ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 1 izvirni znanstveni članek UDK: 811.163.6'373.45(497.4-18) prejeto: 2003-09-20 BESEDNO PREVZEMANJE IZ NEMŠČINE V SEVEROZAHODNOPRLEŠKI GOVOR Bernard RAJH Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, SI-2000 Maribor, Koroška cesta 160 e-mail: bernard.rajh@uni-mb.si IZVLEČEK Prispevek skuša na manjšem vzorcu inventariziranega narečnega besednega gradiva ugotoviti in predstaviti nekatere poglavitne glasoslovne, oblikoslovne in besedotvorne spremembe, ki so nastale pri prevzemanju nemškega besedja v severozahodnoprleški govor. Ključne besede: jezikovno prevzemanje, prleško narečje, germanizmi ASSUNZIONE LINGÜISTICA DAL TEDESCO NELLA PARLATA NORD-OCCIDENTALE DELLA PRLEKIJA SINTESI Il contributo intende presentare ed accertare, sulla scorta del conciso materiale lessicale dialettale inventariato, alcuni sostanziali mutamenti fonetici, morfologici e di formazione del lessico, in rapporta all'assunzione di termini tedeschi nella parlata nord-occidentale délia Prlekija. Parole chiave: assunzione lingüistica, dialetto délia Prlekija, germanismi 195 Bernard RAJH: JEZIKOVNO PREVZEMANJE SEVEROZAHODNOPRLEŠKEGA GOVORA IZ NEMŠČINE, 195-202 1. SPLOŠNE UGOTOVITV E Beseclje določenega jezika oz. njegovih zvrstnih različic, torej tudi narečja, se množi na različne načine, poleg tvorjenja novih besed iz že obstoječih predvsem z jezikovnim prevzemanjem iz drugih oz. tujih jezikovnih sestavov. Pri tem tudi prevzeto besedje prej ali slej postane podstavna prvina novih tvorjenk. Že prvi razgledi po zbranem besednem gradivu za načrtovani severozahoclnoprleški narečni slovar (Rajh, 2002a) kažejo, cla ima obravnavani korpus razen pre­senetljivega deleža (deloma zelo arhaičnega) slovanskih besed tudi opazno količino prevzetega besedja iz ger­manskega/nemškega jezikovnega prostora (Rajh, 2003), kar je zaradi njegove neposredne soseščine in stoletnih zgodovinskih okoliščin tudi povsem razumljivo. Podob­no kot v slovenskem knjižnem jeziku, zlasti pa v slo­venskih pogovornih jezikovnih zvrsteh, so bila tudi v narečju temu jezikovnemu vplivu s severa iz znanih razlogov podvržena tehnično-tehnološka poimenovanja (plug, žnidar 'krojač', štrekati 'plesti', švasati 'variti', žajfa 'milo ' itd.), vendar o intenzivnem jezikovnem prevzemanju iz nemščine pričajo tudi npr. povsem vsakdanji samostalniki (ketna 'veriga', piisek 'poljub'), glagoli (fehtati'prosjačiti', švarati se 'pritoževati se', ružti 'ropotati' ipd.), pridevniki (flisik 'hiter', tajhten 'vlažen') ali celo prislovi (nah 'potem', ddrh 'vedno' itd.).1 Čeprav se besedno prevzemanje iz nemščine tudi v narečju praviloma ravna po ustaljenih in znanih sploš­noslovenskih jezikovnih pravilih (Grafenauer, 1923; Prunč, 1967; Striedter-Temps, 1963), domnevamo, da je narečni govor v ta proces prevzemanja vključil tudi nekatere posebnosti, ki izhajajo iz njegove glasoslovne, besedotvorne, slovnične ali še katere drugačnosti. Prav zato nas bodo zlasti zanimali narečna adaptacija naj­značilnejšega izvornega nemškega glasovja, nekatere opaznejše spremembe prevzetih slovničnih lastnosti pri posameznih besednih vrstah ter posebnosti vključevanja prevzetega beseclja iz nemščine v narečne besedotvorne postopke, pri katerih je bil del besedotvornih morfemov tudi prilagojen ali nadomeščen z avtohtonimi prvinami. V zvezi z obravnavanim prevzemanjem besedja iz nemščine bi bilo nadvse zanimivo opazovati tudi ne­katere druge vidike teh jezikovnih procesov, kot so npr. nastajanje besednih družin pri posameznih prevzetih besedah (npr. iz vi 'rt 'gospodar', virstvo 'gospodarjenje', vfrtiti 'gospodariti', zvfrtiti 'organizirati kaj', zavirtiti 'za­četi slabo gospodariti', doj