PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu ^ maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-ora 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal ^ hskarni »Doberdob« v ?.°vcu pri Gorenji Trebu-j1, od 18. septembra 1944 a?1- maja 1945 v tiskarni •Movenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, JJer je izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 197 (13.135) Trst, četrtek, 8. septembra 1988 Po večmesečnih preiskavah, poizvedovanjih in zasledovanjih v Rimu Karabinjerji aretirali 21 brigadistov militarističnega krila rdečih brigad Med aretiranci tudi zakonca Fabio Ravalli in Maria Cappello - Preiskovalci upajo, da so popolnoma onesposobili to teroristično skupino - Odkrili tudi štiri skrivališča teroristov 0 Ravalli (levo) je po mnenju preiskovalcev politični vodja »militarističnega« Ua rdečih brigad. Prvič so ga aretirali v sedemdesetih letih zaradi navadnih •y°cinov, ki pa so bili lahko le »samofinanciranje« nastajajoče oborožene stranke. jeZaPoru se je povezal z rdečimi brigadisti, leta 1981 so ga izpustili, ponovno se ti ^šel za zapahi leta 1984, a so ga morali zaradi pomanjkljivih indicev izpusti-bil 0<*°bno kariero je prehodila tudi njegova žena Maria Cappello (desno), ki je a skupaj z možem v toskanskem vodu RB • (Telefoto AP) RIM -— Rimski karabinjerji so prejšnjo noč skoraj v celoti onesposobili vojaško krilo rdečih brigad (RB-Parti-to comunista combattente), saj so aretirali 21 pripadnikov te skupine, med njimi tudi Fabia Ravallija in njegovo ženo Mario Cappello, ki sta osumljena umora demokrščanskega senatorja Roberta Ruffillija. Karabinjerji so tudi odkrili štiri brloge, dva v Rimu in dva v predmestju, ter zaplenili nekaj orožja, razstreliva in skoraj 200 milijonov lir, plen krvavega ropa na poštno dostavno vozilo v Ulici Prati di Papa. Sedanji uspeh je plod dolge preiskave, ki se je začela januarja letos po aretaciji Antonina Fossa v neposredni bližini stanovanja predsednika vlade De Mite. Zadovoljstvo poveljnika karabinjerjev Juccija, obrambnega ministra Zanoneja in predsednika vlade De Mite je toliko večje, ker je tako imenovanemu »militarističnemu« krilu rdečih brigad zaradi skrajno kospira-tivne in vojaško organizirane strukture v glavnem uspelo preprečiti množične aretacije, podobne onim, ki so onesposobile tako imenovano »movi-mentistično« krilo rdečih brigad, Uni-one comunisti combattenti. Med drugim to vojaško krilo do sedaj skoraj ni poznalo skesancev, kar je še bolj obtežilo delo preiskovalcev. Militaristi so bili ljudje akcije, ki se niso spuščali v lilozofska razglabljanja, zato so bili njihovi dokumenti, s katerimi so prevzemali odgovornost za razne atentate in politične umore, skrajno zgoščeni, tako da je bilo težko ugotoviti, kateri bo njihov naslednji napad. Ti pa so si sledili z letnim zaporedjem od tistega 1983, ko so se po aretaciji in kesanju Antonia Savaste rdeče brigade razbile na dve krili. Leta 1984 so »militaristi« v Rimu ubili ameriškega diplomata Leamona Hunta, leta 1985 ekonomista Ezia Tarantellija, leta 1986 v Firencah bivšega župana PRI Landa Contija, leta 1987 v Rimu dva polcista med napadom na poštni kombi v Ulici Prati di Papa, letos pa so v Forliju ubili senatorja KD Roberta Ruffillija. Med aretiranimi pa manjkajo Gregorič Scarfo, Giovanni Alimonti in Li-vio Baistrocchi, ki so skupaj z aretiranim Flaviom Lorijem baje krivi krvavega ropa v Ulici Prati di Papa. Ob sedanjem uspehu morajo torej varnostne sile ohraniti budnost, saj bi lahko že peščica ljudi obnovila to teroristično strukturo. V Burmi zavladala anarhija in kaos RANGUN — V Burmi vlada popolna anarhija, ki jo izkoriščajo oborožene tolpe za rope, plenjenja in umore. Opozicija je v ultimatu predsedniku in voditelju edine dovoljene socialistične stranke Maungu zahtevala, naj vlada danes odstopi in razpiše svobodne volitve, v nasprotnem primeru bodo s splošno stavko za nedoločen čas zrušili sedanjo diktaturo. Položaj se je v Burmi že tako izrodil, da so veleposlaništva ZDA, Filipinov, Tajske in Indije že začela z evakuacijo svojih uslužbencev. Medtem pa skušajo budistični menihi, študentje in drugi demonstranti z barikadami preprečiti nadaljnje pohode plenilcev. Ustanovili so tudi posebne oborožene oddelke, ki branijo zasebno in javno imovino pred plenjenjem. Vojska je nekaj plenilcev že postrelila, v glavnem pa se ne postavlja po robu tem nasilnim hordam, tako da opozicija že obtožuje vlado, da skuša kaos izrabiti kot pretvezo za vojaški udar. Rangun-ski radio je odločno zanikal tako možnost, v diplomatskih krogih pa so vedno bolj prepričani, da Burma neustavljivo drvi v objem državljanske vojne. Obljube in kozmetični ukrepi, ki naj bi le postopoma dovedli do demokracije in večstrankarskega sistema, ne prepričajo opozicije, ki zahteva takojšen odstop skorumpiranega režima. Vladajoča socialistična stranka pa noče spustiti vajeti iz rok, saj dobro ve, da bi bila na volitvah poražena. Biasutti Dežela in Slovenci ^^Marko vvaltritsch Deželna uprava Furlanije-Julijske raJine se nahaja pred velikimi nalo-aorni. To je včeraj svetovalcem pove-n Predsednik deželne vlade Adria-0 Biasutti. Predsednik je v kar 57 ro^ni 0bsegajočem programskem po-podrobno razčlenil vse to, kar rbi naše deželne upravitelje. Marsikaj tega, kar je Biasutti pove-Pr -5™0 že čuli v zadnjem obdobju l^nje deželne zakonodajne dobe, ah v volilnih programih strank, ki žppes’ ta^° k°t včeraj, sestavljajo de-Jn° večino. S tako podrobnim in Sa^tičnim poročilom, ki je seveda sporazuma med temi strankami, °lasutti najbrž hotel odgovoriti tis-v opoziciji, marveč tudi otraj koalicije, ki menijo, da večin-p koalicija nima programa, ovedali smo že, da je veliko tega, vpw ^želni predsednik včeraj po-kr,l' bilo znanega že v prejšnji za-tu!I°dojni dobi. To je res. Res pa je ča' da le deželni odbor v zadnjem nr 11 Vdelal celo vrsto načrtov, ki so Sp .Preh volitvami bili le razgrnjeni, j- aaI jih bo treba uresničiti. V mislih DfJjm° predvsem modernizacijo gos-UarS^6 strukture naše dežele, še j0 stl v trenutku, ko se vsi pripravlja-nj na skoro usodni trenutek poenote-‘vseh evropskih struktur. cel lasutti se je seveda dotaknil še t^-rste drugih vprašanj. Še zlasti le v k* zadevajo enotnost naše deže-Prtrem ie dobro znano, kakšne raz-d^tudi umetno podpihane, so bile 0ka ystom in Furlanijo. Vsak naj istoa.ni sv°jo specifiko, pravi Biasutti, ie Fin°.Pa ie treba dobro vedeti, da eri fiPnijci-Julijska krajina ena sama ennl°'. razvijala pa se bo lahko le na nji Podlagi. Odločno je torej zavr-*sak separatizem. tdkipi^drtik deželne vlade se je do-S/oy ipdi slovenskega vprašanja. (jQ enc' imamo po njegovem pravico, novn ?a9°tovimo zaščitni zakon. Po-le že znana stališča, da je treba NaDALJEVANJE NA 2. STRANI Po dramatičnih urah negotovosti zaradi okvare računalnika Sovjetska vesoljska ladjica Sojuz TM-5 srečno pristala v stepah Kazahstanske SSR MOSKVA Avantura dvojice kozmonavtov sovjetske vesoljske ladjice Sojuz TM—5, ki je v torek več ur imela težave pri pristanku, se je včeraj srečno končala. Kozmonavta, 47-letni sovjetski polkovnik Vladimir Ljahov in 29-letni afganski pilot Abdul Ahad Mohmand, sta namreč uspela pristati v noči med torkom in sredo ob 4.50 po moskovskem ali 2.50 po našem času po skoraj štiriindvajsetih urah zamude v Kazahstanski SSR nedaleč od Bajkonurja. Sovjetska sredstva množičnega obveščanja so se zopet izkazala z glasnostjo, saj so neposredno spremljala ključno fazo vesoljske operacije. Glavni vzrok zapletljajev je bil tehnične narave, vendar, kot je sporočila sovjetska televizija, je v ključnih trenutkih odpovedala tudi človeška koncentracija. Tehnični zapleti so nastali kmalu potem, ko se je ladjica odcepila od vesoljske postaje Mir; največ težav so kozmonavti imeli z računalnikom na krovu, ki je zaradi termičnega žarče-nja postal neuporaben. Pomagali so si nato z ročnim upravljanjem, vendar zaradi težav pri orientaciji je tudi drugi poskus spodletel, kajti le malo je manjkalo, da bi ladjica ne zašla na kitajsko ozemlje. Ameriška ustanova NASA je ponudila sodelovanje pri reševanju, vendar je Sovjetska zveza predlog odbila. Sovjetski mediji so hkrati sporočili, da je zdravstveno stanje obeh kozmonavtov po srečnem pristanku nadvse zadovoljivo. Dvojica je odpotovala v vesolje 29. avgusta skupaj z Valerijem Poljako-vom, ki je nato ostal na vesoljski postaji Mir. Tam sta poleg njega sedaj še kozmonavta Valerij Titov in Musa Manarov, ki računata doseči nov rekord v bivanju v vesolju. Kmalu po pristanku je prezidij vrhovnega sovjeta podelil obema vesoljcema priznanji. Komandant ladjice Ljahov je prejel red oktobrske revolucije, Mohmand pa naslov heroja Sovjetske zveze. Visoko priznanje je afganski kozmonavt prejel zlasti zaradi pomoči, ki jo je nudil sovjetskemu kolegu. Vesoljcema je izrazil čestitke tudi italijanski predsednik republike Francesco Cossiga. Salomonska odločitev Nobenega sklepa o usodi 130 km/h ob delavnikih Karin B in njenega tovora 110 km/h ob vikendih O pristaniščih, kjer bodo raztovorili strupene industrijske odpadke, Pred februarjem obvezni varnostni bo sklepal posebni ministrski odbor - Tehnična komisija bo proučila pasovi in protialkoholni test tudi ponudbe tržaškega podjetja Crismani NA 2. STRANI NA 2. STRANI KMETIJSKI DNEVI 1966 v BOUUNCU od 9. do 12. septembra Izdelali norme za nabiranje, reciklažo in odlaganje industrijskih odpadkov Vlada še ni določila pristanišča kjer bo Karin B odložila odpadke Ob delavnikih 130 km/h ob vikendih pa samo 110 RIM — Preden bomo odslej sedli za volan, bomo morali najprej pogledati na koledar. Če bo delavnik, bomo lahko nekoliko krepkeje pritisnili na plin. Ob praznikih in predprazničnih dneh pa bomo morali brzdati svojo desno nogo. Tako je včeraj odredil ministrski svet, ki se je znašel v vrtincu polemik glede omejitev hitrosti. V precepu zagovornikov hitrosti po eni strani in zagovornikov počasnejše vožnje na drugi se je odločil za vmesno rešitev »po italijansko«, kot jo je že marsikdo hudomušno označil. Točneje povedano: ob vikendih in praznikih bo obveljal poletni Penijev dekret o omejitvi hitrosti za vsa vozila na 110 km na uro, ob delavnikih pa bodo avtomobilisti lahko vozili do 130 km na uro. Salomonska sodba De Mitove vlade se je torej ravnala po načelu, da bo volk sit in koza cela. Volk je bil v tem primeru minister za prevoze Santuz, ki se je skupaj z 48,34 odstotka anketirancev ene od ustanov, ki raziskujejo javno mnenje potegoval za zvišanje omejitev hitrosti vsaj na 130 km na uro (pa četudi samo za avtomobile z več kot 1200 kubiki). Koza pa je bil minister za javna dela in glavni pobudnik omejitev hitrosti v Italiji Feni, ki se je skupaj z 51,8 odstotka anketirancev zavzemal za ohranitev sedanje omejitve 110 km na uro. Dvoboj med ministroma, ki ga je v teh dneh z različnih zornih kotov napihoval italijanski tisk, se je torej zaključil s klasičnim kompromisom, ki bo verjetno še bolj razvnel kot pa ublažil že itak vihrave polemike. Pred včerajšnjim zasedanjem ministrskega sveta se je govorilo tudi o takšni kompromisni rešitvi, ki bi določila mejo omejitve hitrosti nekje na sredi, to je 120 km na uro. Ta salomonski predlog naj bi pripadal samemu ministrskemu predsedniku De Miti. Omejitev hitrosti pa ni bil edini argument razprave o varnosti na cestah. Govorili so tudi o varnostnih pasovih ter o uvedbi kontrole za ugotavljanje vinjenosti z uporabo znanih balončkov. Dokončne rešitve v zvezi s tem vprašanjem še ni, sklenjeno pa je bilo, da bosta pred februarjem stopila v veljavo oba ukrepa: obvezni bodo varnostni pasovi in steklo bo preganjanje vinjenih voznikov, (dk) RIM — Odlaganje strupenih industrijskih odpadkov je postalo eden glavnih problemov sodobnega sveta. Industrijski obrati so se razmnožili in razmnožil se je tudi odpadni material, ki ga je treba nekam odložiti, tako da ne bo ogrožal varnosti in zdravja prebivalstva. Silovit industrijski razvoj pa je imel hude ekološke posledice. Tako baje pluje po svetovnih morjih kakih dvesto ladij s strupenimi tovori, ki jih nobena država noče sprejeti. Značilen je primer ladje Karin B, ki je po dolgem tavanju usmerila svojo plovbo proti Italiji, kjer je 2000 ton strupenih odpadkov pravzaprav nastalo. Kje bo pristala, ni znano niti po včerajšnjem zasedanju ministrskega sveta, ki se je sestal ravno z namenom, da bi rešil to kočljivo uganko in hkrati enkrat za vselej zakonsko uredil problem odlaganja strupenih odpadkov. Naloga, ki si jo je vlada zadala, ni lahka. Toliko let zanemarjenega problema se dejansko ne da rešiti v enem večeru. In to trditev potrjuje dejstvo, da ni še nikomur povsem jasno niti to, kaj ukreniti s Karin B, kaj šele zadovoljivo rešiti splošen problem odlaganja odpadkov. Minister za okolje Ruffolo, ki je prvi zapustil sinočnje vladno zasedanje, je dejal, da bodo pristanišče, v katerem bodo uskladiščili odpadke z ladje Karin B, določili v prihodnjih dneh, po vrsti tehničnih posvetov med predstavniki ministrstev za okolje, za civilno zaščito, za trgovinsko mornarico in za zdravstvo. Dejstvo, da ni več na seznamu zunanjega ministrstva, je razumljivo, saj ni po odločitvi, da ladja pristane v Italiji, več nobenega razloga za diplomatske akcije z drugimi državami. Preseneča pa dejstvo, da ni v igri več obrambnega ministrstva, kar bi lahko pomenilo, da so prvotno zamisel o uporabi vojaškega pristanišča opustili. Tehnična komisija bo obravnavala tudi ponudbe raznih podjetij (med katerimi tržaškega Crismani) za uskladiščenje, klasificiranje in odlaganje odpadkov v posebne betonske nabiralnike. Pripomniti je treba, da postaja uničevanje industrijskih odpadkov mikaven in donosen posel, pri vsem tem pa je treba delati račune tudi s prebivalstvom in krajevnimi upravami, ki se silovito otepajo odgovornosti, da bi na njihovih tleh manipulirali s strupenimi snovmi. Veliko prahu se je dvignilo tudi na politični ravni. Proletarska demokracija je včeraj napovedala, da bo v prihodnjih dneh vložila prijavo na računski dvor proti proizvajalcem strupenih odpadkov, ki so na krovu Karin B in Zanoobie. Tisti, ki so proizvedli odpadke, naj tudi plačajo za njihovo uničenje,-Zahtevajo tudi, da mora biti pristanišče, ki ga bodo izbrali za privez ladij, samo prehodna točka in ne dokončno odlagališče odpadkov. Kako se bodo stvari zasukale v prihodnjih dneh? Del odgovora je verjetno v zakonskem odloku, ki ga je na predlog ministra Ruffola včeraj izglasoval ministrski svet. Odlok določa nekakšno štetje potreb za odlaganje industrijskih odpadkov. Obrati so pri tem dolžni, da prijavijo svoje zaloge odpadkov in namene v zvezi z njimi. Na podlagi prijav bo ministrstvo v teku štirih mesecev pripravilo petletni načrt za odlaganje odpadkov. Poskrbeli bodo tudi za namestitev večfunkcionalnih naprav v vseh italijanskih deželah, ki jih bodo upravljala javna podjetja. Odlok določa tudi norme glede nabiranja, reciklaže in odlaganje različnih industrijskih odpadkov. Občine bodo morale do 30. junija prihodnjega leta poskrbeti za diferencirano zbiranje tekočih, plastičnih, kovinskih in steklenih predmetov, nakar bo poseben konzorcij s finančnimi prispevki proizvajalcev odpadkov poskrbel za reciklažo. DUŠAN KALC Albanci proslavljajo PALERMO — V kraju Piana degli Alba-nesi nad Palermom so se začele proslave 500. obletnice ustanovitve te vasi, ki jo je ustanovila albanska skupnost, ki se je ohranila do današnjih dni. Proslave so se začele z zasedanjem o jezikovnih in etničnih manjšinah, ki ga je odprl župan Giacomo Cuccia, ki je v svojem nagovoru dejal, da Albanci nimajo drugih zahtev razen zahteve po spoštovanju 6. člena ustave, ki ščiti manjšinske skupnosti kot nosilke kulturnih vrednot. Cuccia je izrazil željo, da bi parlament čimprej odobril zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti. V razpravo je med drugimi posegel predsednik zveznega odbora za jezikovne manjšine v Italiji Confemili Piero Ardizzo-ne, ki je orisal stanje posameznih manjšin v Italiji, medtem ko je o slovenski manjšini spregovoril prof. Samo Pahor. Tajno glasovanje buri duhove v vladni večini RIM — »Prešli smo v zelo kočljivo in težko fazo.