (Fran Terseglav). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. - 19.30: Nacionalna ura: Naselja kakor so in kakor bi morala biti (dr. Miroslav Stojadinovič). — 20.00 Prenos ooere iz Zagreba: vmes poročila. napoved vremena.
Sreda, 29 aprila: 12.00: Pestra vrsta priljubljenih točk (plošče). - 12.45: Vremenska naipoved poročila — 13.00: Napoved časa obiava sporeda tx>ro?i!a nbvs-^a — 13 15 Magistrov šramel-kvartet - 14.00- Vremen sko poročalo, borzni freča.*. - 18.00 Otroška ura: Pravljice ilustrirane z reoroducirano glasbo (M:1a Sarceva, čtamca liubianske drame). - 1840- Smernic« d-uštva za otrokovo varstvo (Vofko lagodič) — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvesti®. - 10.30: Nacio-naina ura: Stari Zagreb (Andjeo Djurskj iz Zagreba). — 20.00 Prenos opere iz Ljubljane; vmes čas. poročfla obiava sporeda.
Četrtek. .30 aprila: 12.00: Naša pesem, naša glasba (plošče). - 12 45: Vremenska napoved. poročila. — 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Baletna godba (plošče) - 14 00- Vremensko poročilo borzni tečaji. — 18.00: Lahka glasba (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dir. Rudolf Kolarič). — 19.00: Na-
št. 17 .	Stran 11
poved časa. vremenska naipoved, poročila, objava sporeda obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: SSKJ - 20.00: Večer romantične glasbe: Schubert - Chopin (sodelujejo Antičeva Karmen, Štefanija Vuk — Frankov-ska. profesor Marjan Lipovšeik in radijski orkester). — 22 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Narodne pesmi (Fantje na vasi).
Petek, 1. maja: 11.00: Šolska uira: Mladina se klanja Maritji (nastopijo učenke Hcej-ske narodne šole s petjem, violino in harmoniko; Vodil bo Valentin Tome). — 12.00-Operne oredigre (plošče). - 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.15; Citre. mandoline, balalajke (na ploščah). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Ženska ura. — 1820: Ronny - iazz (plošče) — 18.40: Dellavska ura: Naloge slovenskega delavstva (Jože Grošelj). - 19 00: Napoved časa, vremenska naooved, poročla. obava sporeda, obvestilla. — 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Šmarnice (prenos iz cenkve sv. Cirila in Metoda). — 2030 Maju v pozdrav (pele bodo: PoUJka Zupanova. Jelka Igličeva. Frančiška Bernot - Golobova rn Vida Rudol-fova.) - 22.00: Napoved časa, vremenska napoved poročila >biava sporeda. - 22.15 Vese'a ura (radirsk: orkester).
Sobota, 2 maja. 12.00: Plošča za ploščo, napev v napev. - 1,2.45: \ r^mensKa napo. ved. poročila — 13.'0. NapoveJ ča.a c,b-;ava sporeda obvestila poročila. — 13.15: Plošča >a ploščo - naipev v napev. — 14 00 Vromen.sKO poročilo. — 18.00: Na delopust (igrai t>o radijski orkester) 18.40 Pogovori s poslušalci 1900 Napoved časa, mbiava sporoča vremenska upov 'd poročila obvestila. - 19.30 Nacioiio na ura. - 20.00: Poglejmo na dolenjsko stran po Mirensk' dol n od Trebnjega fa S*vnce (nap^l Marjan Tratar) — 22.00: Napoved časa. vremenska n®poved. pomočila objava sporeda — 22.15: Radijski iazz
SMOLA
Dušan: Draga moja. gotovo so ti prijateljice zelo zavidale, ko so opazile okoli tvojega vratu verižico ki sem ti jo podaril?«
Vera: »Seveda so mi zavidale! Dve izmed njih sta to verižico že nosili okoli vratu pred menoj!«
Za smeh in kratek čas
AVTOMOBILJST PRED SODNIKOM
Sodnik: »Že Štiri ljudi ste povozili.«
Avtomobilist: »Ne, samo tri, enega dvakrat«
V POČASNI GOSTILNI.