zvfrtiti 'gospodarsko propa­sti'), spremembe v pomenih posameznih besed (npr. žehtar 'golida' prim. s stvn. sehtari 'enota za votlo mero') ali starost posameznih prevzetih besed, ki jo potrjujejo glasoslovne različice (tako je bil npr. glagol ribati 'drgniti' najverjetneje prevzet iz stare visoke nemščine okrog 11. stol. /riban/, saj je kasneje v nemščini doživel diftongiza­cijo - /reiben/, ki pa jo imamo v narečni besedi rájbar 'drsno zapiralo za vrata ali okna'; tümpek 'butec' je bil prevzet pred nemško poenostavitvijo soglasniške skupine -mb-v -m-, ki pa jo dokazuje očitno kasneje prevzeti pridevnik tümasti 'neumen' itd.). Ker je besedno gradivo za zgoraj omenjeni narečni slovar še vedno v fazi evidentiranja, in tako omejen kor­pus besednega gradiva jezikovno še ni bil natančneje ob­delan, prispevek govori le o nekaterih značilnostih nareč­nega jezikovnega prevzemanja, ki bodo kasneje zagoto­vo bistveno dopolnjene z dodatnim ilustrativnim gradi­vom. 2. GLASOVN O PREVZEMANJE Posebnosti glasovnega prevzemanja beseclja iz nem­ščine bodo predstavljene le z najtipičnejšimi narečnimi rešitvami, ki so posebej zanimive pri samoglasniških različicah. 2.1 Samoglasniško prevzemanje iz nemščine Čeprav so pri prevzemanju samoglasniškega glasovja iz nemščine tudi severovzhodni slovenski govori sledili osnovnim splošnoslovenskim zakonitostim prilagajanja teh tujih jezikovnih sestavin svoji glasoslovni podobi (Striedter-Temps, 1963), so bili (in so najbrž še vedno) ti govori tudi v povsem drugačnem položaju, saj so zaradi svojih enakovrednih sestavov dolgo- in kratkonaglašenih samoglasnikov v vseh besednih položajih (Rajh, 2002) nemške samoglasniške različice lahko prevzeli veliko ustrezneje. To dokazuje kratka preglednica odrazov nemških fonemov in njihovih različic v obravnavanem prleškem govoru, kjer: - dolgi á (oz. a:) nasledi staro- oz. srednjevisoko­nemške dolge a-je (vaga 'tehtnica' /iz. stvn. vaga/, hárati 'dreti prašiča v kropu', táhet/tahet 'stenj', málati 'ple­skati') oz. zelo široke e-je /a/ (kramar 'kramar, branjevec' /iz stvn. kraemer 'trgovec z živili'/, lárma 'vpitje', fr­ímágati se 'upirati se, biti ogaben'), dolge nemške dvo­glasnike ei (šlar 'pajčolan' /iz srvn. slei(e)r 'vleča, ruta'/, tal 'del', štrafati 'vleči po tleh', ti so lahko kasneje prevzeti tudi v diftongirani obliki kot pájsati 'vrteti v gobcu'); lahko pa je tudi odraz nemškega kratkega a-ja, ki se je v bavarskem narečju že podaljšal (zákel 'vreča' /iz stvn. sac/, kránec 'venec', kángla) ali pa je bil po­daljšan v slovenskih narečjih oz. pogovornem jeziku (fárba 'barva', lámpa 'svetilka' ipd.); - dolgi ozki é (e:) odraža srvn. dolge e-je (préca 'presta' /prim. srvn. prežel/, pér 'merjasec') sicer pa tudi Zapisi narečnih samoglasnikov so poenostavljeni, označena je njihova kolikost. ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 1 Bernard RA|H: JEZIKOVNO PREVZEMANJE IZ NEMŠČINE V SEVEROZAHODNOPRLESKI GOVOR. 195-202 SI. 1: Območje severozahodnih prleških govorov. Fig. 1: Area of northwestern Prlekija dialect. kratke široke a-je (lécati se 'pretegovati se' iz srvn. letzen 'krepčati se', opomoči si /hékati 'ustavljati živino', ki so se pred r praviloma podaljševali tudi v nemščini (stérka 'štirka' /iz srvn. sterke/), Spéra 'špirovec', îvérca 'kolo­maz'; - je prleški dolgi zelo ozki é (e:) odraz za različne nemške dolge dvoglasnike, npr. ei (pléhati 'sušiti seno v slabem vremenu' /iz srvn. bleichen 'beliti platno na son­cu'/, gléstati 'posedovati', létra 'lestev pri vozu'), ie (kré­gati se 'prepirati se' /prim. srvn. krieg upiranje, naspro­tovanje/, spéga 'ogledalo') ali celo oe (péglati 'likati' /prim. srednjenemško narečno bôgel 'obešalnik za rav­nanje obleke'/), izjemoma pa tudi za izvorne e-jevske samoglasnike (npr. fédra 'vzmet/za stvn. fedra 'pero'/); - dolgi i (i:) posnema etimološki nemški dolgi i (glih 'enak; raven' /iz stvn. gilîh 'enake oblike'/, šisa 'driska', žfdani 'svilen', dila 'podstrešje') ali pa je iz bavarskega narečja za nekdanje kratke i-je (cfmprati 'delati iz lesa', firma 'birma' /prim. srvn. firmen 'potrditi (v veri)'/); - je dolgi, praviloma zelo ozki ó (o:) ekvivalent za izvorne nemške dolge o.