« To so besede, ki jih ie socialistični tajnik Bettino Craxi izre' kel na včerajšnjem zasedanju vodstev socialističnih parlamentarnih skupin v obeh vejah parlamenta. Včerajšnji sestanek je sodil v okvir priprav na M,-sedanje strankinega vodstva, ki bo p-septembra. Craxi je seveda zagovarjal vso dosedanjo strategijo socialisti<-ne stranke, obširno jo je obrazložil in navedel vsa vprašanja, o katerih bodo morali v tem času najintenzivneje razpravljati socialistični poslanci in senatorji. Zagotovil je tudi, da socialisti ne nameravajo kar tako sprožiti krize, nasprotno, vedno so se zavzemali za stabilnost, vendar pod pogojem, da so cilji jasni. Ob tem je poudaril, da prihaja pri parlamentarnem delu do počasj nosti in zamud ter izrazil željo, da hi se vlada res zavzemala za program reform, ki jih predvideva dogovor med večinskimi strankami. Med temi J® tudi zahteva po odpravi tajnega glasovanja v parlamentu, tako da se odpravi vsakršna zmeda v odnosih med večino in koalicijo. Načelnik socialistiC' ne skupine v senatu je tako prav v ten dneh sprožil pobudo, da bi z referendumom odpravili tajno glasovanje m posredno dal razumeti, da demoknsj tjani iščejo tajni sporazum s komunisti z namenom, da bi jim tega sporazuma ne bilo treba spoštovati. Demokristjani seveda s predlogom 0 referendumu ne soglašajo. Nicola Mancino je včeraj dejal, da je možnost takega referenduma celo ustavno dvomljiva. Mancino tudi zavrača obtožbe, da se podtalno pogaja s komunisti, in če prihaja do takih pogajanj; se to dogaja »ob belem dnevu, kajti pri isti mizi sedijo tako predstavniki večine kot tudi opozicija«. Tudi v zvezi s tajnim glasovanjem se KD oprede ljuje za dialog. Sicer pa tudi podpred sednik skupine neodvisne levice v p° slanski zbornici pravi, da je tak refe; rendum neizvedljiv, saj »celo študenti prvega letnika pravne fakultete vedo, da je z referendumom mogoče odpraviti zakon, ne pa določilo parlamentarnega pravilnika«. Ob vsem tem pa se seveda nadaljuj® polemika o krajevnih odborih KD-KT1, ki so bili pravzaprav povod za vse sedanje spore. Q' r. Slovenski komunisti o pohodih in mitingih LJUBLJANA — Slovensko partijsko predsedstvo je včeraj objavilo stališča v zvezi z razmerami na Kosovu, s posebnim poudarkom na pohodih in mitingih. »Zborovanj kot obliko izražanja nezadovoljstva, dokler le-ta ostajajo v okvirih zakonov in ustave, prav gotovo ne moremo preprečevati z bežanjem od odkrivanja in odpravljanja vzrokov, ki so povzročili tolikšno nezadovoljstvo,« med drugim meni predsedstvo CK ZK Slovenije. »Potrebno pa je seveda politično oceniti, na kakšnih idejnih izhodiščih so mitingi organizirani in ali prihaja do manipulacij z ljudmi.« Končno stališče do predlogov, naj bi podobne shode solidarnosti pripravili tudi v Sloveniji, bodo oblikovali na predsedstvu Socialistične zveze 13. septembra. Vsekakor pa pomisleki glede tovrstnih pobud niso odsev bojazni pred soočanjem s težko kosovsko resničnostjo, so menili v vodstvu slovenskih komunistov, temveč izhajajo predvsem iz razmišljanja o različnih poteh in načinih reševanja kosovske drame. Zavzeli pa so se, piše v sporočilu s CK, za boljše, bolj objektivno obveščanje o razmerah na Kosovu, pri čemer pa je ravno tako treba vztrajati, da tudi viri informacij ne bi smeli biti »enonacionalni«. Medtem pa so iz Prištine sporočili, da so na tamkajšnji odbor za organiziranje pohodov Srbov s Kosova prejeli iz Slovenije kakšnih 400 posamičnih pobud za ljubljansko manifestacijo ter peticijo (z 98 podpisi) iz Nove Gorice. Po posredovanju imama Homeinija premier Musavi umaknil odstop TEHERAN — Iranski ministrski predsednik Hosein Musavi je preklical ostavko, ki jo je v ponedeljek ponudil predsedniku države Aliju Hame-neiju. Svojo odločitev je pismeno sporočil iranskemu duhovnemu vodji Homeiniju, utemeljil pa jo je z željo, da hoče še naprej pomagati interesom države in islamske revolucije. Musavijeva poteza je kljub vsemu naletela na odločno reakcijo 90-letne-ga imama Homeinija, ki je že v ponedeljek kritiziral prvotno stališče Mu-savija. Homeini je tokrat očital Musa-viju svojevoljno obnašanje in skušal zmanjšati pomen njegovih izjav, po katerih naj bi del ministrov vlade ne užival podpore iranskega parlamenta. Nadalje je potrdil legitimnost parlamenta, ki ima pravico izrekati se o de- lovanju vlade. Obenem pa je opozoril na nevarnost sleherne nepremišljene poteze, saj bi to edinole okoristilo nasprotnike Irana. Homeinijev poseg vsekakor ni razblinil govoric o sporih v iranskem političnem vrhu. Čedalje več je namreč znakov, ki kažejo, da so v trenutku delikatnih pogajanj z Irakom iranski voditelji neenotni. Na eni strani naj bi bili zmernejši voditelji, kot je npr. minister za zunanje zadeve Velajati. Ti se zavzemajo za bolj pragmatično politično linijo in za odpiranje države v svet. V nasprotnem taboru, ki je bil do nedavnega prevladujoč, pa naj bi bili radikalni voditelji, med katerimi tudi sam Musavi. Ti še posebej nasprotujejo normalizaciji odnosov z ZDA in iz- koriščajo vsako priložnost za diskreditiranje ugleda Združenih držav Amerl' ke. Nedavna sestrelitev iranskega potniškega letala je bila ena izmed priložnosti, ki so jih najbolje izkoristili ta namen. Kot kaže, pa se je vpliv radikalnega krila islamske revolucije zadnjem času ošibil, saj naj bi med tistimi, ki so ublažili njihova stališča, bi^ sam imam Homeini. Priletnega skega voditelja naj bi motila pre0" vsem mednarodna izolacija Irana. Kakorkoli že, obstajajo zgovorni d° kazi, ki pričajo o stikih med iranski® oblastmi in poslovneži iz ZDA. Ain®r čani naj bi bili zainteresirani za us novitev podjetij s tujim kapitalom Iranu. Gospodarske vezi naj bi Amer čani stkali s pomočjo evropskih p°dJ tij, ki imajo stike z ZDA. Minister Vassalli zagovarja odločitev o postopku proti neapeljskim sodnikom RIM — Minister za pravosodje Giuliano Vassalli je včeraj z dolgo izjavo, ki jo je objavil tiskovni urad ministrstva, odgovoril na številne kritike in pomisleke glede odločitve, da sproži disciplinski postopek proti štirim sodnikom iz Neaplja zaradi procesa Tortora in zadeve Cirilic. Minister uvodoma poudarja, da se nerad spušča v polemiko v zvezi s temi disciplinskimi postopki, ki jih je sprožil 31. avgusta in ki so vzbudili tolikšno pozornost pri sredstvih javnega obveščanja. Ti postopki so namreč tajni in taki bi morali ostati, še zlasti bi moralo biti tajno vse priloženo gradivo. Poleg tega bi moral minister o teh postopkih imeti samo dva sogovornika, glavnega državnega pravdnika pri kasacijskem sodišču in parlament, kateremu bi moral vsekakor poročati šele, ko je vsaj prvi del postopka izpeljan. S to očitno kritiko tistim, ki so objavili podatke o preiskavi, Vassalli poudarja, da je bilo javno mnenje »vzburjeno«, da je prišlo do televizijskih intervjujev in da so se o tem začela izrekati stanovska združenja in celo Začetek konference neuvrščenih NIKOZIJA — V mednarodnem kongresnem središču v Nikoziji so včeraj dopoldne odprli konferenco ministrov neuvrščenih držav, ki se je je udeležilo 117 delegacij. 92 delegacij je iz neuvrščenih držav, ostali so se udeležili konference kot opazovalci in gostje. Srečanje bi utegnilo biti prelomnega pomena za posodobitev vloge gibanja v današnjih spremenjenih svetovnih razmerah. Ministrsko srečanje je odprl ciprski predsednik George Vasiliou, ki je poudaril, da konferenca poteka v času dramatičnih sprememb na mednarodni politični sceni, sprememb, ki vzbujajo nove upe za človeštvo. Posodobitev gibanja in prilagoditev njegove vloge in metod dela spremenjenim, opazno boljšim, pa tudi zapletenejšim raz- meram današnjega sveta, vse to je ogrodje konference v Nikoziji. V minulih dneh, ko so razpravljali strokovnjaki in visoki vladni predstavniki, je bilo slišati skoraj enoglasno zahtevo, da mora gibanje iti v korak s časom, da lahko le tako do konca izkoristi moč svojega političnega vpliva in prestiža v svetu. Jugoslovansko delegacijo na srečanju v Nikoziji vodi jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar. Ministrsko konferenco v Nikoziji spremlja okoli 500 domačih in tujih novinarjev. Včerajšnjo slovesno sejo je kot predstavnik države, ki predseduje gibanju, odprl minister Zimbabveja Natan Shamujari-ja, ki je ministrski konferenci predal tudi sporočilo predsednika svoje države Roberta Mugabeja. (dd) tajništva strank. Vztrajanje pri tajnosti bi torej po njegovem mnenju bilo v tem trenutku zgrešeno, kajti dalo bi misliti na namerno prikrivanje in vzbujalo bi nova nerazumevanja ter polemike. Poleg tega je parlament zaprt in torej razprave ni mogoče s potrebno naglico prenesti na parlamentarno raven. Zaradi tega, pravi Vassalli, minister odgovarja s tiskovnim poročilom. • In tu Vassalli prehaja v živo, ko pravi, da politika s temi odločitvami nima nič skupnega, ne z zadevo Tortora, pa tudi ne z zadevo Cirillo: »Izraziti v nekem sodnem aktu prepričanje o krivdi oseb, ki niso vključene v sodni postopek, je po mojem mnenju nedopustno, pa naj gre za politične osebnosti ali za navadne državljane. Takih primerov je bilo v preteklosti že nekaj,« pravi minister, ki nato prehaja k obširnem obravnavanju primera Tortora s trditvijo, da disciplinski postopek zadeva dejstvo, da preiskovalci niso imenovali zagovornika takoj, ko so nekatere priče same izjavile, da so odgovorne za nekatera kazniva dejanja. Tortora je ministru poslal prijavo v februarju letos, ker je zadeva zelo zapletena, pa je preteklo več kot šest mesecev, preden je Vassalli formaliziral prijavo. To so torej ministrove izjave, ki marsikoga niso prepričale, še zlasti zaradi doslednega zagovarjanja ministra Gave. Tako so demop-roletarci predlagali srečanja med vsemi levičarskimi opozicijskimi silami z namenom, da bi te stranke zahtevale odstop notranjega ministra. Policija vohlja za odborom? LJUBLJANA Najnovejše sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili ob aretaciji Jan y Tasiča in Borštnerja, je ponovno razburkalo duhove, njem so namreč zapisali, da so prejeli več izjav, v kate ^ podpisniki oziroma člani odbora obveščajo Bavčarjev k gij, da so v zadnjem času izpostavljeni pritiskom de‘aV 0. službe državne varnosti. Iz teh izjav je očitno, piše v SP g. Čilu, da tajna policija zbira podatke o aktivistih in simp zerjih odbora ter o njihovi aktivnosti. -vj V televizijskih poročilih je v posebni izjavi s*0jf0čnO notranji minister Tomaž Ertl takšna namigovanja ocl1 gjm zavrnil: »Čudi me, da odbor, ki tako tankočutno tehta v(jaje besedo, ki ni v skladu z njihovimi pričakovanji, lahko . take posplošene izjave. Ničesar ne vem o kakršnihkon tiskih na odbor, ne na posamezne člane odbora. gtori-odbor o tem razčiščevati, potem je najmanj, kar mora ^aj ti, to, da bo dal konkretne primere, kdo je na koga m izvajal pritisk...« • Biasutti, Dežela in Slovenci NADALJEVANJE S 1. STRANI tali' to vprašanje rešiti z uravnovešenostjo in brez slruin.el ves zacij. Dejal je, da mora biti v zakon teritorialno zalprnsl<> prostor, kjer živimo Slovenci, torej tudi tisti v vi pokrajini. Govoril pa je o različnih in postopnih n izvajanja. .om;ijve in Na eni strani so Biasuttijeve besede sPrele,nllseVeda pozitivne, na drugi pa zaskrbljujoče. Drugi bodo ^javi podrobno analizirali stavke v včerajšnji Biasuttgev o^r0-in jih primerjali s tistimi, ki so jih povedali on sa.p tilCu ta ma drugi predsedniki deželnih vlad. Jasno je, da 1 ^Ije del izjave predsednika deželne vlade sad sporazu '^ežel' rečeno kompromisa, med strankami, ki so v se.?nlpsed ni koaliciji. Je pa že skrajni čas, da se od lepih da zvenečih izjav preide k dejanjem. Prav bi bilo M' ^ tarn bi sedanja deželna vlada pritisnila na Rim, a g]0vehcl vlada zgane in izdela svoj načrt, o katerem s bomo seveda izrekli. Na včerajšnji seji deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti nakazal smernice delovanja potrjene večine Trst — »Nadaljevati moramo po do-®leJ začrtani poti in podpreti nove pobu-e; to ne pomeni, da bomo nadaljevali z Minskim delom; pomeni predvsem, da OIno skušali do konca uresničiti širokopotezen načrt za dokončno valorizacijo ožele, ki se dobro zaveda velikih zmog-pvosti kljub "zahtevni" obmejni lokaciji; rudili se bomo za uveljavitev dežele, ki rcevito brani svojo diferensirano avtonomijo in se s svojimi zahtevami ne po-tavlja proti interesom države, ampak le uttiuje njeno enotnost.