URN_NBN_SI_doc-7WTNC3BR

425 UDK 635.047:271.974(497.4Ljubljana)(091) 1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto: 8. 9. 2014 Marta Triler* Od baročnega samostanskega vrta do betonskih korit From Baroque convent garden to cement flower boxes Izvleček Prispevek popisuje zgodovino vrta uršu- linskega samostana v Ljubljani in njegovo spreminjanje od baročnega vrta do pozidave v 60-ih letih 20. stoletja. V osrednjem delu je prikazan pomen šolskega vrta v programih različnih šol, ki so delovale v sklopu samo- stana. Sledi opis preobrazbe vrta po letu 1945. Zadnji del predstavlja vrt kot povezavo področij vsakdanjega življenja in znanosti v Vrtcu montessori. Začetki nunskega vrta Nekdaj bi težko našli samostan, ki ne bi imel zraven tudi vrta – zelenjavnega, sadnega, zeliščnega, ki je zagotavljal samooskrbo v samostanu živečih. Del vrta je bil namenjen oddihu in rekreaciji. Tako organizacijo samostanskega življenja so poznale tudi uršulinke, ki so prišle v Ljubljano leta 1702, da bi tu ustanovile samostan in zavod za izobraževanje ženske mladine. Njihov ustanovitelj in mecen Jakob Schellenburg 1 je zanje leta 1707 odkupil Auerspergove vrtove, kasneje tudi posestvo kneza Eggenberga in leta 1710 še Fabjančičev vrt. Uršulinke so ob robu posesti ob Kongresnem trgu dale zgraditi samostansko stavbo, šole in cerkev, velik del vrtov pa so ohranile. Vrt je obsegal prostor od samostanske stavbe ob Kongresnem trgu na vzhodu do današnje Prešerno- ve ceste na zahodu ter od današnje Šubičeve ceste na severu do povezave Veselove (prej * Marta Triler, uršulinka, Uršulinski samostan Ljubljana, e-pošta: marta.triler@rkc.si 1 Jakob Schellenburg (Strezing/Vipiteno na Tirolskem, 1652–Ljubljana, 1715) je bil podjeten trgo- vec in finančnik. Z denarjem je podpiral kranjske in koroške deželne stanove. Financiral je razvoj šolstva in omogočil razcvet baročne umetnosti v Ljubljani. Abstract The article documents the history of the Ur- suline convent in Ljubljana and its transition from Baroque garden to built-up area in the 1960s. The main focus is on the importance of the school garden in the programmes of vari- ous schools operating within the framework of the convent. This is followed by a descrip- tion of the changes the garden underwent after 1945. In conclusion, the author gives a presentation of the school garden in a Mon- tessori kindergarten as a link between areas of every-day life and the natural sciences.