-je (troštati se 'slutiti; pričako­vati' /prim. stvn. tröst 'zaupanje'/, roža 'cvetlica', klošter 'samostan'), ki v obzvočniškem položaju regularno pre­idejo tudi v u (kúln 'premog' /iz stvn. oz. srvn. kol(o) 'oglje'/, krúna 'krona, venec'), ter bavarske različice nemškega etimološkega dolgega a-ja (drót 'žica' /iz. stvn. d rät/, švoger' svak'), ta da nekoliko širši o ob zvoč­niku r: lórfa 'maska', pór 'mrtvaški oder'), ali pa je odraz za nemška dolga dvoglasnika ou (cóper 'čarovnija' /iz stvn. zoubar/, 'čaranje, uročitev', šopa 'snop slame za pokrivanje streh') oz. uo (šoštar 'čevljar, /iz. srvn. schu­ochster/, fótrati 'krmiti', gróbati 'zakopavati v zemljo'); - dolgi narečni ü (ii:) nadomešča nemški etimološki dolgi u (püvati 'graditi' /iz stvn. buwan 'stanovati' oz. srvn. buwen 'napraviti hišo'/, kapün 'skopljeni petelin, 197 Bernard RAJIH: JEZIKOVNO PREVZEMANJE IZ NEMŠČINE V SEVEROZAHODNOPRLEŠKI GOVOR, I95-202 kopun'), dvoglasnik uo (žnCira 'vrvica' /za stvn. snuor 'trak'/) ali celo nemške kratke u-je oz. ü-je (lükja 'luknja' /iz srvn. lücke/, kiinšteii 'pameten', bürkla 'burk­le; krava'); - se dolgi d (u:) pojavlja le kot položajni odraz za druge samoglasnike ob zvočnikih (že omenjena krúna, púriva 'posoda; ponev', túmplati 'nalagati podplate' /prim. narečno zahoclnonemško dolbel 'dvojen'/); - narečni kratki a nadomešča nemške kratke a-je v vseh mlajših prevzetih besedah (glaž 'steklenica' /prim. stvn. glas steklo'/, gater 'mrežasta zapora', fasati 'na­stradati' itd.); - značilni prleški kratki široki é odraža različne nemške kratke e-jevske različice, predvsem v enozlož­nih osnovah (pehar 'posoda za pitje' /prim. stvn. beh­hari/, érbati 'dedovati', cérati 'prebavljati; stradati', žvegla 'piščal', blék 'trebuh, vamp', Špeli 'slanina' /prim. stvn. spec 'maščoba'/); - kratki ozki e (?) nastopa v drugi skupini prevzetih besed z izvorno kratkimi nemškimi e-ji (prédga 'pridiga' /prim. stvn. predigen 'oznanjati'/ kétna 'veriga', leder 'usnje', ceker 'cekar'); - kratk u odraža izvorni nemški kratki i (kviht'utež' /za srvn. gewiht(e) 'teža'/, pintar 'sodar', gift' strup') ali ü (gvlrc 'začimba', virfl 'sladkor v kocki' /iz srvn. Würfel 'kar vržein'/), lahko pa izjemoma tudi dolge nemške i-za katere ima sodobna nemščina dvoglasnik ei oz ie (pila /iz stvn. phíl 'puščica'/, škrlja 'skrinja', clga 'opeka' /za stvn. ziegala/); - je kratki narečni ozki ö (q) nasledil stare nemške kratke a-je (böter /iz srvn. pate/, škoda, opica; ta se ob zvočnikih premenjuje v u, npr. kúmen 'prostor pred pečjo' /za stvn. kemín/kamin 'ognjišče'/), kratke o-je (cota 'krpa' /za stvn. zota 'konjska griva'/, knof 'gumb', možar 'možnar'); - kratki G nadomešča nekdanje nemške kratke ü-je (štuk 'debela deska' /prim. stvn. stucki '(odlomljen) del česa'/, cligel 'povodec', nllcati 'potrebovati') ali različ­ne, celo dolge u-je (vura 'ura /za stvn. ur/) ter tudi izvorne dvoglasnike ou (phngrad 'sadovnjak' /iz stvn. boum 'drevo'/, klupa 'prijemalka') in uo (plug 'plug' /za stvn. phluog/, tura 'podloga pri obleki') ter - se kratki ü praviloma pojavlja v mlajših izpo­sojenkah z nemškim kratkim u-jem (cükati 'sunkovito potegovati', vendar tudi ciiker 'sladkor' /za stvn. zuckar 'sladilo'/). Pri samoglasniškem prevzemanju