« Tako je včeraj dejal predsednik dežel-6 vlade Furlanije-Julijske krajine Adri-110 Biasutti ob koncu svojega več kot n°umega poročila, ko je pred novoizvo-Jono deželno skupščino prebral program Potrjene šeststrankarske koalicije KD, PRI, PSDI, PLI in SSk, ki bo tudi v aslednjih petih letih upravljala našo de-eio. Gre za program »programske veči-e<< — je dejal Biasutti ’ - ■ Ijiva ki je razpolož- ilva za sodelovanje in najširše konver-PMice glede nekaterih važnih vprašanj, a katerih sloni celoten deželni program. Biasuttijevo poročilo — kot rečeno — Ti ze^0 obsežno in razčlenjeno, mvna skrb nove deželne vlade bo v ®m, da bi uresničila tako imenovano ‘hetjo fazo«, to je fazo vsesplošnega raz-bja deželne stvarnosti, potem ko se je Morala v prejšnjih letih lotevati in tudi ssevati številne probleme, ki so bili v Marsičem povezani z obnovo in razvojem Potresnega območja. Predsednik deželne vlade je nakazal Metodologijo dela deželnega odbora, ki j 0>Na intemističnem oddelku sta po preselitvi piranskega mekcijskega oddelka zdaj v Izoli le dve postelji več kot Pr®j. to pomeni, da pravzaprav ne bi smeli več potrebovati ^urnega zdravnika, ki je prej dežural v Piranu... Na kirur-j .h oddelkih, kjer imajo nekaj čez sto postelj, ne more ®ZUrti pet zdravnikov. Tega nimajo nikjer na svetu. Zato mo predlagali ukinitev dežurstva za očesni in otorinolarin-Sološki oddelek, ti zdravniki pa naj bi bili v t. i. "stanju ^Pravljenostr - doma in bi prišli v bolnišnico, če bi bilo j bujno. V dežurno ekipo treh kirurgov bi jih razporedili v® takrat, ko bi imeli dopoldan operacije in je takrat njiho-a. prisotnost v popoldanskem in večernem času najbolj bjna. če dežurstev ne bodo uredili tako, bodo prisiljeni oril^ti osebne dohodke. Sicer pa naj namesto poslovodnega obora raje zaposlijo sposobnega referenta, ki bo znal iskati ®bar za plače... Slednje je namreč zadnje čase postalo po- glavitno opravilo poslovodnega odbora,« nam je povedal Berni Strmčnik, predsednik tega poslovodnega odbora. Zdravnike izolske bolnišnice je prizadelo predvsem to, da je poslovodni odbor predlagal tako ureditev dežurstev mimo stroke, oziroma mimo poprejšnjega strokovnega dogovora. Na internističnem oddelku sicer menijo, da bi bilo mogoče poiskati način, ki bi še dodatno prispeval k varčevanju v zdravstvu, vendar bi se morali o tem pogovoriti in spoštovati strokovne zahteve, predvsem pa upoštevati večji obseg dela. Na vrat na nos pa takega načrta ni moč izpeljati. Tako predlaganim spremembam pri dežurstvih pa še bolj nasprotujejo zdravniki kirurške stroke, ki navajajo, da pomeni."stanje pripravljenosti" pravzaprav minimalen prihranek, saj gre le za dva zdravnika, ki jima je treba za pripravljenost na domu plačati tretjino vsote dežurstva v bolnišnici, poleg tega pa prihaja do stroškov v primerih, ko mora zdravnik priti v bolnišnico. Dr. Mario Gasparini, direktor Tozda Bolnišnica, nam je ob tem povedal, da se je strokovni kolegij že sestal in predlagal delavskemu svetu, naj takega sklepa o dežurstvih še ne sprejme. »Trije piranski oddelki so se komaj preselili in je bilo s tem .veliko dela, vprašanje dežurstev pa bi morali podrobno in vsestransko preučiti. Ugotoviti bi morali, koliko je potrebno dežurati na katerem oddelku, kolikšne so obremenitve, kaliko bi pravzaprav s tem privarčevali, kako bi se lahko bolje organizirali... O teh vprašanjih morajo odločiti najvišji - predvsem pa strokovni bolnišnični organi. To pomeni, da bi potrebovali vsaj mesec ali dva, da bi do potankosti ugotovili vse poslecice možnih reorganizacij dežurstev. Seveda pa bi morali priti tudi do različnega nagrajevanja dežurstev po posameznih oddelkih, kajti ponekod terja dežurstvo veliko več napora, drugod pa je moč tudi kaj počivati... « BORIS ŠULIGOJ Berni Strmčnik odstopil! IZOLA — »Nepreklicno odstopam z mesta predsednika poslovodnega odbora zdravstvenega centra Koper,« je na popoldanski seji delavskega sveta tozda Bolnica Izola povedal Berni Strmčnik. Nam pa je kasneje povedal: »Če izgubi delavec podporo večine zdravnikov najpomembnejšega tozda v Zdravstvenem centru, ne more biti več na takem položaju. Od delavskega sveta tozda je 37 zdravnikov zahtevalo začetek postopka za mojo razrešitev, zaradi moje "nestrokovnosti" in "nesposobnosti", jaz pa sem jim olajšal delo in zdaj sam prosim za odstop. O tem sem že napisal ustrezno informacijo vsem odgovornim organom in jih prosim, da me razporedijo na ustrezno delovno mesto, dokler ne najdem druge zaposlitve.« Ta poteza Bernija Strmčnika, sicer znanega strokovnega delavca na področju slovenskega zdravstva, je posledica nesporazumov med zaposlenimi v Zdravstvenem centru Koper in različnih pogledov v zvezi s konkretnim uresničevanjem načelno sprejetih varčevalnih ukrepov v zdravstvu. (B. Š.) Začenja se mednarodna literarna nagrada Vilenica 88 LJUBLJANA — Z disputom o diaspori kot izzivu se danes v Ljubljani uradno začenja prireditev Mednarodna literarna nagrada Vilenica 88. Uvod v to srednjeevropsko kulturno srečanje je bila pravzaprav že včerajšnja tiskovna konferenca na Društvu slovenskih pisateljev, kjer sta predsednik DSP Rudi Šeligo in Veno Taufer še enkrat podčrtala mednarodno razsežnost prireditve. Z letošnjo izvedbo se namreč dokončno utrjuje temeljna ideja te zamisli: bistvo Vilenice je namreč v tem, da se fenomen Srednje Evrope utrdi, oživi in položi v zavest širše kulture in sveta. Skratka, Vilenica ni utopija, niti sikcija, kajti izraža srednjeevropsko posebnost različnosti v prostoru med vzhodno in zahodno kulturno civilizacijo. Vilenica je prišla ob pravem času, je naglasil Taufer, in s pravim materialom - književnostjo, ki je eden najvažnejših elementov srednjeevropske kulture. Vilenica tudi opozarja na to, da zbliževanje med narodi ni samo stvar politike, ampak gre predvsem za globoko povezanost med različnimi človeškimi usodami. Toliko torej o včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili tudi zajetno publikacijo o Vilenici in potarnali, da so sredstva iz različnih skladov nezadostna. Še sreča, pravijo prireditelji, da sta se v kolesje vpregla tudi dolinska Občina in Tržaška kreditna banka, ki omogočata gostovanje na Tržaškem (to bo jutri). Spored letošnje Vilenice, ki bo potekala v Ljubljani, Trstu in na slovenskem Krasu (prihodnje leto računajo, da tudi v Celovcu, s čimer bi zaobjeli celotni slovenski jezikovni prostor) je natrpan in bogat, a ga na tem mestu ne bi ponavljali. Odkrijemo pa lahko najzanimivejšo »skrivnost« celotne prireditve: letošnji dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica 88 je madžarski pisatelj Peter Esterhazy. Peter Esterhazy, rojen 1950 in po študiju na budimpeštanski univerzi matematik, je s svojim matematičnim razmišljanjem o jeziku in razumevanjem jezika kot holograma ter sveta kot množice, čemur je pridružil ironično igrivost, značilno za neoa-vantgardistična prizadevanja, skušal premagati tragiko Bivanja ter razvijati novo pripovedno tehniko in nov slog. Temeljno pisateljevo prizadevanje ni namenskost literarnega proizvoda, marveč predvsem njegova estetska in etična suverenost. Nagrado bodo madžarskemu pisatelju podelili na intimni slovesnosti v kraški jami pri Lipici, kjer bo v soboto tudi literarni večer članov Društva slovenskih pisateljev. Vilenica 88 se torej uvršča v kulturno zavest kot eminenten kulturni dogodek, ki bo kljub odsotnosti nobelovca Czeslavva Milosza (zaradi bolezni) potrdila izjemen ustvarjalni potencial srednjeevropskega prostora. MARIJ ČUK COLLEEN McCULLOUGH Prevedla Breda Konte p Bil° je že pozno ponoči, ko je v čakalnico prišel doktor tre *ns' Nie90V obraz je bil upadel in utrujen. Vsi so bili v °bsodbU na no^a^' P0b0bni obsojencem, ki jih čaka smrtna ^Ron, se lahko pogovoriva zunaj?« je tiho rekel, str je bil prazen. Luči, ki so potekale po sredini jj.jP?' so se ostro odražale od poploščenih tal. Doktor Per-118 je objel Rona krog ramena. »Ni je več, prijatelj.« p . Bonu se je zdelo, da ga v prsih nekaj strašansko teži in lska k tlom. Ves prepaden se je zagledal v obraz postanega zdravnika. »Saj ne mislite resno!« hek • č nismo mogli storiti. Imela je močan srčni napad, hsta ■ minut po prihodu sem pa še enega. Srce se ji je je uXll°- Poskušali smo ga ponovno spraviti v tek, vendar imel V.Se zaman' zaman. Domnevam, da je že nekaj časa Ua,.1? težave, zdaj pa sta to nenadno hladno vreme in tenis redila svoje.« »Nikoli mi ni govorila, da se slabo počuti. Nič nisem vedel. Toda taka je Es, nikoli se ne pritožuje.« Ron se je zdaj že obvladal. »Oh, doktor, ne vem, kaj naj storim! V čakalnici sta Tim in Dawnie in oba mislita, da je z mamo vse v redu!« »Hočete, da jima jaz povem, Ron?« Ron je odkimal. »Ne, sam bom to storil. Samo kakšno minuto časa mi dajte. Jo lahko vidim?« »Ja. Toda Tim in Dawnie naj ne hodita zraven.« »Potem pa me peljite k njej zdaj, doktor, preden jim povem.« Es so na vozičku odpeljali iz sobe za prvo pomoč v majhno stransko sobico, ki je bila tam prav v te namene. Vse, kar je kazalo na to, da so se borili za njeno življenje, je bilo odstranjeno, nobenih cevk in žic ni bilo videti. Čez glavo je bila prekrita z rjuho. Ronu se je zdelo, kot da bi ga udarila orjaška pest, ko je stal na pragu in gledal to tako dokončno mirno in tiho postavo pod pokrivalom. Tam pod rjuho leži Es in nikoli več se ne bo mogla premakniti. Zanjo je vsega konec, nič več sonca in smeha, nič več solza in dežja. Ničesar več, ničesar več. Življenje, ki ji je bilo dodeljeno, se je končalo tu v tej slabo osvetljeni sobici, prekrivalo pa jo je snežno belo platno. Brez fanfar, brez opozorila. Brez možnosti, da bi se pripravil, časa ni bilo niti za pravo slovo. Vse skuhaj je bilo končano, opravljeno. Stopil je bliže k postelji in se nenadoma zavedel osladnega vonja narcis v veliki vazi na sosednji mizici. Nikoli več ne bo prenesel vonja po narcisah. Doktor Perkins je stal na oddaljenem koncu ozke postelje, na hitro odgrnil rjuho in obrnil glavo v drugo smer; se človek sploh kdaj navadi gledati žalost na obrazu drugih ljudi, se človek sploh kdaj nauči sprejeti smrt? Veke so ji zaprli, roke pa prekrižali na prsih. Ron jo je dolgo časa gledal, potem pa se je sklonil in jo poljubil na usta. Toda to ni bilo tako, kot če bi poljubil Es. Te bele, mrzle ustnice ga niso prav nič spominjale na Es. Vzdihnil je in se obrnil stran. Ko se je vrnil v čakalnico, se je vanj uprlo troje parov oči. Stal je in jih gledal, potem pa se je zravnal. »Ni je več,« je rekel. Dawnie je kriknila in Mick jo je takoj objel. Tim pa je sedel in strmel v očeta kot izgubljen in zbegan otrok. Ron je stopil k njemu in ga zelo nežno prijel za roko. »Pojdiva malo na sprehod,« mu je dejal. Iz čakalnice sta odšla po hodniku, da bi čimprej prišla na svež zrak. Zunaj se je danilo in vzhodni rob sveta se je svetil kot biserovina v rožnatih in zlatih odtenkih. Rahel jutranji vetrc ju je oplazil in odhitel naprej. »Tim, nima smisla, da bi ti govoril, da se bo mama kdaj vrnila,« je z utrujenim glasom rekel Ron. »Mama je malo prej umrla. Zdaj je ni več, fant moj, nič več. Nikoli se ne bo mogla vrniti, od nas je odšla v boljše življenje, nič več ne občuti ne bolečine, ne žalosti. Naučiti se bomo morali živeti brez nje, to pa bo zelo, zelo težko... Toda želela si je, da bi mi živeli naprej brez nje. To je bilo zadnje, kar je rekla, naj živimo naprej in naj je preveč ne pogrešamo. Najprej jo bomo, toda čez nekaj časa, ko se bomo navadili živeti s tem, ne bo tako zelo hudo.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Otvoritvena slovesnost v Boljuncu ob 18. uri Jutri začetek Kmetijskih dnevov v navzočnosti odbornika Turella V Boljuncu se mrzlično nadaljujejo dela za pripravo prireditvenega prostora pred jutrišnjim začetkom Kmetijskih dnevov (Foto Magajna) Jutri, 9. septembra, ob 18. uri se bodo začeli v Boljuncu Kmetijski dnevi. Gre za 7. izvedbo zapovrstjo. Številka sama nam pove, da se je prireditev, ki je svojega dne nastala tako rekoč iz niča, prelevila v stalnico, ki nam vsako leto naznani, koliko bije ura malce shiranemu kmetijstvu na Tržaškem. Tokrat bodo »dnevi« zado-bili še prav poseben pečat, saj se bo otvoritvene slovesnosti prvič udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Vinicio Tufello. Pa ne samo zato. Kakor upravičeno trdi predsednik pripravljalnega odbora Boris Mihalič, ki bo kot pristojni odbornik pri dolinski občini manifestacijo tudi odprl, se v prizadevanjih ,za preporod kmetijskih dejavnosti v naši pokrajini ne moremo in ne smemo omejevati zgolj na deklarativnost, temveč je treba zahteve po drugačni, odprtejši in učinkovitejši politiki do tistih, ki delajo na zemlji, utemeljiti. To pa je mogoče samo tako, da odgovornim pri priči pokažeš, česa je kmet sposoben. No, organizator »dnevov« si je zastavil ravno ta cilj: z razstavami in siceršnjimi prikazi dopovedati, da kmetje tu pri nas ne delajo nič slabše kot drugje, da tudi sama štiridnevna manifestacija ne zaostaja za nobeno drugo v naši deželi in da je torej nujno treba prisluhniti pridnosti in podjetnosti ter jima pomagati in ju še spodbujati. Kmetijski dnevi pomenijo torej nenadomestljivo sredstvo za ovrednotenje kmetijstva. Tudi zato, ker prispevajo k širšemu seznanjanju meščanov s problemi, ki so jim žal v veliki meri tuji, zaradi česar ne znajo pravilno ceniti kmečkega dela in vsega tistega, kar od.njega imajo. Tega pa res ni malo in to gotovo ni samo tisti radič, ki so ga nekateri mestni politiki imeli v zobeh za časa kolonkovskih razlastitev, pa tudi ne tista savana ali karže-bodi, kot je hotel tukajšnji italijanski dnevnik te dni prikazati območje, kjer hočejo postaviti sinhrotron, češ, še za tistih par bazovskih krav ni dovolj paše... In še: kmetijski dnevi omogočajo množitev stikov med tukajšnjimi kmetovalci in njihovimi kolegi iz širšega alpejadranskega območja, to pa pomeni hvalevredno usmerjanje v mednarodno sodelovanje in solidarnost. Toda poglejmo, kakšen bo spored. Jutri ob 18. uri bo, kot rečeno, otvoritvena slovesnost, na kateri bodo tudi udeleženci mednarodnega literarnega natečaja Vilenica 88. Uro pozneje bo družabnost s prigrizkom v priredbi Tržaške trgovinske zbornice, ob 20.30 pa predstavitev nove knjige priznanega agronoma Vitjana Sancina »Sadje z našega vrta«. V soboto ob 9.30 odprtje sejma prašičev, od 11. do 17.30 ogled molzišča Zadruge Dolga Korona in ob 18. uri okrogla miza »Bodočnost tržaškega kmetijstva: proizvodne ureditve in novi podjetniški prijemi« (uvodno poročilo prof. Mario Prestamburgo). V nedeljo od 9. do 13. ure ogled Kokošje farme O. Kraljič v Prebenegu, ob 9. uri v Boljuncu srečanje predstavnikov pobratenih občin s prireditelji »dnevov«, ob 9.30 okrogla miza »Izkušnje in perspektive kmečkega turizma« in ob 15.30 ocenjevanje najboljše živine s strokovnim komentarjem izvedenca sivo-rjave pasme. V ponedeljek ob 19. uri nagraditev špronov in uro pozneje okrogla miza »Lovci in varstvo okolja« pod vodstvom novinarja Vojmirja Tavčarja. D. G. Predstavitev