NaiaKar: »Oprostite, gospod, tu pri nnzi sta sedela malo prej starejši gospod z dečkom. Alj veste, kam sta izginila?«
Gost: »Starejši gospod je med čakanjem na obed umrl. deček pa sedi pred vami .. «
ISTIH MISLI
Urša: »Pravite, da boste odslovili svojo kuharico? Pa ste vedno govorili, da je dekle pravi zaklad.«
Neža: »Res ampak tiudii moj mož je bil na žalost 'stih misli.«
POLICIJSKI PES
A: »Kakšen pes je to?«
* B: »Policijski.«
A- »Pa ni sploh nič podoben policijskemu psu.«
B': »2e mogoče, ker spada k taini pofici-ji.«
NI GA STRAH.
Vera: »AIs vas nu strah, gospod Dušan? Tukaj v gozdu nam b; mogel kdo napasti.«
Dušan: »Kai še saj sem bil že dvakrat prvak v teku na daljavo.«
POLOVICO BO ZIBAL
Žena: »Maha, Miha. vstam, da boš zibal otroka.«
Mož: »Dag mi mir, zibaj ga samia.«
Žena: »Za božjo voljo, saj ga že dve leti zibljem. Otrok pa je vendar na pol moj, na pol tvoj.«
Mož: »Zibaj tedaj svojo polovico, moja pa naj počiva.«
RAZUMLJIVO
Gašper: »Veš, tožil sem ga zaradi razža-fjenja časti, ker mi je rekel osel.«
Melhijor: »Pa to sem ti tudi jaz že neštetokrat rekel.«
Gašper: »To jie čisto nekaj drugega! Ti me poznaš že iz mladih let.«
IZGUBLJENI SIN
»Kdo je bil najmanj vesel vrnitve izgubljenega sina?« vpraša katehet v šoli.
»Pitano tele, gospod katehet,« se odreže bistra glavica.
ZAVRNJEN SNUBAC
Melhijor je zasnubil bogato Spelo, ki ima cel milijon: »Vi, Spela, ste pa zelo bogati.«
Spela: »Ne, Melhijor, tega pa ne.«
Melhijor: »Ali me hočete. Spete?«
Spela: »Ne, Melhijor. tega parne.«
Melhijor: »Saj sem že vedel, Špela, da ne bo nič.«
Špela: »Zakaj ste me pa vprašali?«
Melhijor: »Zato, da bi vedel, katj občuti človek, kadar izgubi on milijon.«
NESREČNI PETELIN
Gost: »Veste kaj, gospod gostilničar, tisti petelin, ki sem ga snoči povečerjal, mj je obležal v želodcu. Od treh zjutraj nisem mogel več spati«.
Gostilničar: »Da, to je bil njegov čas. Natančno ob treh me je mrha zmerom zbudil«.
NAJBOLJŠI ODGOVOR
MeLhijorček se hvali, da je v šoli znal najbolje odgovoriti učitelju.
»Kai pa te je vprašal?« je radovedna mati.
»Vprašal me je. koliko nog ima .jazbec, in jaz sem mu odgovoril: trii,« odvrne dečko.
»Prismoda«, se je razjezila mati, »jazbec ima vendar štiiri noge«.
»Ze, že, ampak drugi učenci so vsi trdili, da ima samo dve«, se odreže Melhijorček.
NI BOLAN
A: »Kam hitiš, prijatelj?«
B: »K živinozdravniku.«
A: »Saj nisi videti Prav nič bolan«.
NAJBLIŽJA ŽIVAL
Učitelj: »Jožek. ali veš. katera žival je najbližja človeku?«
Jožek: »Bolha, gospod učitelj!«
PRODA SE MLIN
na en par soržnih kamnov na stalni vodi. Tu es lahko redita dve kravi. Gozda dovolj za domačo uporabo. Poslopje prostorno in v dobrem stanju. Oddal eno od železnice pol ure. Cena 35.000 Din. Polovica te vsote se lahko plačuje na obroke. Naslov: Jože Vo-diišek. Dolenje. Zidani most.