iz nemščine prese­neča zlasti nekaj drobnih kolikostnih neskladij, ki pa so večinoma tudi razložljiva: tako se nepričakovani kratki odrazi za izvorno dolge nemške samoglasnike pojavljajo v zgodaj prevzetih besedah (npr. ribati); očitno so so­vpaclli z avtohtonimi staroakutiranimi samoglasniki, do­živeli njihovo krajšanje ter kračino ohranili, kot je to značilno za panonske govore (prim. še hiša, plug, clga ipd.). Neregularne dolžine pa so lahko prevzete iz nem­ških narečnih različic, ki potrjujejo samoglasniško dalj­šanje (npr. címprati, lükja), ali pa so posledica npr. vključitve e-jevskih odrazov med novoakutirane samo­glasnike, ki so v narečju doživeli izjemne (ali analogne) podaljšave (npr. lécati se) ali položajne dolžine (kot púnva 'pločevinasta posocla'). 2.2 Soglasniško prevzemanje iz nemščine Pri soglasniškem prevzemanju iz nemščine so bili prleški govori bolj zvesti južnoslovanskim (Striedter-Temps, 1958) in splošnoslovenskim razvojnim tenden­cam (Striedter-Tem|3s, 1963), čeprav nekaj specifičnih potez najdemo tudi pri prirejanju tega glasovja. Na kratko bi stanje lahko povzeli takole. Najpogostejši so soglasniški prehodi b > p (petlar 'berač' /iz stvn. betalâri 'prosjačiti'/, cóper, fušpen 'puš­pan' /prim. stvn. buskboum 'grmovnica'/, lahko pa osta­ne ohranjen, npr. v besedah graba 'klanec', šajba 'šipa'), b > f (prej navedeni fušpen, šršf 'vijak' /prim. novonem­ško Schraube/), pf > f (elf' ogal rute' /za srvn. zipf/, Séfla 'zajemalka' /prim. srvn. schepfen 'zajemati'/, fCinkišti 'binkošti' /iz srvn. pfingesten/ itd.), d > t (tahet 'stenj' /za stvn. dâht 'nit, vrvica'/, vfnta 'dvigalo' /prim. stvn. win-tan 'vrteti'/), t > d (modróca 'posteljni vložek' /za srvn. materaz 'perjanica'/), t/d > k (rukanca 'velika motika' /prim srvn. rCiten 'krčiti'/, štrukel 'zavitek' /prim. srvn. strodel oz narečno Strudel 'vrtinec'/), g > k (kšeft 'posel, delo' /za srvn. gescheite 'zaposlitev'/), z > ž (žlher 'lah­ko' /prim srvn. sicher 'zanesljiv'/; îleht 'poreden' /prim. srvn. siecht 'enostaven, prazen'/), sch/st/sp > šk/št/šp (škrlja 'skrinja' /za srvn. schrîn 'predal'/; štupa 'posipa­lo' /iz srvn. stoup 'prah'/, špajza 'shramba' /prim. stvn. spîsa 'hrana'/), chs > kš (drakšlati 'stružiti les' /iz srvn. draehseln/, piikša 'strelno orožje' /iz prim. stvn. bühse), m > n (že omenjeni pungrad, štan 'mlado sadno drevo' /iz stvn. stam 'drevesno deblo'/, klánfa 'tesarska spona' /prim. srvn. klimpfen 'vezati'/), n > J (sija 'kovinski obroč na kolesu' /iz srvn. schine 'kovinski trak'/, že omenjena škrlja, céja 'enoročna košara' /švicarsko narečno Zeine/, štreja 'navitek volne' /prim srvn. štrene 'pramen las'/) ipd. Zanimiva so različenja r > j (tajmašter 'duhovnik; naprava za škopanje' /prim. srvn. pfarre 'okrožje, žup­nija'/), I > j (pojšter 'vzglavnik /za srvn. bolster/), tt > pt (lapta 'lata' /za stvn. latta/), rt > nt (mántra 'muka' /stvn. martira/), It > rt (špe/ta 'veliko poleno' !za srvn. spelte 'odcepljen les'/), w > I damp 'trebuh /za stvn. wamba/), dl > gl (švlnglati 'goljufati' /za srvn. swindeln 'izginjati'/) itd. Pogosto se v prevzetih besedah pojavljajo drugotni zvočniki j, m, n (jesih 'kis' /iz srvn. ezzich/, majžnar 'mežnar' /za srvn. mesnaere/; že omenjeni glagol túmp­lati; šrengati 'ukriviti zobe pri žagi' /prim. novonemško schräg 'ukrivljen'/). Sem bi lahko prišteli še druge soglasniške premene, npr. predsoglasniško opuščanje l-ja (fošen 'nevoščljiv' Bernard RAJH: JEZIKOVNO PREVZEMANJE IZ NEMŠČINE V SEVEROZAHODNOPRLEŠKI GOVOR, 195-202 /najverjetneje iz srvn. vals 'nepošten'/, tod 'pregib pri obleki' /iz stvn. fald/), vokalizacijo izglasnega -I (že omenjeni clga) ali analogno soglasniško mehčanje (štnk 'vrv': štrfček 'vrvica'). 