repertoarja za sezono 1988/98 Prijetne in zabavne predstave v Contradi Uvod v novo sezono je kot rojstvo otroka — s to prispodobo je Orazio Bobbio uvedel včerajšnjo predstavitev novega repertoarja gledališča La Contrada za sezono 1988/89. Novi repertoar vključuje devet »prijetnih in zabavnih«predstav, od katerih bo dve izvedla La Contrada, ostalih sedem pa bo gostovanj. Ob tem bo Contrada izven abonmaja ponovila tudi uspešnico iz lanske sezone Due paia di cal-ze di seta di Vienna. Srečanje v dvorani Cristallo je bilo obenem tudi priložnost za pregled dosedanje dejavnosti Contrade, težav, s katerimi se srečuje to gledališče, in novosti v novi abonmajski sezoni. Bobbio je v svojem nagovoru podčrtal nekaj podatkov, ki nedvoumno govorijo o rasti Contrade. Število abonmajev se je od sezone 1983/84 do lanske sezone zvišalo od 186 na 4.671. Lani je gledališče pripravilo 6 predstav, opravilo 205 prireditev v vsej Italiji (od teh 134 v naši deželi). Predstave v gledališču Cristallo si je v lanski sezoni ogledalo skupno 61.121 ljudi; od teh je 9.617 sledilo prireditvam za otroke. Tako široko razvejana dejavnost Contrade in zanimanje za italijanski Teatra slabile in Slovensko stalno gledališče kažejo, da je želja po gledališču v Trstu zelo velika, je poudaril Bobbio, in pri tem izrecno omenil, da med tremi tukajšnjimi gledališkimi hišami ni prišlo do trenj in nesoglasij, da bi si le-te zagotovile čim več gledalcev. Odgovor Tržačanov na gledališko ponudbo je skratka zadovoljiv. Isto pa ne moremo reči za odziv tukajšnjih krajevnih uprav, je polemično pripomnil Bobbio. Contrada je sicer prejela pomenljiv prispevek ministrstva za prireditve, s Pokrajino že nekaj let sodeluje pri pripravi Vabila v gledališče za mladino, in to je tudi vse. Tr- žaška občina in Dežela nista doslej • podprli gledališke dejavnosti Contrade, s čimer bi lahko gledališče nudilo ljubiteljem odrske umetnosti še vec od tistega, kar zmore v sedanjih razmerah. Po tej polemični noti je bil na vrsti repertoar. La Contrada bo dvignilo zavese nad letošnjo sezono v soboto, 8. oktobra, s komedijo Marinaresca Carpinterija in Faragune v lastni produkciji. Nastopili bodo med drugim1 Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio in Orazio Bobbio. Drugo delo, ki ga bo predstavila Contrada, bo drama Alekseja Arbuzova Stari svet, v kalen bosta igrala Ariella Reggio in Carlo Mantegna. Po postavitvi Dunajskego tanga Petra Tartinija in Ure ljubezni Joseia Topola bo Contrada s Starim svetom nadaljevala na poti predstavitve avtorjev iz vzhodne Evrope. Gostovanja bo novembra začela skupina Lune: predstavila bo variete Sentimental Pietra Favarija s Cochi-jem Ponzonijem v glavni vlogi. Decembra bo na vrsti gostovanje neapeljske skupine Geppy Gleijeses s komedijo Georgesa Feydeaua La pal' la al piede. Nosilni vlogi bosta tolmačila Arnolda Fod in Mila Vannucci-Januarja bo rimska skupina Produzio-ni Sagitarius predstavila Dvoboj An-thonyja Shafierja z Renatom de Car-minejem in Giancarlom Zanettijem-Dve farsi Daria Foja je naslov predstavi, ki jo bodo igralci milanskeg0 Teatro Filodrammatici izvedli sredi februarja. Valeria Valeri in Paolo Ferrari bosta protagonista komedije Alana Ayckbourna Resnično lažnjivci v postavitvi rimskega Teatro moderno. Na vrsti bosta še Pirandellova komedija Tutto per bene z Gianricom Te-deschijem in Shawova Milijarderka z Lauretto Masiero, s katero se bo aprila končala letošnja 7. sezona Contrade. Koristna navodila za preprečevanje gozdne stekline Urad za živinozdravstvo pri KZE je po ugotovitvi primera stekline na Krasu objavil nekaj koristnih navodil občanom, kako preprečiti okužbe s steklino. Prvo zadeva lastnike psov: ti morajo poskrbeti, da bodo psi v prostorih odprtih javnosti privezani in da bodo imeli na sebi nagobčnik. Poskrbeti morajo tudi, da pravočasno obvestijo Urad za živinozdravstvo pri KZE o morebitnem begu živali ter o vsakršnem možnem simptomu virusa, ki bi se pojavil pri živalih, kot na primer: sprememba značaja, napadalnost, paraliza, težava pri hranjenju. Kdor najde mrtvo divjo žival, se ne sme dotakniti mrhovine, ampak mora pravočasno obvestiti Urad za živinozdravstvo pri KZE (tel. 820026) ali pokrajinski odbor Italijanske zveze lovcev (tel. 61367). Lovci srn morajo plenu pravočasno odstraniti glavo, tisti pa, ki nameravajo plen prodati, se morajo za dovoljenje obrniti na pristojno zdravstveno službo. Kdor pa bi želel ohraniti trofejo, mora glavo z rogovjem primerno razkužiti. Spoštovanje teh navodil bi morala po mnenju odgovornih pri uradu za živinozdravstvo preprečiti, da bi se "gozdna" steklina spremenila v "mestno". Svetovalca Martone in Cordara terjata od Pokrajine pojasnila Kritike KPI o preureditvi umobolnice Cerkvica v zgornjem delu parka bivše umobolnice, ki naj bi ga korenito preuredili (Foto Magajna) Urbanistična in arhitektonska usoda bivše pokrajinske umobolnice je vedno bolj negotova. Pokrajinska uprava je sicer na začetku poletja javno in glasno obvestila, da so začeli gradbena dela za preureditev paviljona T, to je zgornjega dela parka umobolnice, kjer so bar II pošto delle fragole, cerkev in mizarska delavnica. Poleti je podjetje Consorzio Nordest res začelo delati na tem področju, vendar so zaradi pritiskov Urada za spomeniško varstvo prekinili dela (Pokrajina namreč ni obvestila Urada o vsebini načrta, čeprav je umobolnica med zaščitenimi arhitekturnimi spomeniki). Netočnosti pri izvajanju podrobnostnega načrta za obnovitev umobolnice, ki ga je pokrajinska uprava sprejela 28. novembra 1985, pa naj bi bilo nič koliko. O teh sta na včerajšnji tiskovni konferenci spregovorila predstavnika pokrajinske svetovalske skupine KPI Ezio Martone in arhitekt Pietro Cordara, ki med drugim ostro kritizirata tehnične izbire arhitektov Bartolija, Dambrosija in Varinija, ki so izdelali načrt. Kot sta razložila Martone in Cordara, naj bi se nepravilnosti začele že z odobritvijo podrobnostnega načrta (kateremu je KPI nasprotovala že od začetka, ker bi z večnadstropnimi stavbami popolnoma izmaličil izvirno podobo umobolnice, ki je med najzanimivejšimi arhitekturnimi spomeniki z začetka stoletja in ki ga je mogoče primerjati s slovitim dunajskim Steinhofom). Pokrajinska uprava namreč nima pristojnosti, da odobri urbanistične podrobnos-tne načrte, kar je v pristojnosti Občine. Kaže pa, da Občina tega ni nikoli storila. Kljub temu je Pokrajina poverila že omenjenim arhitektom nalogo, naj izdelajo še integrirani načrt posegov, s katerim je uprava lahko izkoristila posebni deželni zakon št. 36 za finansiranje javnih del (zakon podpira načrte, kj prispevajo k zaposlovanju) in prejela devet milij8^ lir. Aprila lani je Pokrajina sprejela načrt, januarja letos pa je razpisala natečaj za gradbena podjetja’ Natečaj (med drugim kaže, da ga niso sklicali p° vseh pravilih, zaradi česar so se izključena podjetja obrnila na sodstvo) je zmagalo podjetje Consorzio Nordest. Kmalu nato, ko je podjetje že začelo s p°' pravili, pa je Urad za spomeniško varstvo zahteval, da pregleda podrobnostni načrt. Pokrajina torej doslej še ni prejela gradbenega dovoljenja, ki je obvezno za preurejanje zaščitenih spomenikov, Občina s ni sprejela podrobnostnega načrta, Dežela pa 9® ni odobrila. Zaradi teh netočnosti pa načrt še ni D* objavljen, tako da ljudje niso imeli možnosti, da c vložili ugovore. Samo Krajevna zdravstvena enota ] doslej kritizirala izbire pokrajinske uprave, ker bi P° preureditvi parka ukinili že uveljavljene dejavnosti, kot sta bar in mizarska delavnica, ki sta zelo P° membna za vključevanje bolnikov v družbo. Komunistična predstavnika, ki sta na pokrajinsk upravo že naslovila interpelacijo (isto sta storila tu občinska svetovalca Pessato in De Rosa, ki hoče izvedeti, ali je občinska uprava sprejela podrobnos tni načrt in ali so popravila v skladu z regulacijski načrtom), sta tudi poudarila, da se pokrajinska uPra va opravičuje z že obrabljenim izgovorom, češ da 1^ morala pohiteti, ker sicer ne bi prejela financn podpore. Kritična pa sta tudi do dejstva, da jav ^ upravitelji ne gledajo na mesto kot na celoto, PaC da se ukvarjajo z vsakim mestnim predelom posedU Z urbanističnega vidika je po njihovem mnenju zelo škodljivo, ker med drugim ne dovoljuje, da izdelali globalen načrt za mestni promet, (bg) MANUFAKTURA PODOBNIK OPČINE vabi prijatelje, kliente in vaščane NA OTVORITEV PRENOVLJENE TRGOVINE Ul. dei Salici 1 danes, 8. septembra, ob 19. uri Plovba z Dioneo ob istrski obali prijetna in osvežujoča, ampak, Ali ste že kdaj pomislili, da bi se lahko, namesto v vročem avtomobilu ali avtobusu, vozili na izlete do Kopra, Izole, vse do Poreča in Pulja z ladjo? ♦ Mnogi so na to ne le pomislili, temveč si takšno prijetno in osvežujočo vožnjo večkrat tudi privoščili. V juliju in avgustu, ko je bila pripeka največja (in ko so bile kolone vozil na mejnih prehodih najdaljše), je bila ladja Dionea, ki vozi s tržaškega pristanišča, oziroma iz Gradeža vse do Poreča in Pulja, kar dobro zasedena s tržaškimi turisti, ki so se ustavljali v raznih krajih - ob četrtkih v vseh večjih in manjših pristaniščih, kot na primer v Kopru, Izoli, Piranu, Umagu, Novigradu in nato v Poreču, v drugih dneh pa v Trstu, Kopru, Poreču in Pulju. Plovba je lepa in prijetna, so nam povedali v pristanišču, kjer ladja pristaja, ampak... Kot pri vsaki, je torej tudi pri zadevi z ladjo Dioneo besedica ampak... Vožnja z ladjo na tej progi je namreč predvidena v videmskih sporazumih o maloobmejnem prometu. V 29. členu omenjenega sporazuma, ki zadeva ureditev osebnega prometa in prevozov po morju, je zapisano: »Ladje, ki opravljajo službo na progah, ki sta jih vzpostavili obe pogodbeni stranki, ne smejo prevažati potnikov med pristanišči drugega območja.« Kaj to pomeni? To pomeni, da se lahko potniki vkrcavajo na ladjo v Trstu ali Gradežu in tu plačajo vožnjo, seveda v lirah. Ladja na poti iz Trsta sicer pristajam krajih, ki 5 . jih že omenili, ne more pa sprejemati jugoslovanskih P01 0 kov. Ko se vrača iz Poreča ali Pulja, pa lahko Pon°Vina sprejme samo potnike, ki odhajajo ponovno v Trst, oZirpj0-v Gradež, kjer je pravzaprav glavno pristajališče ladje nea. . y Potniki plačajo za vožnjo v istrske obmorske kraj lirah, ko se vračajo, pa morajo plačati v dinarjih. 0. Sedaj nameravajo postaviti na omenjeno pomorsko P _e go novo, bolj moderno ladjo, ki naj bi zamenjala staro i . dotrajano Dioneo. Zato se je tudi pojavilo veliko vpra ^ ki pa se vsa vrtijo okrog glavnega problema: zakaj mogli potovati na tej edini pomorski progi potniki ^ katerimakoli dvema pristaniščema in plačati vožnje v ali dinarjih? . sf)o- Seveda je to vprašanje videmskih sporazumov, torej razumov, sklenjenih med dvema državama, ki jih nl če spreminjati le na osnovi pisem, zahtev in želja pot ^j, Morda pa bi le kazalo, da bi zadevo dodobra premisli ki lahko takšne probleme načenjajo in jih z doth0 , -av, lahko tudi rešujejo na osnovi interesov ne samo obeh ampak tudi prebivalcev obmejnih področij. * NEVA LUKES Ladja Karin B baje ne bo prišla v Trst Vlada še vedno išče »žrtve« strupenih snovi pa noče nihče Karin B in meje razvoja Friedrich Nietzsche je v knjigi tako je govoril Zarathustra zapi-^®ldye bistveni misli: v volji do moči je odkril najgloblje gibalo Sveta, svojega naddoveka pa razu-“•el kot neodvisno bitje, ki uresni-cuJe voljo do moči z ustvarjanjem. V omenjenih mislih razpoznamo “snovi modernega sveta. Naša civi-‘zacija se dogaja kot vrtoglavo is-kanje vedno večje moči, dosega pa 1° tako, da izdeluje vedno nove na-j;rte in z njimi stalno presega to, kar je v danem trenutku dosegla, ^nanosi in najnoveša tehnologija la bistvena elementa v tej tekmi. Gospodarstvo nasploh in indus-irija v svoji specifičnosti ne smeta postati za nobeno ceno. Neprene-““n razvoj je železni zakon in kdor ?e ho razvija, propade. Še tako maj-nen podjetnik ve, da ni nikoli dose-9el viška. Neprenehoma mora načr-Pvati, iskati nova tržišča, posodab-Jati svoje obrate. V bistvu mora Postajati vedno močnejši, saj ga v ““sprotnem primeru prehiti konku-phca, to pa pomeni, da je izgubil ..“lio z močnejšim. Isti zakoni ve-JaJo za mednarodne gospodarske rhžbe. Iznajdljivi menežerji mora-sv S/a*no obnavljati in dopolnjevati vea Pro9rame' ustvarjati morajo Poa 0 nove perspektive. To so gos-koiv^i zakoni, v bistvu pa so za-n* ihoderne družbe in zajemajo p Področja našega življenja. . Vsein jasno pa je, da človek ne Proizvaja samo dobrin in profita. uo tem proizvaja neverjetne količi-®e odpadkov, zažira se v okolje, Maltretira naravo. Onesnaženje se yedno bolj odkriva kot meja določenega tipa razvoja. Razviden je Paradoks, da pomeni kopičenje edno večje moči tudi smrtno ne-arnost za človeka, ki to moč ustvarja. Primer ladje Karin B je dovolj SJovoren. Ko se je Italija, to je ena *zmed najbolj industrializiranih dr-.av pa svetu, morala soočati s tako 9očim problemom, je v marsičem “povedala. Odpovedala je tudi Ev-č°Pa. Res je, da obstajajo čistilne “Prave, vendar pomenijo za podlo 13 voUko finančno breme, ceneje Poslati strupene odpadke v Nige-v"0- Kaj pa se zgodi, ko se odpadki račajo pred prag naše hiše? Takrat “stane zmeda. Ladje Karin B nihče °ce, nočejo je niti evropske drža-Po morju pluje kot smrtonosna nca, ki nas plaši. Odpadki, ki jih Ponaša, so naši (v metaforičnem jMislu), "proizvedle" so jih domače ““ustrije, kljub temu pa se obnaša-j“o kot pred neozdravljivo kužno “leznijo. Ne vemo še, kakšne stru-jje Prenaša ladja, ne vemo, kdo jih , ? |ahko predelal in s pomočjo ka-?0'k čistilnih naprav. Obdaja nas občutek nemoči. -p Napisali bomo heretično misel: s čzaška in tudi deželna javnost sta skorajda zgrozili nad ponudbo .^“žbe Crismani, da bi v Trstu raz-v°r*ta ladjo Karin B in spravila p® varno" zaboje s strupenimi odpadki. Ponudba je v resnici nera-“nina in Trst ne zasluži, da bi pose- sMetnjak Italije. Kmalu za tem UaJe iavilo še podjetje iz Pordeno-rin P^itno pomeni tovor ladje Ka-t o ® tudi lepe zaslužke in uveljavi-v podjetja, ki bi se lotilo nevar-3a dela. V bistvu se obe ponudbi ^.oddaljujeta od logike, ki nare-jj ty>.