PRODAM NOVOZGRAJENO HIŠO, vrt in lepo njivo tik ob državni cesti. Krška vas pri Brežicah. Cena se izve pri lastniku Francu Gričarju, Krška vas, p. Brežice.
ŠIVALNA STROJA,
ženski in krojaški (cena 700 Din), in pogrez-Jjiv Pfaff za polovično ceno prodam: Kladez-na 26, Trnovo.
KOLESARSKE POTREBŠČINE
in vse, kar rabite, kupujte vedno v Senčar-jevih trgovinah: Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.
ŽIVA URA BUDILKA Gost: »Ali imate v vašem hotelu tudi ure bucffike, da bi se lahko zbudili pravočasno?«
Hotelir: »Kaj takega nam ni potrebno. Naš petelin zjutraj vedno začne peti.«
Gost: »Potem vas pa prosim, da navije-te petelina za peto uro zjutraj.«
SIROMAK
Sodnik: »Obtoženi ste dvoženstva. Kaj morete navesti v svojo obrambo?«
Obtoženec: »Da sem zaradi tega dvojno trpel v zakonu.«
TUDI UTEMELJITEV Vera: »Vedno si bila zagrizena nasprotnica zakonskega življenja, a vendar si se onio-žila. Kako to?«
Zora: »Hotela sem se utrditi v svojem prepričanju.«
PREVEfcIKA HVALEŽNOST A: »Ce mi posodiš tisoč dinanjev, bom ostal tvoj večni dcllžnik.« B: »Saij se prav tega tudi bojim.«
KRTACICA ZA ZOBE
Učitelj: »Kaj moraš storiti, da si oh r a.niš lepe zobe?«
Mihec: »Čistiti jih je treba.« Učitelj: »S čim?« Mihec:' »S krtačico.« Učitelj: »Ali jo imaš?« Mihec: »Ne.«
Učitelj: »Ali jo imajo tvoji starši7« Mihec: »Tudi ne.«
Učitelj: »Kaiko pa potem veš, da se za zobe rabi krtačica ?«
Mihec: »Ker jih v naši trgovini prodajamo«
PRODAM DVE PARCELI Prva tričetrt ure od Laškega: njiva, travnik in zidaniva v dobrem stanju v izmeri okrog 4 oralov; cena 15.000 Din. Druga pol ure od Laškega »b železnici: gozd travnik, njiva; Okrog dva in pol orala; cena 24.000 Din. Vpraša se pri Puncerju, Laško.
VSE DENARNE ZADEVE terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo) nakup in prodaja. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižiieami in z gotovino. Izpo-sluje in vnovči vse hranilne knjižice taikoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. Vlagatelji ifl dolžniki obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih. Trgovska agentura za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 14 - II., telefon 35-10.
Ali trpite na tej
feoleziri
v nog ?
Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna, razpokana ali luskinasta z neugodno srbečico, ali pa je bela, odebelela in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer. Ce najdete te enega od teh znakov, okrepite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočite noga v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik v znojnice m naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni. Čudovite Saltrat kopel: umirijo in zdravijo utrujene noge in pa noge. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trd« mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
NOVOST ! Samo Oln 98.-
St «3 719 Cenena, a dobra anoocu-ftol zapestna ura, točno regulirana, lep kromlran okrov zapestnica iz usnja — Številčnica tn kazalo osvetljena (Kadium)
Din 9«.—.
poštnine prosto. Velike tzbera ur, zlatnine in srebrnlne.
Lastna protokolirana tovarna ur v Svlcl
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
MALI OGLASI
KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH
dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotograsiljo. D. Studii, tovarna ogledal, Maribor.
TRAFIKANTOM IN KOLPORTERJEM
nudimo visok zaslužek s prodajo našega lista! Javite se takoj upravi lista »Oniram«, Mojstrana.