3. PREVZEMANJE SLOVNIČNI H LASTNOSTI V nadaljevanju nas pri obravnavanem prevzemanju besedja zanima usoda nekaterih slovničnih lastnosti, ki se v narečju ohranjajo, prilagajajo ali povsem spremi­njajo. Pri tem bomo na kratko obravnavali slovnični spol in število pri samostalnikih, sklonljivost pridevnikov ter glagolski vid prevzetih glagolov. 3.1 Slovnični spol prevzetih samostalnikov V zvezi s prevzemanjem slovničnega spola pri samo­stalnikih ženskega spola nastopa več možnosti. Ta se namreč lahko ohranja in je izražen s slovenskim kon­čajem -a, ki sovpada z enakim stvn. morfemom, ki pa je v srvn. razvojni stopnji prešel v -e. Primerov za to skupino je največ (tajfa 'pipa za kajenje' /iz stvn. pfifa 'cev' oz. srvn. pfife/, taška 'ženska torbica' /iz stvn. tasca 'vreča'/, plata 'plošča' /za stvn. platta/, cota 'cunja', gäsa 'prehod v hlevu; ulica' /iz stvn. gazza 'pot med hišami'/, kista 'zaboj' /iz stvn. kista 'omara za oblačila'/, tudi fürma 'oblika' /za srvn. forme/ itd.). Povsem drugačni so pri­meri, ko je ženski spol ohranjen in samostalniki v govoru nosijo a-jevski končaj, čeprav ga v nemščini niso imeli (vura 'ura' /iz stvn. ur/, žnCira /dolga vrvica' /iz stvn. snour/, špura 'sled' /iz stvn. spor 'sled nog'/ ipd.; sem bi lahko prišteli tudi samostalnike, ki so tak morfem izgubili v srednjevisoki nemščini, slovenske oblike pa pričajo o prevzetju starovisokonemških oblik npr. kalila 'nočna posoda; lončena plošča' /iz stvn. chachala 'lončen lonec'; srvn. kachel/, drümla 'boben pri stroju' /za srvn. trumel/, létra 'stranska lestev pri vozu' /iz stvn. leitara; srvn. leiter/, pa tudi samostalnike parigla 'krepelce', plúzna 'delavski suknjič', hulzna 'tulec', plršna 'ščetka'). Nekateri samostalniki so ženski spol in a-jevski končaj dobili kasneje v narečnem govoru, saj ničesar od tega v nemščini ni (Ivša 'velika soba; hiša' /iz stvn. hus = das Haus/, fnka 'zaplata' /iz srvn. vlicken = der Flicken/, štala 'hlev' /iz stvn. stal = der Stall 'stojišče'/, zájla 'potega' /iz stvn. seil = das Seil/ itd.). Kar nekaj nemških samostalnikov ženskega spola za­radi svojega soglasniškega končaja v obravnavanem go­voru preide v moški spol (cajt 'čas' /iz stvn. zit = die Zeit/, t'rajt 'navdušenost, zagnanost' /iz stvn. frewida oz. srvn. vroude = die Freude 'veselje'/), šnft 'pisava, roko­pis' /prim. srvn. scrift = die Schrift/ ipd.), kar je znak progresivne maskulinizacije v slovenskem narečju, ki je zaobsegla tudi vse samostalnike srednjega spola (rušt 'ostrešje; opažni oder' /iz stvn. girusti = das Gerüst/, kštel 'postava' /iz srvn. gesteile = das Gestell 'ogrodje, podstavek'/, ksllit 'obraz ' /iz stvn. gesiht = das Gesicht/ itd. kot tudi manjševalnice, npr. phšel 'povezek vejevja' /iz srvn. bOschel/, hájzlo 'stranišče' /nem. das Häuslein 'hišica'/). 3.2 Število pri prevzetih samostalnikih Številne prevzete besede iz nemščine so prešle med narečne množinske samostalnike: dfla/ dfle 'podstrešje' (/iz stvn. dilla 'tla'/, göple 'vile' /iz stvn. gabala oz. srvn. gabel/, žlšme 'sluz' /prim. srvn. slim 'lepljiva tekočina'/, žnable 'usta, gobec' /iz stvn. snabul 'kljun'/, šp/ce 'čip­ke' /iz srvn. spitze 'čipkasto tkanje'/, žvali 'herpes v ko­tičkih ustnic' /prim. stvn. svvellan 'otekati'/, trunki 'govo­rice, opravljanje (ob pijači)' /prim. stvn. trunk 'pijača'/ itd. 3.3 Sklonljivost prevzetih pridevnikov Pri prevzetih pridevnikih se pojavlja veliko število takih, ki se sklanjajo z ničtimi končnicami: lédik dekhna 'samsko dekle' /iz srvn. ledic/, žleht deca 'poredni otroci', kék lidjé 'nedostopni, oholi ljudje' /prim. stvn. chec 'živahen'/, flisik höjeje 'hitra hoja' /iz stvn. fliz 'marljivost'/, tal virio 'poceni vino' /iz stvn. feili 'tak, ki se da