“a se moramo za vsako ceno Zar*ti za vedno večjo uveljavitev, i , Pfostiž in nenazadnje za zaslu-ieti ^ teI toffiki delujejo tudi pod-j, ta, ki proizvajajo odpadke, ki da-zastrupljajo zrak, vodo in zeti {P.' Najbolj so obsodbe vredni tis-Ca vse to počnejo v ilegali, resni-Sy Pa je, da v sistemih razvitega (U la uiso jasno začrtane meje in bistVarstvo °kolja ni vključeno kot hc,»Vena komponenta v bilanco slepega podjetja. k 0 bo afera v zvezi z ladjo Karin p0 aključena, bomo počasi nanjo Pini ili- P° svetovnih morjih pa ^ajo Ve^ Podobnih ladij, ki preva-*ačrtStruPene snovi. Njihove sence iih r, vei° našemu razvoju meje, ki Kapitan ladje Karin B še ne ve, kje bo pristal. Včeraj se je namreč v Rimu sestal ministrski svet, ki je sklepal o novih predpisih za odstranjevanje strupenih odpadkov. Ministri so govorili tudi o "strupeni" ladji, sklenili pa niso ničesar. Baje bo treba počakati še nekaj dni, očitno pa je vlada v velikih težavah pri iskanju "talcev". V pričakovanju vladne odločitve seje tržaški komunistični poslanec Willer Bordon srečal z dr. Manzello, šefom kabineta ministra za zaščito okolja Ruffola. Manzella je poslancu Bordonu dejal, da hipoteze o tem, kam bi usmerili ladjo, ne zadevajo Trsta. K temu pa je dodal, da vlada proučuje možnost, da bi tovor ladje Karin B razdelili in ga poslali v različne kraje. Skratka, italijanska pristanišča bi »bratsko« prevzela strupene sode, vsako po nekaj ducatov. Domnevna rešitev pa diši bolj po političnih računi-cah kot po tehničnih izbirah. Ni nam jasno, kako bi jo v praksi izvedli. Omenjene izjave nas lahko delno potolažijo, saj Trsta za zdaj niso izbrali in zdise, da ga ne bojo. Morda pa bomo dobili v dar le nekaj strupenih sodčkov... Tržaška in deželna javnost odločno nasprotujeta ladji Karin B. Včeraj je tudi odbornik Občine Trst Seghene poslal ministrskemu svetu in številnim drugim ustanovam brzojavko, v kateri izraža nasprotovanje tržaškega občinskega odbora pristanku ladje Karin B. V telegramu je med drugim zapisano, da Trst nima primernih prostorov za uskladiščenje nevarnih sodov, poleg tega nima potrebnih naprav za uničevanje strupenih odpadkov. Področje Trsta je majhno in gosto naseljeno, pri tem je Seghene jasno napisal, da podjetje, ki se je ponudilo za raztovarjanje ladje, ni usposobljeno, tako juridično kot tehnično, za opravljanje tovrstnih del. Vlada bo morala pri svojih izbirah upoštevati vse elemente, prav gotovo bi pomenila izbira Trsta dokaj neodgovorno dejanje. Jasno pa je, da se vsa italijanska pristanišča borijo proti prihodu ladje Karin B. Resnično ni nihče usposobljen za raztovarjanje tako nevarnih sodov, kar že dolgo časa trdijo organizacije naravovarstvenikov. Njihovo mnenje potrjuje na svoj način tudi huda zadrega vlade, ki sicer sprejema nove zakone o strupenih odpadkih, o ladji Karin B pa sklepa s povsem razumljivim strahom. Zdi se, da prisostvujemo žrebanju, ki se ga vsi bojijo, tudi Trst... Jutri dopoldne v Trstu Vrh jadranskih dežel Alpe-Jadrana o algah Jutri bo v Trstu vrh jadranskih dežel oziroma republik Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Zbrali se bodo predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Slovenije in Hrvaške, da bi razpravljali o izrednem morskem cvetenju, ki smo mu bili priča v zadnjem mesecu dni. Izredno razmnoževanje alg je vzbudilo precej bojazni med turisti in pravi alarm med turističnimi delavci, ribiči, javnimi upravitelji in naravovarstveniki. Prav je, da se nanj ne pozabi zdaj, ko je v glavnem že pojenjal, saj je vsem jasno, da se bo po vsej verjetnosti v bodočnosti še ponavljal in verjetno v vse hujših oblikah, razen če se ne bo kaj učinkovitega ukrenilo. Srečanju bo predsedoval odbornik za okolje Furlanije-Julijske krajine Armando Angeli, svojo navzočnost pa so naznanili odbornik za urbanistiko in zaščito okolja v deželi Veneto Ca-millo Cimenti, predsednik republiškega odbora za zaščito okolja in prostor- sko načrtovanje SR Slovenije Tomaž Vuga ter predsednik republiškega odbora za javna dela in za zaščito okolja SR Hrvaške Slavno Brezovič. Z njimi bodo seveda na posvet prišli razni strokovnjaki, zlasti morski biologi. V delegaciji Furlanije-Julijske krajine bodo poleg odbornika Angelija še funkcionarji deželne uprave za okolje, ravnatelj upravnega konzorcija Laboratorija za morsko biologijo iz Trsta prof. Guido Bressan, prof. Giuliano Orel z oddelka za biologijo tržaške univerze in ravnatelj večpodročne službe Tržaške krajevne zdravstvene enote za preventivo dr. Manlio Princi. Srečanje bo potekalo v dopoldanskih urah na sedežu deželnega odbora v Trstu. Tu bo ob koncu vrha tudi tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki štirih jadranskih dežel oziroma republik Delovne skupnosti Alpe-Jadran obrazložili časnikarjem rezultate posveta. Seja tržaškega občinskega sveta odložena v nedogled Sejo tržaškega občinskega sveta, ki bi se moral sestati jutri, da izvoli novega župana in občinski odbor, so odložili, ne da bi določili nov datum sklicanja. Formalni sklep je sprejel občinski odbor na včerajšnjem sestanku pod predsedstvom podžupana Segheneja, sicer pa je bila odložitev neizbežna po torkovem sestanku tajnikov KD, LpT, PSI, PSDI, PLI in PRI. Kot smo že včeraj poročali, so se na sestanku dogovorili le o sestavi paritetne komisije - dva člana za vsako stranko - ki naj pripravi osnutek programa nove koalicije in ki se bo prvič sestala šele v soboto. Ta opravek naj bi zaključili v enem tednu, šele potem pa bodo prišle na dnevni red najbolj sporne točke, v prvi vrsti seveda vprašanje župana. Medtem se bo morala tudi Lista za Trst odločiti, ali naj vstopi v odbor, ali naj ga podpre od zunaj, ali pa naj preide v opozicijo. Prav tako bo moralo priti do razčiščenja med socialisti in Slovensko skupnostjo in do odprave sedanjega "veta" PSI do stranke lipove vejice. Skratka, vprašanj na tapeti je nič koliko, stranke stare koalicije pa doslej resnici na ljubo niso pokazale pretirane naglice pri njihovem razreševanju. Tudi dejstvo, da je bila seja občinskega sveta odložena "sine die", kot izrecno poudarja sporočilo odbora, potrjuje, da bo Trst še dolgo brez učinkovite uprave. “očemo videti. A. M. Po podatkih Trgovinske zbornice za tržaško pokrajino V petih mesecih 1.172 prebivalcev manj Statistični urad Tržaške trgovinske zbornice je objavil poročilo o gospodarskih gibanjih v pokrajini v juniju 1988. Poročilo se pričenja z demografskim pregledom, iz katerega razberemo, da je naravna demografska bilanca junija zabeležila padec za 173 enot, saj je bilo 134 živorojenih in 307 mrtvih. Junija meseca je v tržaški pokrajini bilo 266.860 stalno bivajočih, medtem ko jih je bilo mesec prej 266.992, leto prej pa 268.558. V sami tržaški občini je 30. junija stalno prebivalo 236.068 ljudi, medtem ko jih je 31. maja 236.211, 30. junija 1987 pa 237.776. Migracijska gibanja pa so zabeležila prebitek, in sicer za 41 enot. Od januarja 1988 je prebivalstvo tržaške pokrajine padlo skupno za 1.172 enot, saj so naravna gibanja zabeležila priman- kljaj 1.386, migracijska gibanja pa prebitek 214 enot. A poglejmo, kakšni so podatki o gospodarskih dejavnostih, ki se nanašajo, kot rečeno, na junij 1988. V kmetijstvu ni bilo velikih premikov. Dela na polju so se odvijala v glavnem normalno, čeprav so jih vremenske razmere in še zlasti dež v prvi polovici meseca nekoliko ovirale. Zdravstveno stanje živine je bilo dobro. Podatki o industrijski proizvodnji se nanašajo na delovanje tržaške ladjedelnice San Marco in podjetij Buton in Sadoch. Na področju trgovine izstopa podatek, da je prodaja tobaka v juniju 1988 (50.455 kg) padla v primerjavi z lanskim letom (50.998 kg). Na tržaškem ribjem trgu se je prodaja rib in lupi- Luči in zvoki: 4.000 gledalcev Priljubljena prireditev Luči in zvoki je po ocenah organizatorjev tudi letos popolnoma uspela, saj se je 16 večernih predstav v parku Miramarskega grada udeležilo kar 4.000 gledalcev. Predsednik Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove Barison je z zadovoljstvom ugotovil, da so bili tudi letos miramarski večeri kljub enoletnemu premoru deležni istega uspeha kot ob nastanku leta 1959. Z naše strani pa moramo letos s kančkom grenkobe zabeležiti ukinitev predstav v slovenščini. Za organizatorje so očitno zadostovali večeri v italijanščini, angleščini in nemščini. narjev povečala v primerjavi z lanskim letom za 19 odstotkov. Za 5 odstotkov se je povečala prodaja zelenjave in krompirja, prodaja sadja pa je padla za 1,4 odst. Zelo se je izboljšala trgovinska izmenjava po avtonomnih računih med tržaško pokrajino in jugoslovanskim obmejnim pasom, saj je junija 1988 izmenjava narasla za celih 12 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in za 5,4 odst. v primerjavi z majem 1988. Uvoz iz Jugoslavije je narasel za 21,4% v primerjavi z lanskim letom, izvoz pa za 1,1%. Poročilo nadalje prinaša podatke o prometu skozi tržaško pristanišče, ki je junija meseca, v primerjavi z lanskim letom, nazadoval za 28,9%. Nazadovanje je treba v celoti pripisati prometu mineralnih olj, ki se je od lanskega leta zmanjšal za 41 odstotkov, in sicer z 1.646.514 ton na 970.644, medtem ko je promet ostalega blaga po-rastel za 16,5% (s 514.117 ton na 441.299). Število zaposlenih je konec junija poraslo za 150 enot, vendar natančnejša analiza pove, da je na 1.041 novo zaposlenih kar 528 oseb zaposlenih na podlagi posebnih pogodb (part-time in terminskih). V seznamih brezposelnih pa je 30. junija bilo vpisanih 8.365 oseb. Vojaka ponudila hašiš dekletoma Agenti letečega oddelka so prijavili sodnim oblastem 20-letna vojaka, Fa-bia Di Francesca iz Milana in Girola-ma Ferraro iz Genove. Obtožena sta posesti in razpečevanja manjše količine mamil. Vojaka sta bila v družbi dveh tržaških mladoletnih deklet (ena je stara 16 let, druga pa bo polnoletna čez nekaj mesecev). Kaže, da sta jima ponudila cigareto hašiša in ju prepričala, da sta nekajkrat iz nje potegnili. Policisti so četverico opazili na trgu pred katedralo sv. Justa. Fanta sta z dekletoma sedeli v avtomobilu, ki je bil parkiran pred cerkvijo. Družba se jim je zazdela nekoliko sumljiva, zato so izvedli preiskavo potnikov avtomobila. Pri Di Francescu so našli nož z 8 cm dolgim rezilom in zavojček papirjev za izdelavo cigaret. Pod sedežem so našli posebno pipo za kajenje hašiša, v žepu Ferrare pa je bila majhna škatla z razrezanimi koščki mamila. Di Francesco in Ferrara bi bila čez 15 dni odslužila vojaški rok in se vrnila domov. Njuni predstojniki pa ju bodo kaznovali. Vsaj še mesec dni bosta morala ostati v kasarni. Odpeljali orjaška jambora Iz delavnice Olando v Ul. Ressel so včeraj pripeljali res izreden tovor. Gre za dva ladijska jambora, široka približno 8 metrov in visoka 30 metrov. V delavnici Orlando so jambora izdelali po naročilu podjetja Fincantieri iz Ancone, za prevoz pa je poskrbela tvrdka Mantini, ki je v Trstu edina specializirana za takšne prevoze. V industrijski coni kako uro ni bilo mogoče uporabljati telefonov, saj je bilo treba pred izjemno velikima jamboroma sproti "umakniti s ceste" telefonske žice in celo prometne znake. V pristanišču so jambora naložili na vlačilec s prikolico, dolgo 60 m in široko 20 m. Rekordna udeležba na glasbenem natečaju Citta di Trieste Glasbenega natečaja "Citta di Trieste", ki ga prirejajo že 35. leto zaporedoma, se letos udeležuje rekordno število glasbenih ustvarjalcev. Do 31. avgusta, ko je zapadel rok za predstavitev partitur, so prireditelji prejeli 132 novih in še neizvedenih skladb za simfonični orkester, ki so jih predstavili skladatelji iz 27 držav. V primerjavi z lanskim natečajem je število prejetih partitur naraslo za deset odstotkov. 112 partitur je prispelo iz evropskih držav (iz Italije, ZR Nemčije, Velike Britanije, Bolgarije, Francije, Nemške demokratične republike, Poljske, ^Avstrije, Španije, Švedske, Belgije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Švice, Madžarske in iz Romunije), dvajset pa iz izvenevropskih držav (iz ZDA, Brazilije, Kitajske, Japonske, Izraela, Argentine, Avstralije, Kanade, Ekvadorja, Malezije in iz Nove Zelandije). Mednarodna žirija, ki bo imela težko nalogo izbrati najboljši izdelek, se bo sestala v ponedeljek, 12. septembra, v hotelu Riviera v Grljanu. Letos sestavljajo žirijo — poleg glavnega tajnika natečaja Aristideja Buffulinija in organizacijskega tajnika Adriana Dugulina — še glasbeni kritiki in izvajalci Carlos Rogue Alsina iz Francije, Robert Mann iz ZDA, Erhard Gros-skopf iz ZR Nemčije, Ivo Petrič iz Jugoslavije ter Franco Donatoni, Mar-cello Panni ter Francesco Pennisi iz Italije. Natečaj so prvič priredili leta 1950 na pobudo tedanjega tržaškega župana Giannija Bartolija. Leta 1962 je natečaj dobil mednarodni značaj, leta 1968 pa ga je Svetovna zveza za mednarodne natečaje (Fčdčration mondia-le des concours internationaux) uvrstila med najbolj prestižne mednarodne glasbene natečaje, ki jih je trenutno 79. t Dne 6. t. m. nas je zapustil naš dragi mož, tata, nono in brat Repi Trampuž Pogreb dragega pokojnika bo danes, 8. t. m., ob 13. uri iz bolnice v Tržiču v šempolajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Elda, sin Davorin, hčerka Vedrana z družino, nečaki, brata, sestri in drugo sorodstvo. Praprot, Nabrežina, Prosek, 8. septembra 1988 Ob težki izgubi podpredsednika Pepija Trampuža izreka ženi Eldi, sinu Davorinu in hčeri Vedrani najgloblje sožalje Vaška skupnost Praprot Ob prerani izgubi dragega Pepija Trampuža izreka Samu in družini Trampuž najiskrenejše sožalje Godbeno društvo Nabrežina September Lep in topel september vabi še vedno naše ljudi na razne šagre in praznike. Seveda ni teh prireditev sedaj toliko, kolikor jih je bilo v juliju in avgustu. So pa zato tiste, ki so na. programu, še bolj dobrodošle in dobro obiskane. Tako je na primer v Gropadi, kjer je domače KD Skala, kot vsako leto, organiziralo svojo tradicionalno šagro. Sagra se je začela že preteklo soboto in bo trajala do nedelje. Vsak večer ' zabavata številne goste iz okoliških vasi in mesta ansambla Venera in Happy Day, za jedačo in pijačo pa so poskrbeli člani društva in domačini. Ne manjkajo tako različne dobrote, slaščice, predvsem pa si lahko udeleženci privoščijo izvrsten golaž s srnjakom. V soboto in nedeljo bo vaški praznik v Lonjerju. Organizatorji praznika, KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria, si samo želita lepo vreme. V soboto bo goste zabaval ansambel Mara in njena skupina, v nedeljo popoldne pa bo kulturni program, v katerem bo nastopil priznani harmonikar Zoran Lupine. Zvečer pa bo za ples in zabavo poskrbel ansambel Zvezde z Opčin. Prirejanje praznikov in domačih ša-ger pa ni edina dejavnost naših društev in organizacij v tem času. Medtem ko so številni zbori že začeli z rednimi pevskimi vajami, imajo drugod na programu razne izlete. - čas šager in izletov Tako so na primer člani Društva slovenskih upokojencev v Trstu odpotovali danes zjutraj z avtobusom na enodnevni izlet v Oglej in Gradež. Izleti so ena najbolj priljubljenih dejavnosti društva, ki nudi svojim članom priložnost za ogled zanimivih krajev, pa tudi priložnost za družabnost. Za nedeljo, 11. t. m., sta napovedana dva izleta: KD Barkovlje popelje svoje člane in prijatelje na izlet v Kamnik, SPDT pa prireja avtobusni izlet v Karnijske Alpe. Za ta mesec je napovedanih še nekaj izletov: Kmečka zveza pripravlja za soboto, 17. t. m., strokovno ekskurzijo po Gorenjski, SDPT prireja v soboto in nedeljo, 17. in 18. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Planino Jezero, kjer bo srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Od 23. do 25. t. m. pa prireja izlet v Miin-chen (nacistično taborišče Dachau) KD Rdeča zvezda. Na sliki (foto Magajna) šagra v Gropadi. Zlata poroka na Kolonkovcu Pri Čokovih na Kolonkovcu je danes velik praznik. Marčelo in Melita Čok praznujeta namreč v krogu svojih dragih zlato poroko. Slavljenka izhaja iz znane škedenjske vrtnarske družine Mislej, njen mož pa je prava domača korenina. Sin vrtnarja, tudi sam vrtnar, kot njun sin Marčelo, ki torej zvesto nadaljuje staro družinsko tradicijo ob pomoči staršev, ki mu v primeru potrebe še danes priskočita na pomoč pri napornem delu na polju. Čestitkam družine in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik. Predavanje na dolinskem županstvu Kako proti škodi po slabem vremenu Suša pa tudi burja in mestoma toča so zadnje čase prizadejale našim kmetom nemalo škode. To velja še zlasti za vinogradnike: ti imajo probleme z zorenjem grozdja, ki bodo verjetno vplivali tudi na trgatev oziroma na pripravo vina. Da bi pomagala trtorejcem in kletarjem prebroditi te težave, bo Kmečka zveza priredila nocoj ob 20.30 v sejni dvorani dolinskega županstva predavanje o tem, kaj in kako je treba ukrepati za ublažitev posledic po ujmah. Poleg izvedencev KZ bo vinogradnikom iz dolinske občine strokovno spregovoril inž. Miran Vodopivec iz Sežane. razna obvestila ŽPZ I. Grbec - Škedenj obvešča pevke, da bo prva pevska vaja jutri, 9. septembra, ob 20.30. Nove pevke se lahko pridružijo vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 22, ure v prostorih KD I. Grbec, Ul. di Servola 124. Slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 in Čampo S. Lu-igi 11, tel. 573141 ali 573142 vpisuje in daje informacije za šolsko leto 1988/89 vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo prva pevska vaja v sezoni 1988/89 jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Bazovici. Vrata Partizanskega doma v Bazovici so na stežaj odprta vsakomur, ki ljubi partizansko in ljudsko pesem. Pridite, da napolnimo vrzel naših umrlih tovarišev pevcev, ki so s pesmijo opevali našo slavno epopejo narodnoosvobodilne borbe in odporniškega gibanja. MPZ Glasbene matice obvešča, da predvideno letovanje v Poreču odpade. Mladinska sekcija SSK sporoča, da se akcija zbiranja podpisov v podporo delovanja ODBORA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IZ SLOVENIJE nadaljuje. Podpisati je mogoče ob sredah in četrtkih od 18. do 20. ure v Ul. Machiavelli 22, vsak dan pa v Tržaški knjigarni v Trstu in Katoliški knjigami v Gorici. razne prireditve Vaški praznik v Lonjerju. V soboto, 10., in nedeljo, 11. t. m„ bo v Lonjerju VAŠKI PRAZNIK, ki ga organizirata KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria. V soboto zvečer bo igral ansambel Mara in njena skupina, v nedeljo pa bo v popoldanskih urah kulturni program, na katerem bosta igrala na frajtonarco Zoran Lupine in Oskar Kjuder, zvečer pa bo igral ansambel Zvezde z Opčin. Vabljeni! kino ARISTON - 21.00 La leggenda del santo bevitore. EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Nico, pust., i. Števen Seagal. EKCELSIOR II - 17.00, 22.00 L'alieno, srh. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L’ultimo imperatore, r. Bernardo Bertolucci. NAZIONALE II - 16.15, 22.00 II villag-gio delle streghe, srh.; i. Vincent Priče, □ . NAZIONALE III - 16.10, 22.00 La zia erotica, pom. □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Natura contro, dokum. PENICE - 16.00, 22.15 Sulle tracce dell'-assassino, krim.; i. Sidney Poitier, Tom Berenger. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Polterge-ist III. MIGNON - 16.00, 22.15 Colors - Colori di guerra, r. Dennis Hopper, i. Sean Penn, Robert Duvall. LJUDSKI VRT - 21.00 La retata, kom., ZDA, 1987, r. T. Mankievvicz, i. D. Ayk-royd, T. Hanks. EDEN - 16.00, 22.10 Mangiala viva, porn., VITTORIO VENETO - 16.30, 21.30 II co-lonello Redi, r. Istvan Szabo, i. Klaus Maria Brandauer. □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Miracolo sull’-Ottava strada, fant., ZDA 1988; r. M. Robbins; i. H. Cronyn, J. Tandy. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Rita, Sue e Bob in piu, kom., V. B„ 1988, r. A. Clarke; i. S. Finnerau, M. Holmes. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Le grandi manovre erotiche, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ izleti Kmečka zveza prireja v soboto, 17., in v nedeljo, 18. septembra, strokovno eks- kurzijo po Gorenjski. Izletniki bodo šli v Križe pri Tržiču, kjer si bodo ogledali kmetijsko zadrugo, vrtnarijo Aljančič in pridelovanje zelenjave na polju, potem v Begunje, kjer bo ogled zaporov in Drage ter morebiti tudi Brezij, dalje tudi na Bled oz. na Selo, kjer bodo obiskali turistično in živinorejsko kmetijo. Prenočevanje v Radovljici. Naslednji dan ogled slapa Savice ter čebelarskega muzeja v Radovljici ali koroškega muzeja v Kropi. Odhod iz Trsta v soboto predvidoma ob 6. ali 7. uri. Cena izleta 90.000 lir. KD Primorsko-Mačkolje priredi izlet na Bled, Bohinj in slap Savice v nedeljo, 18. t. m. Prostih je še nekaj mest. Pohitite! Vpisuje Danica, tel. 232114. SPDT priredi v soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra, izlet z osebnimi avto- mobili na Planino Jezero, kjer bo srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Vpisovanje in informacije pri odbornikih Ugu Margonu (tel. 751617) in Mariu Miliču (tel. 229258) v večernih urah. razstave V TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 - je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do 21. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 24. t. m. avstrijski umetnik Tassilo BLITTERSDORFF. V Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je na ogled razstava likovnikov Er-manna Barovera in Carla Fontane. V tržaški Občinski galeriji bo od četrtka, 15., do ponedeljka, 25. t. m., razstavljala svoja dela slikarka Anita TO-NEATTI. Razstava bo odprta po običajnem urniku. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 10. t. m., ob 18. uri odprli razstavo graverjev pod naslovom "Tri + Tri". V prostorih "Caffe Stella Polare" razstavlja svoja olja slikar Glauco DIMINI. Slike so na ogled do 3. oktobra vsak dan razen nedelje. čestitke Danes goduje MARJUČA AGOSTINI. Še mnogo zdravja in veselja ji voščijo Anica, Anita in Ema. Danes praznujeta srebrno poroko MARIJA in BERTO VIDALI iz Banov. Še na mnoga zdrava skupna leta jima želijo vsi, ki ju imajo radi. Danes praznuje naša draga nona BERTA 80 let Prisrčno ji čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let vnuki Nadja in Andrej, Valter, Tanja, Suzi ter pravnuka Jernej in Neža. šolske vesti Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice začetek šolskega leta 1988/89 v občinskih vrtcih v ponedeljek, 12. septembra 1988, in ne 5. septembra, kot je bilo predhodno domenjeno. Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel v ponedeljek, 19. septembra 1988, ob 8. uri. Šola Glasbene matice - Trst obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1988/89 še jutri, 9. septembra, od 8.30 do 12.00 na šoli - Ul. R. Manna 29 -tel. 418605. Obenem naproša gojence, ki še niso potrdili vpisa, da to storijo čim-prej. Glasbena matica vpisuje nove gojence na podružnicah po naslednjem razporedu: Nabrežina - v torek, 13. t. m., od 17. do 19. ure, Prosek - v torek, 13. t. m., od 18. do 20. ure, Boljunec - v sredo, 14. t. m., od 17. do 19. ure ter Milje - v ponedeljek, 19. t. m., od 14. do 18. ure. Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia v ponedeljek, 12. t. m., ob 15.30. Sindikat slovenske šole javlja, da bo od 12. t. m. na šolskem skrbništvu objavljen koledar za sklicanje suplentov pokrajinskih lestvic za poučevanje v šolskem letu 1988/89. GIORNATE DELUAGRICOLTURA KMETIJSKI DNEVI Pripravljalni odbor vabi vinogradnike iz Tržaške pokrajine, ki bi radi sodelovali na razstavi grozdja v sklopu KMETIJSKIH DNEVOV V BOLJUNCU od 9. do 12. septembra t. L, naj prinesejo po 1 špron vsake vrste grozdja v soboto, 10. septembra, od 8. do 10. ure v tajništvo Kmetijskih dnevov na županstvu v Dolini ali v tehnične urade okoliških občin. ŠPRON naj ima 1 ali 2 grozda na rozgi veji z 2 ali 3 listi. KD SKALA iz Gropade organizira od 3. do 11. septembra TRADICIONALNO ŠAGRO Vsak večer vas bosta zabavala ansambla VENERA in HAPPY DAV. Na razpolago bo, kot vsako leto, izvrsten golaž s srnjakom. VABLJENI! koncerti ŠTIVANSKA CERKEV Jutri, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu prvi izmed treh koncertov klasične glasbe v okviru poletnih prireditev v občini Devin-Nabrežina. Predstavil se bo duo Agostinello - Bini s skladbami Mozarta, Schuberta, Ravela, Satiea in Poulenca. REPENTABRSKA CERKEV V nedeljo, 11. t. m., ob 18.00 bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe, ki jih organizira Gallus Consort v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Tržaško pokrajino, na sporedu nastop čembalistke Barbare Petrucci. __________mali oglasi_________________ OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima odprto Jožko Colja v Sa-matorci št. 21. OSMICO je odprl Milan Komar pri Domju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. OSMICO je odprl Josip Sancin v Dolini. Toči črno in belo vino. PRODAM motokaro bremach dizel, nosilnost 15 q, v zelo dobrem stanju. Tel. 200960 v popoldanskih urah. PRODAM hišo v Tolminu: 3 pritlični, 3 kletni prostori, vrt, ugodna nadzidava. Kupec je lahko tudi Jugoslovan, ki živi v Italiji ali Jugoslovanka, poročena z Italijanom. Tel. 003865/23143. POCENI ODDAM črno-beli televizor v zelo dobrem stanju. Tel. 755503. GOSTILNO dajemo v najem. Tel. 231741. NUJNO iščem knjige za 1. letnik trgovske šole. Tel. 225219. IŠČEM knjige za 1. razred strokovnega zavoda J. Stefan: Od antike do danes, Električne meritve in Tehnično risanje. Tel. 228390. IŠČEM knjige za 1. letnik učiteljišča. Telefonirati v večernih urah na št. 827094. 22-LETNA TAJNICA išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati v jutranjih urah na št. 229402. PROFESORICA ANGLEŠČINE z dolgoletno prakso nudi inštrukcije po zmernih cenah. Tel. 003866/33537. PO UGODNI CENI prodam stanovanjsko prikolico lander graziella 401 (3 ležišča + 1) v dobrem stanju in opremljeno s hladilnikom, pečjo in verando. Tel. na št. 040/226131 v opoldanskih urah. OSEBO veščo uradniškega dela in uradnika, tudi začetnika, zaposli trgovsko podjetje v Gorici. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV. maja št. 1, pod šifro "Zaposlitev". TAKOJ kupim zazidljivo zemljišče v okolici Barkovelj, Grete in Rojana. Tel. na št. 774434. PRODAM šolske knjige prvega razreda trgovskega zavoda. Tel. 281920. PRODAM yamaho 550 XT v dobrem stanju. Tel. 300222 - Walter. PRODAM yamaho tenere, letnik 1985 po ugodni ceni. Tel. 418315 - urnik trgovine. GOSTILNA NA KRASU išče natakarico ob nedeljah in praznikih. Tel. 229123. GROZDJE za črno in belo vino prodam po dogovoru. Tel. od 7. do 8. ure zjutraj na št. 0481/489530. NUJNO iščem knjige za tretji letnik trgovskega zavoda. Tel. 200564. PRODAM knjige za klasični licej. Tel. 211016 v večernih urah. PRODAM knjige za srednje šole. Tel. 772777 v večernih urah. PRODAM 10 petdesetlitrskih pletenk. Tel 040/227262. PRIDNO trgovsko pomočnico takoj zaposli trgovina z oblačili. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Trgovska pomočnica". menjalnica Ameriški dolar............. 1365.— Nemška marka .............. 744. Francoski frank............. 217,50 Holandski florint ......... 659.— Belgijski frank............ 35.— Funt šterling.............. 2330.— Irski šterling............. 1980. — Danska krona................. 191.— Grška drahma ................. 8,75 Kanadski dolar ............ 1100.— včeraj - danes _ Danes, ČETRTEK, 8. septembra 1988 MARIJA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19-30 - Dolžina dneva 12.55 - Luna vzide oh 3.28 in zatone ob 18.35. Jutri, PETEK, 9. septembra 1988 PETER PLIMOVANJE DANES: ob 3.07 najnižje -50 cm, ob 9.51 najvišje 39 cm, oh 15.38 najnižje -18 cm, ob 21.06 najvišje 32 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1021,2 mb raste, veter 33 kilometrov na uro severozahod" nik, vlaga 36-odstotna, nebo jasno, mor]® mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michele Perini, Nicol Ambrosi, Veronica Stifano, Enrico Kravi-na, Kathlyn Raymonda VViltshire, Gian-marco Palermo, Elisa Pituzzi, Francesca Paoli, Giada Delbono, Tommy Monan, Marco Scocchi. UMRLI SO: 86-letna Cristina Sandri vd. De Stefano, 75-letni Andrea Bernabo, 78-letni Giusto Pitacco, 81-letna Giovan-na Spechar, 79-letni Giovambattista Ca-rita, 54-letna Lidia Mlach, 77-letna PieI/' na Brecevich, 83-letna Maria Giurovich, 85-letna Maria Marši por. Tamplenizza, 81-letna Milna Carnielli, 58-letni Aureho Parovel, 61-letni Livio Varin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul-Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul-Commerciale 21, Trg XXV. aprila (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 776 , predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. __________prispevki________________1 V spomin na Andreja Ražma daruje Vida Renčelj 20.000 lir za ŠD Zarja. Ob obletnici mučeniške smrti tov. Ka la Starca darujejo nečaki Pepi, M®1 ’ Draga, Silva ter Milko 25.000 lir za se'c<-jo KPI Prosek-Kontovel in 25.000 Ur glasilo KPI Delo. ,,.e V počastitev spomina Mirota in J®11' • Cijak daruje Vida Gerlanc-Mennuc 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka. Namesto cvetja na grob Tine Husu d rujeta Valerija in Štefanija 100.000 hr zadrugo Ban. , nd V isti namen daruje Marija Vidah Banov 20.000 lir za zadrugo Ban. .,a Namesto cvetja na grob Uga Mih darujejo bivši sošolci strokovnega za da v Trstu 165.000 lir za SKD Vigred Šempolaja. /liča Namesto cvetja na grob Uga Mi darujejo družine Ladi, Boris in Jožko bula 60.000 lir za SKD Vigred iz SemP laja. l0. S. G. daruje 50.000 lir za Društvo s* mskih upokojencev. »gu Mario Vatovec je daroval ob Pla a anarine 4.000 lir in ne 40.000 hr ruštvo slovenskih upokojencev. So. V spomin na Julko Cijak darujeta ja in Silvano Zuliani 20.000 lir za . Mirk. ntnih Ob obletnici smrti mame in v * * * * SP, vj-r očeta in brata darujeta Rudi id . i 15.000 lir za Godbeno društvo Ve riž in 15.000 lir za KD Vesna. Namesto cvetja na grob Julke arujeta Angel Skerk 10.000 lir ter ^ a Musina 20.000 lir za Kulturni rosek-Kontovel. Mili1-8 * * Namesto cvetja na grob Uga ^ arujejo Železnina Terčon 50. U1(ln.000 rijatelji iz Šempolaja in okolice r za SKD Vigred. 