kupiti'/ ipd. 3.4 Glagolski vid prevzetih glagolov Pri prevzetih glagolih je zagotovo najbolj zanimivo uveljavljanje kategorije glagolskega vida. V osnovni na­rečni obliki namreč večina teh glagolov dobi avtohtono vidsko glagolsko pripono. Pripona -a- npr. poimenuje nedovršno dejanje: ribati, cukati, luftati 'zračiti; zaprav­ljati čas' /iz srvn. lüften 'dvigniti v zrak'/, bükati se 'poja­ti se' /prim. srvn. bücken 'pripogibati se'/, štllkati se 'pričkati se', šrotati 'grobo mleti' /iz srvn. schroten 'tolči'/ itd. Le redko ta pripona pomeni dovršno dejanje (šenkati 'podariti' /iz srvn. schenken 'dati pijačo'/, žignati 'blagosloviti' /iz srvn. segenen/ in drugi). Druge pripone za nedovršnost so manj pogoste, npr. -i- (tudi s popolnim samoglasniškim upadom): mašinti 'strojno mlatiti', faklnti 'ponočevati, vasovati', ŠLI Iti 'ščuvati' /prim. nemško narečno schulen 'zalezovati'/, fallti 'manjkati' /iz srvn. vaelen/ ipd.). Taka pripona je namreč običajnejša pri dovršnih glagolih, kjer se ji pridruži še ­ni-: trofiti 'zadeti' /iz srvn. treffen 'dotikati se'/, gvinti 'zadeti na loteriji, imeti dobiček' /prim. srvn. gewinnen 'pridobiti z bojem'/, (po)šfnti 'potisniti' /po srvn. schieben/, bléknti 'ziniti' /prim. srvn. blecken 'pokazati zobe'/, hapsnti'uloviti' /iz nemškega narečnega hapsen/, šuknti 'močno udariti' /iz nemškega narečnega schukeln 'zazibati'/ ipd. Vidski pari k posameznim nedovršnim (prevzetim) glagolom praviloma nastanejo s prefiksacijo (zaftikati 'zakrpati', naféhtati 'naprositi', požegnati 'blagosloviti', zašrotati 'grobo zamleti', pršvasati 'privaritizaštohat i Bernard RAJH: JEZIKOVNO PREVZEMANJE IZ NEMŠČINE V SEVEROZAHODNOPRLEŠKI GOVOR, 195-202 'raniti z nožem' ipd.), vendar se je tudi pri prevzetih glagolih uveljavila menjava glagolskih pripon (prim. vidske pare zegnati -žegnavati, šenkati -šenkavati, štohati 'zabadati' -štbhnti, cukati -ciiknti, zariglávati ­zarfgnti 'zapreti z zapahom' /prim. srvn. rigel 'prečnik'/, rhkati 'suvati' -liičti/ruknti 'suniti, dregniti' /iz srvn. riicken 'potisniti'/ itd.). 4. BESEDOTVORNE INTERFERENCE V okviru besedotvornih analiz nas tokrat zanimajo le obrazila, in sicer prevzeta ter avtohtona, ki jih dobivajo prevzete besedne podstave. 4.1 Prevzeti besedotvorni morfemi Med prevzetimi besedotvornimi morfemi bomo omenili nekaj najpogostejših obrazil, npr. samostalniška: -ar /iz stvn. -ari/; obrazilo, ki je izvorno pomenilo vršilce dejanja pri izglagolskih izpeljankah, je v govoru sovpadlo z avtohtonim obrazilom za opravkarja oz. opraviInike in je eno najpogostejših za preimenovanje oseb (npr. pintar 'sodar' /prim. srvn. binden 'vezati'/, predgar 'pridigar', málar 'pleskar', šmiiglar 'prekupče­valec; tihotapec', štamicar 'kamnosek' /prim. srvn. steinmetze/, ótar 'čuvaj v vinogradu' /iz srvn. huetaere 'čuvati'/ itd.) ter predmetov (koha r 'kuhalnik' /nem. der Kocher/, možar 'možnar' /stvn. morsâri/, šubar 'pre­mična pregrada' /iz srvn. schub/, šaltar 'stikalo' /prim. srvn. schalter 'zapah'/, pehar 'korec, posoda (za pitje)' /iz stvn. behhari/ itd. -er (najverjetneje naposredno iz srvn.) najdemo pri nekoliko mlajših sposojenkah: majster 'mojster' /iz srvn. meister/, keber 'hrošč' /iz srvn. kever/, čimper 'gradbeni les' /za srvn. zimber/, kiifer 'kovček' /za srvn. coffer 'zabojV, cuker 'sladkor' /za srvn. zuker/ oz. v naglašeni različici (iz francoskih izposojenk) kot talér'krožnik' /za srvn. teler oz. telier/, kolér'ovratnik' /iz srvn. kollier/. -el/4 , ki se ohrani v izvirni obliki (rigel 'zapah', pukel 'grba, vzpetina' /prim. srvn. buckel 'hrbet'/, hákel 'kavelj' /za nemško narečno hakke(l)/, štrukel '(jabolčni) zavitek', šmukel 'šop, večji zalogaj' itd.) ali se vokalizira v -[ (tég{ 'cvetlični lonček' /nemško narečno tegel/, gep/ 'pogonski vitel' /iz nemško narečnega gôpel), dek{ 'po­krov' /iz srvn. decken 'pokriti'/, pa/t/ 'mošnjiček; moda' /iz srvn. biutel/ itd.) ter sovpade s prevzetim manjšal­niškim obrazilom -lein: šfik[ 'košček', krfg[ 'vrček', pantlo 'trakec', p/af/ 'plošček', ládl 'predal(ček)'. Za zložniškim /- se je uveljavil manjšalniški končaj -li (znan tudi v avstrijski pogovorni nemščini): šanirii 'pručka', žlngrli 'zimzelen', bágrli 'zapravijivček', ktikrli 'okence, kuka­lo', mútrli 'matica pri vijaku', štamprli 'šilce' ipd. Sicer pa je obrazilo -[ pri veliko prevzetih besedah le goli slovnični morfem moškega spola (drakšlo 'stružnica', traklo 'nosilni prečnik', pldz[ 'bluza' itd.). -man poimenuje vršilca dejanja: forman 'voznik', čimrman 'tesar' ipd. -nga, nastala iz nemškega obrazila -ung, zaznamuje različne stvari v povezavi z dejanji: fornga 'vožnja', falnga 'napaka', pórnga 'posojanje' /iz srvn. borgen 'po­soditi'/, majnga 'namen' /iz stvn. meinunga 'mnenje'/. Izjemoma pripono lahko najdemo celo pri slovenski poclstavi: priplrnga 'utor za pripiranje'. -ik nastopa kot pridevniško/prislovno obrazilo (tudi brez sodobnih ekvivalentov v nemščini): háklik 'občut­ljiv', kemik 'klen', flfsik 'hiter', kantik 'pokončno postav­ljen (les)'. 4.2 Tvorjenje novih besed iz prevzetih podstav Kako so prevzete besede iz nemščine v govoru postale povsem enakopravni del narečnega besedja, o tem priča tvorjenje novih besed iz prevzetih podstav, ki se jim pridružujejo avtohtoni narečni besedotvorni morfemi oz. obrazila: -ek/-ika za nosilce lastnosti: šlampek/-ika 'površnež' /iz srvn. slemmen 'zamujati'/, tumpek/-ika 'butec', šla­tek/-ika 'počasnež'; -ec/-ek za manjšalnice: pilek 'podobica' /iz stvn. bil­de 'podoba'/, plehec 'okovje za čevlje' /iz stvn. blech 'pločevina'/, cvekec 'žebljiček' /iz srvn. zwec 'žebelj'/, publec 'fantič' /iz srvn. buobe 'mladenič'/; tudi za re­zultat dejanja, npr. prenec 'prežganje' /iz srvn. brennen 'žgati '/; -ica za ženske manjšalnice: Inürca 'vezalka', grabca 'z jarkom oddeljen del vinograda' /iz srvn. grabe 'jama, klanec'/; izraža tudi drugačno povezanost s čim: podnca 'deska za pod v hlevu' /iz srvn. boden 'tla, zemlja'/, šnelarca 'veriga za spenjanje tovora' /iz srvn. snalle 'spona'/; -ač: merkač 'kdor skrbi za domačijo v času odsot­nosti domačih'/iz srvn. merken 'opazovati, paziti'/; -la: îvegla 'piščal' /za srvn. swegel/, kühla 'kuhal­nica', mbdla 'model (za izrezovanje piškotov)'; -ilo: gvefilo 'vračilo' /iz srvn. gewern 'zagotoviti'/; -üla: krblila 'večja košara' /iz srvn. korp 'košara'/; -jak : poimenuje povezanost s podstavo, nosilnik/no­silca lastnosti: žčhtjak 'posoda za hlajenje pri žganje­kuhi' /iz srvn. sechter '(lesena) posoda'/; frošjak 'zunanji obroč pri sodu' /iz srvn. vrosch 'utor za dno soda'/, žlmtrjak 'preveč pečena opeka' /iz nemško narečno slagge 'žlindra'/, Ilehtják 'porednež'; -je/-ovje za zbirna poimenovanja: žofje 'žajbelj' /iz srvn. salbeie 'mazilo'/, kložje 'ropotija' /prim. srvn. kloz 'štor'/, ciglovje 'opeke'; -j e za glagolnike: kirfaje 'romanje' /za srvn. kirch­wîhe 'proščenje'/, fDkaje 'krpanje'; iegnaje 'proščenje' itd. Med narečnimi pridevniškimi priponami pri pre­vzetih podstavah nastopajo: ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 Bernard RAJ H: JEZIKOVNO PREVZEMANJE IZ NEMŠČINE V SEVEROZAHODNOPRLEŠKI GOVOR, 195-202 -ki: friški 'svež'; -asti: blekasti/lampasti 'vampast', ekasti 'oglat', še­kasti 'lisast', štrafasti 'progast'; -avi: cotavi 'strgan', žnodravi 'smrkav', krehlavi 'bo­ lehen', šmajhlavi 'laskav'; -nati: plehnati 'pločevinast'; -en(i): žmahen 'okusen', kiinšten 'brihten', cigleni 'opečnat' itd. 4.3 Prevzemanje glagolskih predpon Posebej moramo omeniti prevzemanje oz. preva­janje glagolskih (predložnih) predpon: a) an Iti 'tikati se', an se vzéti 'opaziti', náh dávati 'popuščati', cbj stfsnti 'pritisniti' itd.; b) gor plačati 'nastradati', prék metati 'bruhati', vün spucati 'ošteti koga', nór voziti 'spravljati seno', vkup poklačti 'potlačiti' itd. 4.4 Kombinirane tvorjenke Zanimive so kombinirane tvorjenke iz slovensko­nemških oz. nemško-slovenskih podstav: cveč 'preveč' /iz nem. zu 'pre-'/, kolšicar 'blatnik pri kolesu' /srvn. schützen 'ščititi'/ in druge. Zloženko tfifus 'trinožni pod­stavek za kuhanje v krušni peči' lahko razlagamo kot v celoti prevzeto srvn. drivoiiz. GERMAN LANGUAGE ADOPTIO N IN THE NORTHWESTERN PRLEKIJA DIALECT Bernard RAJH University of Maribor, Faculty of Education, SI-2000 Maribor, Koroska cesta 160 e-mail: bemard.rajh@uni-mb.si SUMMARY On the basis of the verbal material collected for the purposes of the northwestern Prlekija dialect dictionary, certain phonetical, morphological and word-formation peculiarities were dealt with that derive from language elements adopted from German or represent the consequence of the integration of German vocabulary into the system of the Pannonian dialectal speech. It has been established that: 1) the adaptation of German phonetic rules followed the general Slovene principles, however; the western Prlekija dialect; in compliance with its specific distribution of long and short accentuated vowels, was able to preserve to a certain extent the quantitative oppositions stemming from the original German vocalism; 2) within the process of language adoption, certain grammatical categories have undergone changes, which is evident in the differentiated grammatical gender and number or in the establishment of the verbal aspect; and 3) only certain word-form at ion morphemes have been adopted (and adapted), since the majority of these were entirely replaced by the autochthonous dialectal ones. Key words: language adoption, the Prlekija dialect, Germanisms LITERATURA Grafenauer, I. (1923): Naglas v nemških izposojenkah v slovenščini. V: Razprave. Ljubljana, Znanstveno društvo za humanistične vede, 358-391. Kluge, F. (1989): Etymologisches Wörterbuch der deut­schen Sprache, 22. izd. Berlin, Walter de Gruyter & Co. Lexer, M . (1964): Mittelhochdeutsches Taschenwörter­buch, 31. izcl. Leipzig, S. Hirzel Verlag. Pfeifer, W . (1999): Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, 4. izcl. München, Deutscher Taschenbuch Verlag. Prunc, E. (1967): Das innere Lehngut in der slo­wenischen Schriftsprache. Graz, Institut für Slawistik. 20 1 Bernard RAJIH: JEZIKOVNO PREVZEMANJE IZ NEMŠČINE V SEVEROZAHODNOPRLEŠKI GOVOR, 195-202 Rajh, B. (2002a): Načrt za zahodnoprleški narečni slo­var. V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 12. Ljub­ljana, Slavistično društvo Slovenije, 257. Rajh, B. (2002b): Severozahoclnoprleški govor. V: Rajh, B.: O d narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. Maribor, Slavistično društvo, 11-46. Rajh, B. (2003): Besedje in besedne zveze v severoza­hodnoprleškem govoru. V: Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja. Maribor, Slavistič­no društvo, 118-134. Ramovš, F. (1924): Historična gramatika slovenskega jezika, 2. Konzonantizem. Ljubljana, Učiteljska tiskarna. Ramovš, F. (1936): Kratka zgodovina slovenskega je­zika. Ljubljana, Akademska založba. Striedter-Temps, H. (1958): Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen. Wiesbaden, Otto Harrassowitz. Striedter-Temps, H. (1963): Deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Berlin, Osteuropa-Institut. Sonderegger, S. (1979): Grundzüge deutscher Sprach­geschichte. Berlin-New York, de Gruyter.