7 9. 1988^ 9,5° Japonski jen................. 883 ^ Svicarski frank ............. m5 40 Avstrijski šiling............... igs'-'' Norveška krona ................. 212-''' Švedska krona................ § 50 Portugalski eskudo........... jp jO Španska peseta.................. ]060.'' Avstralski dolar .................. q,38 Debeli dinar................. o,38 Drobni dinar.......................... ^ BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež h4^6,7,^ Agencija °ornJ° 41i-6l1 Agencija RoJan S polifonijo do uglednih nagrad sklad mitja čuk jelka Cvelbar Otrok med domom in zavodom V zadnjih letih se zborovsko petje vedno bolj uveljavlja tudi med italijanskimi someš-cani. Izraz tega novega zanimanja, do katerega smo zaradi dolgoletne tradicije naših zbo-r°v včasih nepozorni, je tudi nagrada, ki jo je Pred kratkim osvojil na tekmovanju v Arezzu ®ešani pevski zbor Mladinskega centra Cla- Zbor je nastal leta 1985 kot nadaljevanje Mlajšega mladinskega zbora in šteje okrog 20 Pevcev. Pod vodstvom Fabia Nesbede, ki vodi °ba zbora tržaškega mladinskega centra, so-razmerno mladi sestav goji predvsem posvetno Na televizijske ekrane se spet vrača Kvarkov svet, poljudnoznanstvena serija, ki jo že nekaj let uspešno pripravlja in vodi Piero Angela. Kvarkov svet se tokrat predstavlja z dvema, med seboj nekoliko različnima nizoma dokumentarcev oziroma reportaž. Prvi niz bo na sporedu ob nedeljah zjutraj (°b 9. uri na RA1 1), začel pa se bo v nedeljo, 18- t. m. Obsegal bo štiri daljše reportaže s skupnim naslovom Potovanje v stari Egipt. Prva bo na vrsti oddaja o grobnicah egipčanskih kraljev, druga bo posvečena številnim l?mpijem: ki so jih stari Egipčani gradili vzdolž reke Nil. V tretji nedeljski oddaji Kvar- in duhovno polifonsko glasbo. Z repertoarjem, ki je taki številčni sestavi tudi najbolj primeren, nastopa na raznih zborovskih revijah v Trstu in deželi. Tako je bil zbor lani gost Primorske poje, letos pa Junijskih večerov v Dolini. V lanski sezoni je zbor dosegel visoko uvrstitev na deželni zborovski reviji Corovivo, letošnja druga nagrada v Arezzu pa je prav gotovo učinkovita spodbuda za zbor in za dirigenta, ki je dosegel že marsikateri uspeh tudi s polifonskimi priredbami, še posebno rad pa se ukvarja z renesančno poliionijo. kovega sveta bo govor o življenju in delovnih pogojih egipčanskih obrtnikov, ki so pred tremi tisočletji postavljali in krasili mogočne grobnice. Potovanje v stari Egipt, ki ga je pripravil arheolog in slikar John Romer, bo sklenil prispevek o skritih zakladih, ki se jih človeška roka še ni dotaknila. Drugi niz dokumentarnih oddaj bo na sporedu v popoldanskih urah (ob 14.05 na RAI 1), in sicer od ponedeljka do četrtka. Niz se bo začel v ponedeljek, 19. t. m., in bo kot ponavadi obsegal vrsto zanimivih prispevkov iz sveta narave. V enaindvajsetem letniku obstoja je v teh dneh izšla druga številka glasila Zveze društev za pomoč prizadetim Slovenije. Kakor vedno, se oslanja na neko glavno temo, ki je tokrat: »Otrok med domom in zavodom«. Kako polna dilem je odločitev staršev, da dajo svojega nebogljenega, prizadetega otroka v zavod, je težko razumeti, posebej če nisi poskusil nečesa podobnega. Vendar Razmišljanje matere, ki uvaja to številko namesto običajne uredniške besede, lahko dovolj prepričljivo pretrese, če smo dovzetni za probleme drugih. O tem le kratek prehod o hčerkini usodi: »Večkrat se spominjam prvega dne - sprejema v zavod. Koliko časa smo te s tovarišicami pregovarjali, da vendar vstopi. Ti pa si se naslanjala na steno in nisi hotela nikamor; kaj sva z očijem doživljala takrat, je težko opisati. Končno smo te le pregovorili. Hitro smo opravili formalnosti, nato pa sva s solzami v očeh skoraj pobegnila iz zavoda...« In kakor v odmev na to naslednji članek »Kriza ob oddaji otroka v zavod«, ki ga podpisuje dr. Franci Hrastar. Iz njega le dovolj zgovorni prvi odstavek: »Odločitev staršev, da oddajo svojega duševno manj razvitega otroka v zavodsko oskrbo, je enako težka kot začetno spoznanje o njegovi prizadetosti. Morda je to spoznanje celo nekoliko lažje, ker takrat še vedno obstaja upanje. Ko pa se odločajo za zavod, zaključujejo del, življenja, ki so ga posvečali otroku in priznavajo krizo, ki je privedla do take odločitve.« V nadaljevanju se avtor poglablja v razloge, ki privedejo do namestitve prizadetega otroka v zavod. Marijan Lačen se v članku »V zavod« s podnaslovom »Da ali ne?« dotika med drugim tudi problema, če je taka ustanova, kakršna je zavod, v času, ko »se pojavlja vse več dušebrižnikov in strokovnjakov, ki z imeni integracija, socializacija in normalizacija ali kar naravnost: ekonomskih učinkov, se vedno odločajo v imenu prizadetih oseb o nepotrebnosti institucionalnih ustanov. Po drugi strani pa nekateri vidijo rešitev vseh problemov prav v teh ustanovah.« In pripominja: »Kot večina pojavov v življenju ima tudi to opredeljevanje dve plati.« Sledi analiza negativnih in pozitivnih strani zavodske oskrbe. Imre Jerebic podaja svoje misli o »Srečanju staršev - dvojni sreči« in ugotavlja, kako so nadvse pozitivna srečanja staršev med seboj in s svojimi otroki v zavodu, ker jim je omogočeno tisto komuniciranje, ki je edino ključ iz zaprtosti in izoliranja družine s prizadetim otrokom. Neža Osredkar se ukvarja s temo »Starši in duševno prizadeti otrok«. »Stiki z domom« je naslov sestavka izpod peresa Barbare Žlebnik in Marjete Hohnjec. Zdenka Fučka piše o obisku pri nekdanjih gojencih zavoda. Ida Jurgec je avtorica članka »Obravnava teže in težko duševno prizadetih otrok s posebnimi težavami na področju komuniciranja«. V sklopu stalnih rubrik je izredno bogata »Iz naših društev in ustanov«. Izredno zanimiv je tu zapis »Ustanovljena je skupina za avtizem«. V rubriki po Jugoslaviji in svetu naletimo na daljši članek dr. Anteja Došena z naslovom »Psihične motnje pri duševno prizadetih otrocih in možnosti zdravljenja z relacijsko psihoterapijo«. Ugotovitve izhajajo iz opisa družbene skrbi za prizadetega otroka na Nizozemskem, kjer si posebej v zadnjem desetletju prizadevajo za »normalizacijo« in integracijo te populacije v družbo. Nedvomno je zapis zelo zanimiv, pojasnjuje nam, kaj je relacijska psihoterapija, ki temelji na pozitivnem čustvenem odnosu med otrokom in terapevtom, teži pa k izboljšanju psihičnega stanja otroka s težavami. In čisto na koncu, na platnici o razporeditvi prihodkov Loterije Slovenije. Morda pri nas kdo še ne ve, da so vsa finančna sredstva, ki jih Loterija Slovenija prejme kot izkupiček za vse igre na srečo, namenjena raznim društvom za pomoč tako ali drugače prizadetim osebam. Kvark v jesenski preobleki cm ra| i___________________________ Jl.55 Vreme in dnevnik t2.05 Variete: Portomatto (vodi Maria TeresaRuta) jJ-30 Dnevnik 3.55 Dnevnik - tri minute... |4.00 Portomatto (2. del) 4-15 Film: Joe il rosso (kom., It. 1936, r. Antonello Matarazzo, i. Ar-mando Falconi, Maria Denis) 17 ^ar'et:e: Tanti varieta di ricordi r.00 Dokumentarec: Planeta acgua »■55 Risanka: Llspettore Gadget 1q ^ Filnrska šola: Di paesi di citta 19? Aktualno: Venezia Cinema 1988 9.40 Almanah, vreme in dnevnik u-30 Zabavna oddaja: Giochi senza 2? frontiere 4.05 Dnevnik - večerne vesti Film: Appuntamento con 1'assas.-sino (dram., Fr. 1975, r. Gerard Pires, i. Jean-Louis Trintignant, - Catherine Deneuve) 4.00 Dnevnik - zadnje vesti UT0 Literarna, novinarska in znan-stvena nagrada Fregene ■40 Kolesarstvo: dirka po Siciliji (iz Caltanisette) rm rai 2 i 12.00 Nadaljevanka: Cuore (4. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - Un duo d’eccezione 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delLestate (vodi Bruno Modugno) 16.20 Film: Avanti c'e pošto (kom., It. 1942, r. Mario Bonnard, i. Aldo Fabrizi, Adriana Benetti) 17.40 Dnevnik - šport 17.55 Nanizanka: il commissario Kbs-ter - Viaggio di lavoro 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret - Maigret sotto inchiesta 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.15 Variete: Aperto per ferie 23.10 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Atletika: italijansko prvenstvo (iz Milana) 0.20 Filmske novosti 0.25 Film: Gioco mortale (kom., ZDA 1966, r. VVilliam Castle, i. Nigel Green, Mary Badham, Linda Lawson, Pat Gardi) A RAI 3_______________________ 12.00 Aktualno: Magazine 3 13.15 Glasbena oddaja: Jeans 2 14.00 Deželne vesti 14.10 Simfonični koncert: Berliner Philarmoniker Orchestra izvaja Debussyjeve in Ravelove skladbe (dir. Herbert Von Karajan) 15.05 Bezbol: SP (iz Parme) 15.35 Nogomet: mladinski turnir (iz Pescare) 16.10 Film: Vento del Sud (dram., It. 1959, r. Enzo Provenzale, i. Renato Salvatori, Claudia Cardinale) 17.45 Nad.: Il cappello del prete 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokum.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. odd.: Otroški laboratorij 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Gli avventurieri di Plymo-uth (pust., ZDA 1952, r. C. Brown, i. Spencer Tracy) 23.15 Kult. odd.: Una sera un libro 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Dokum.: Benetke - Drobci RTV ljubljana 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva, Slov. ljudska glasbila in godci - trstenke 11.00 Film: Plamenčki (pon.) 16.30 Mozaik (pon.) 17.30 Spored za otroke in mlade: Predigra življenja (poljska nadaljevanka, r. J. Leski, i. G. Barszc-zewska, W. Kovalski, 4. del) 18.15 Folklora: slovenski ljudski plesi - Dolenjska 18.45 Risanka 19.00 Vremenska napoved in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Tednik 21.05 Nadaljevanka: Tretja žena (J. Goli, J. Jarolim, r. Michael Knof, i. Jiirgen Reuter, Barbara Schnitzler, 1. del) 22.30 Dnevnik 22.45 Reportaža finala VN Jugoslavije (iz Maribora) 23.15 Video strani (flP) TV Koper __________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka, posreduje Rino Tommasi) 17.00 Kronika in reportaže: Šport - spektakel (košarka, L. A. Lakers- Detroit Pistons, komentirata Dan Petersaon in Andrea Bassani) 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: BOLJUNEC — Napoved Kmetijskih dnevov - razgovor z Borisom Mihaličem TRST — Obračun poletnih požarov v Furlaniji-Julijski krajini TRST —- Predstavitev nove sezone gledališča La Contrada 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes Ljjj| CANALE5 8 30 Nanizanke: La časa nellaprateria, 9.30 Štolo o r^e ^ vita, 9.55 Aliče ■30 Film: Odissea del Fer de Lance (dram., ZDA 1972, r. Russ Mayber-rY, i. David Janssen) •30 Nanizanka: Hotel |A30 Nad.: Sentieri 1 s n ^Ian-: Dottor Kildare ■00 Film: Llncubo di Ruth Hession (dram., ZDA 1981, r. Jerrold Freed-fflan, i. Ken Howard, 17 is £ateNelligan) 13 Kviza: Doppio slalom, jg 17.45 Cest la vie 15 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.45 Ig LoveBoat 3 Kviz: Tra moglie e ma- 20 3n rp° Film: Tutti dentro (kom., It. 1984, r. A.Sor-di, i. A. Sordi, D. Di 22 4 Lazzaro) 5 Kviz: Passiamo la not- 23 m te insieme 0 Aktualno: Cineaman-23 ^ (vodi M. Costanzo) 23 s« ^u0rika: Premiere 3 Film: Affondate la Bismarck (vojni, VB 1960, r- Lewis Gilbert, i. Kenneth More) 1.50 Nanizanka: Spy Force ! RETEOUATTRO , 8.30 Naniznaka: Il santo 9.15 Film: La sorellina (kom., ZDA 1983, r. S. Hillard Štern, i. Ted Wass, Phoebe Cates) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Banjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart) 22.20 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 22.50 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu 23.20 ,Film: Le guattro gior-nate di Napoli (dram., It. 1962, r. Nanni Loy, i. Gian Maria Volonte) 1.35 Nanizanka: Vegas ITALIA1 ____ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče Lulu, Lalabel, Una sirenetta 18.00 Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Film: Fantozzi (kom., It. 1975, r. Luciano Sal-ce, i. Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro) 22.30 Glasbena oddaja: Ven-Fannidopo 23.30 Šport: tenis - Turnir Flushing Meadows 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Ai confini della ralta, 1.10 Taxi, 1.30 Giudice di notte hmM telepapova 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.30 Dokumentarec 18.00 Risanke * 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Il presagio (srh., ZDA 1976, r. Richard Donner, i. Gregory Pečk, Lee Remick) 22.50 Kviz: Colpo grosso 23.50 Nanizanka: Switch 0.50 Film: Le sette cinesi d'oro (kom., It. 1967, r. Vincenzo Cascino, i. GloriaPaul) r ^ TELEFRIULI 13.00 Rub.: Attenti alluomo 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nad.: Caravaggio 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Nan.: Raffles, ladro gentiluomo, 22.00 II perduto amore 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Dražba 24.00 Inf. oddaja: News j ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert Godalnega kvarteta GM; 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Primorski pihalni orkestri, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 9.35 Za tujce; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambla Zeleni val in Dečo Žgur; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.30 Glasbene prireditve; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 7.45 Razglednica; 8.00 Oddaja za otroke; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.32 Občutki; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Glasba; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji, Popevka tedna; 19.00 Obzorja. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Zaradi nevarnosti poplav in zamud pri izplačevanju odškodnin Negodovanje v severni četrti V prihodnjih dneh osrednje prireditve Izpostavljenost prebivalstva čedalje pogostejši nevarnosti poplav v severnem delu mesta je bila predsinočnjim predmet razprave na seji rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Palcuto. Rajon, na območju katerega je Škabri-jelova ulica kot tudi večina ostalih, ki so jih v zadnjih letih prizadele poplave, je preko svojih izvoljenih predstavnikov sicer že večkrat opozoril na odprta vprašanja, tokrat pa je rajonski svet po izčrpni razpravi zavzel precej kritično stališče do goriške občinske uprave. Svetovalci so ugotovili, da se težave zaradi Koma v zadnjem času ponavljajo vedno pogosteje. Poplavo leta 1983 so svojčas označili kot izjemen dogodek zaradi enkratnega meteorološkega pojava. Potem se je stvar ponovila oktobra lani, v zadnjih nekaj tednih pa je bil Koren že dvakrat ponovno na robu tega, da prestopi bregova. V nedeljo, 21. avgusta, nato pa spet prejšnji petek je voda celo zalila številne predele Nove Gorice, tostran meje pa so prebivalci obakrat več ur zaskrbljeno opazovali naraščanje Kor-na in skušali reševati blago ter hišno opremo iz pritličnih prostorov svojih hiš. Ponavljajoči se pojavi postavljajo občinske upravitelje pred dolžnost, da čimprej ukrenejo vse potrebno, da se odpravi nevarnost. V tem pogledu so bili posegi na seji rajonskega sveta dokaj ostri na račun zamud, saj doslej ni bila izvedena niti ena konkretna pobuda za rešitev problema. Precejšnje pa je negodovanje med prebivalstvom tudi zaradi zamud in vsakovrstnih ovir pri izplačevanju odškodnin prebivalcem, ki so utrpeli škodo ob dveh hujših poplavah. Po poplavi leta 1983 je Občina izplačala prebivalcem skupno 50 milijonov za primere manjše škode. Še od takrat pa nekatera podjetja čakajo na izplačilo dela odškodnin. Po lanski poplavi je Dežela dala na razpolago občinskemu odborništvu za oskrbo 250 milijonov. Prebivalci niso doslej videli še niti lire, je bilo rečeno na seji rajonskega sveta. Od ljudi sedaj na Občini zahtevajo predstavitev faktur in drugih potrdil o škodi, ki pa jih v večini primerov oškodovani nimajo. Rajonski svet je zato na predlog svetovalca KPI Komela soglasno odobril resolucijo, v kateri izreka protest in zaskrbljenost zaradi »navideznega imobilizma občinske uprave« in »neverjetnih birokratskih komplikacij pri izplačevanju odškodnin«. V njej napovedujejo skupščino prebivalstva severne četrti, na katero bo predsednik Podbersig povabil župana, podžupana in deželnega odbornika Brancatija. Poleg tega pa so na seji poudarili še nujnost čimprejšnjega ukrepanja, da se ob bližajoči jesenski sezoni, kolikor je mogoče, zmanjša nevarnost poplav. Gre na primer za čiščenje požiralnikov ob robu cest in odtočnih kanalov, kjer se jeseni nabira suho listje. Večja skrb pri čiščenju bi, če že ne odpravila, lahko vsaj znatno omilila škodo v primeru ponovnih težav. Praznovanja V prihodnjih dneh se bodo v Novi Gorici zvrstile osrednje prireditve ob občinskem prazniku in praznovanju 40-letnice izgradnje mesta. Uvod v osrednji del praznovanj bo že danes v razstavnih prostorih Pokrajinskega arhiva odprtje razstave "Pričetek gradnje mesta Nova Gorica 1947-48". Jutri ob 17.30 bodo na gradu Kromberk odprli veliko pregledno razstavo del Rika Debenjaka. Slavnostni govornik bo podpredsednik RK SZDL Slovenije Ciril Zlobec, o umetnikovem delu pa bo spregovoril direktor mednarodnega grafičnega likovnega centra Zoran Kržišnik. Jutri dopoldne ob 10. uri bodo pričeli gradnjo carinske cone Nova Gorica s postavitvijo spominskega obeležja ob vhodu v carinsko cono na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. Na mejnem prehodu bodo tudi odprli prenovljeno restavracijo Kompasa, novo prosto carinsko prodajalno ter dograjene carinske objekte. V soboto bo ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma slavnostna seja Skupščine občine Nova Gorica. Na ploščadi pred domom bo ob 19. promenadni koncert Godbe milice iz Ljubljane, ob 20. uri pa slavnostni govor predsednika Izvršnega sveta Skupščine Slovenije Dušana Šinigoja ob 40-letnici izgradnje mesta Nova Gorica. Vabilo za vse »Vodopivce« Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, ki so ga v Ljubljani leta 1953 ustanovili primorski študentje, bo svojo 35-letnico slovesno proslavil z jubilejnim koncertom v soboto ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Na jubileju se bodo srečali "Vodopivci" vseh generacij. Vabljeni so tudi vsi, ki živijo tostran meje in jim orga- v Novi Gorici nizacijski odbor, zaradi neznanega naslova, ni mogel poslati osebnega va°‘' la. V soboto se bodo zbrali že ob m uri in pod vodstvom dirigentov Antona Nanuta in Braneta Demšarja imeli vajo za skupni zaključni nastop. Koncertu bo sledilo družabno "vodopiv" sko" srečanje v prostorih hotela Sabotin v Solkanu. pismo uredništvu J Pozabljena obletnica Spoštovani urednik! Izrabljam priložnost, da opozoritn javnost na Primorskem, da je s šolskim letom 1987/88 poteklo 40 let, ko smo dijaki iz Ul. Croce in Randaccio v Gorici (ZVU) s prof. Slavkom Krstičem ustanovili gimnazijo v Šempetru pri Novi Gorici in prav v noči priključitve Primorske k Jugoslaviji (14. - lu. septembra 1947) tudi s tovornjakom prepeljali opremo iz slovenskega dijaškega doma na Korzu (karabinjerska postaja) ravno tako v Šempeter. Teh tako važnih dogodkov se ni nihče spomnil, kaj šele, da bi jih javno vsaj borno proslavili. Seveda, saj gimnazija ni "proizvajalna" organizo-cija. Maturantje z obeh strani meje bomo svojo 40-letnico mature kljub vsemu to jesen slavili skupaj. Franc Batič, Nova Gorica KD OTON ŽUPANČIČ JESENSKI PRAZNIK v Štandrežu Jutri, 9. septembra, ob 20.30 koncert znane country skupine Seja občinskega sveta in Slovenske konzulte Jutri ob 18.30 se bo po poletnem premoru sestal goriški občinski svet. Na seji (zadnja je bila pred poldrugim mesecem, 26. julija) bodo obravnavali dokaj zajeten dnevni red. Ob številnih upravnih vprašanjih, ki so se nabrala v času od zadnje seje, je v začetnem delu dnevnega reda predvidena razprava o treh pisnih interpelacijah in osnutku resolucije, ki so jih vložili posamezni svetovalci oz. stranke. Dokaj vroča se obeta debata okrog sanacije goriške splošne bolnišnice. Skupina svetovalcev raznih strank je v interpelaciji opozorila na zamude pri reševanju tega aktualnega vprašanja, ki ga je treba čimprej začeti reševati, da se zagotovi Gorici dostojna raven zdravstvene oskrbe. Drugi dVe interpelaciji postavljata vprašanji delovanja občinskega sveta in odbora ter (med tem časom že podpisane) pogodbe šolskega osebja ter reforme šolstva. Predloženi osnutek resolucije obravnava vprašanja industrijskih dejavnosti na Goriškem. Prav tako jutri, s pričetkom ob 17. uri, se bo na županstvu v Gorici sestala Konzulta za slovenska vprašanja. Prisotnost na seji sta zagotovila tudi župan Scarano in odbornik za kulturo Obizzi, s katerima se nameravajo člani Konzulte pogovoriti o vrsti odprtih vprašanj. Gre za probleme šolskih stavb in izvajanje gradnje novega šolskega centra, za vlogo Konzulte same ter za posvet o slovenski prisotnosti v Gorici, ki so ga predlagali Občini že pred več kot enim letom in bi bil torej čas, da se končno organizira. V Foljanu se je zaključil 3. deželni rock natečaj Nekaterim dijakom ni uspelo popraviti junijskega neuspeha (foto Marinčič) S koncertom priznane glasbene skupine Moda iz Firenc se je zaključil v torek zvečer v prireditvenem parku v Foljanu tretji deželni festival rock glasbe Europa 3. Nastop toskanskega ansambla je tako sklenil tridnevno tekmovanje, na katerem se je zvrstilo devet rock ansamblov iz naše dežele. Na manifestacijo, ki jo že tretje leto zaporedoma organizira krožek AICS L. Galbiati pod pokroviteljstvom Avtonomne letovičarske ustanove, se je prijavilo vsega skupaj petnajst skupin, posebna komisija pa je na tekmovanje prepustila devet ansamblov. Prvo mesto so zasluženo zasedli člani ansambla Blue the King iz Tržiča, ki so potrdili dobro glasbeno pripravljenost, saj so pred kratkim slavili tudi na podobnem rock natečaju v Padovi. Drugo mesto je pripadlo krminskemu ansamblu Mad Man Blue s, tretji pa so bili Quixotic. Naj ob koncu povemo še to, da je pobuda popolnoma uspela, saj se je vsak večer številno občinstvo zbralo v parku v Foljanu in z navdušenjem sledilo nastopom skupin, ki si počasi utirajo pot v italijanski glasbeni areni. Popravni izpiti so že pri koncu. Skoraj vse slovenske višje šole so namreč zaključile z ustnim delom in objavile izide. Manjkajo še izidi dveh šol. Na strokovnem zavodu za trgovino Ivan Cankar bodo šele danes zaključili spraševanja, saj je bilo na vrsti kar 34 kandidatov. Ocene bodo razobesili jutri. Prav tako bodo na tehničnem industrijskem zavodu Galilei izidi znani z današnjim dnem. Na vseh ostalih šolah zainteresirani dijaki že vedo ali bodo prestopili v višji razred. Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois niso vsi izdelali. V prvem razredu so uspešno končali Na-tascia Bazzani, Maša Braini, Vanja Černič, Michela Fajt, Valentina Flore-nin, Adriana Leghissa in Deborah Marvin. Dve dijakinji sta bili zavrnjeni. V drugem razredu so izdelali Marko Čaudek, Tiziana Florenin, Anita Tomažič, Barbara Vetrih in Kristina Zorzenon. V tretjem razredu je en dijak padel, uspešni pa so bili Mihael Corsi, Barbara Luvisutti in Nadia Si-miz. V četrtem razredu bodo stopili v zadnji letnik vsi trije dijaki in sicer Ingrid Cotič, David Pahor ter Pavel Spazzapan. Tudi na klasičnem liceju Primož Trubar ni bil uspeh stoodstoten. Trije dijaki niso bili namreč pripuščeni v naslednji razred. V IV. gimnaziji sta izdelali Alenka Eržen in Anka Kuzmin. V V. gimnaziji je bilo največ kandidatov, a se niso vsi dobro odrezali. Dve dijakinji sta bili zavrnjeni, uspešni pa so bili Nicoietta Gergolet, Alek- sander Quinzi, Peter Radetič in Gabrijel Sfiligoj. V prvem letniku liceja sta izdelala Daša Hoban in Peter Stefanovič, v drugem pa Marko Degrassi. En dijak iz drugega liceja je padel. Požar ob železnici Železniški promet pri Tržiču je bil včeraj od 13.30 dalje prekinjen skoraj eno uro zaradi požara, ki je zajel približno 1.500 kvadratnih metrov travnate površine in grmičevja tik ob odcepu dveh prog proti Benetkam in proti Vidmu. Tržiški gasilci so z dvema protipožarnima voziloma ukrotili ogenj v dobri uri dela. Prometne nesreče Včeraj ponoči se je v Gorici na križišču med Ul. Cadorna in Drevoredom XX. septembra pripetila prometna nesreča. V njej se je ranil 18-letni Bogdan Ciglič iz Števerjana, ki se bo moral zaradi zloma gležnja in noge ter odrgnin po telesu zdraviti v ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice mesec dni. V včerajšnji vesti o prometni nesreči na križišču med Štandrežem in So-vodnjami smo prejeli nepravilen podatek o dinamiki nesreče. Iz Gorice proti Sovodnjam je namreč vozil 29-letni Sergio Tomasini, iz nasprotne smeri pa je pripeljal 24-letni Roberto Livesu, ki je na križišču zavil v levo proti Soči. Nocoj seja rajonskega sveta na pobudo petih svetovalcev V Pevmi opozarjajo na nerešene probleme Nocoj se bo v Pevmi sestal rajonski svet za Revmo, Oslavje in Štmaver. Do seje prihaja, potem ko je skupina petih rajonskih svetovalcev v pismu (podpisali so ga Marjan Sošol, Boris Pintar, Ivan Figelj, David Sossou in Mirko Vendramin) javno opozorila na vrsto že dolgo časa odprtih problemov na območju treh vasi in zahtevala nemuden sklic rajonskega sveta za poglobljeno razpravo o teh vprašanjih. Predsednik Bensa se je odzval vabilu in sklical sejo, ki bo s pričetkom ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Pevmi. Ob problemih, ki so jih postavili podpisniki omenjenega pisma, bo govor tudi o uporabi sklada za manjša vzdrževalna dela na območju rajona. Poteza skupine rajonskih svetovalcev se uokvirja v širše negodovanje med člani vseh rajonskih svetov, ki so v zadnjih mesecih že večkrat javno in kritično opozorili na premajhno pozornost, ki jo občinska uprava posveča rajonskim predstavništvom ter problemom posameznih mestnih predelov. Pismo, ki opozarja na v Pevmi in sosednih krajih dokaj občutene probleme in bo nocoj predmet razprave, se glasi: Podpisani, člani zgoraj omenjene konzulte, zahtevamo, da se v najkrajšem času skliče seja celotne konzulte v zvezi s problemi, ki se tičejo našega področja delovanja konzulte same in sodelovanja z Občinsko upravo v Gorici in njenimi komunalnimi storitvami. Kot prvo točko navajamo odprtje jahalnega centra na zemljišču Deželne ustanove za gozdarstvo (bivša ERSA, bivši Ente Nazionale delle Tre Vene-zie, bivše posestvo Fogar), katerega načrt so izdelali nosilci pobude in Deželna uprava za gozdarstvo v Vidmu. Pričetek te nove dejavnosti zahteva torej točne podatke glede upravljanja tega zemljišča. Stanovanja zadruge Cankar so dokončana in so vseljiva. S prisotnostjo več desetin družin (novih), predlagamo, da bi se čimprej zgradilo športno središče, ki je bilo načrtovano že pred več leti. Dodeljeno je bilo tudi zemljišče (1982) s strani dr. Tripa-nija in dr. De Simoneja (takratna predsednik in direktor Gozdne uprave). Takrat je bila tudi izrečena obljuba po denarnih sredstvih za izgradnjo predvidenih objektov. Ureditev odtočnih kanalov in naprav (upoštevajoč tudi škodo vsled neurja 6. 10. 1987), je postala eno izmed najvažnejših del, ki bi jih bilo treba v kratkem izvršiti. Tistega dne, 6. 10. 1987, je tudi Pev-mica, kot Koren, Vrtojbica in Vipava, povzročila škodo. S predvidenim jezom, ki naj bi uredil soško strugo, je torej nujna in neodstavljiva izdelava načrta za ureditev in obrambo pred poplavami ter popravilo grezničnega omrežja. Spremembe na tem področju zahtevajo tudi izvedbo tistih del, ki so povezana s Sabotinsko cesto, za obnovo in ureditev naravnega okolja, dela, ki so bila načrtovana in predlagana že dolgo od tega. Poleg tega pa bi bilo treba štmaversko cesto urediti s primerno kanalizacijo. Nedavna otvoritev parka ob Soči, ki spada pod občino Gorica, in še prej parka v pevmskem gozdu, je žela med prebivalstvom veliko zadovoljstvo, da se končno začenjajo urejevati zelene površine tudi pri nas. Oba parka sta opremljena s tablami (izdelanimi v Vidmu), ki so napisane samo v italijanščini. Zaželeno bi bilo, predvsem zaradi lokacije obeh parkov, da bi bile te table napisane tudi v slovenščini. Skupek bivših Fogarjevih hiš pri Pevmskem mostu je zdaj postal še posebno zanimiv in bi bil potreben obnovitvenih del. Zgradba bi lahko bila koristna bodisi za potrebe Deželne gozdne uprave, kakor tudi za potrebe krajevnih skupnosti Stražic, Pevme in Podgore. Del tega poslopja, poleg arhitektonskega pomena, je tudi zgodovinskega, kajti v letih 1943/45 so ta del stavbe nacifašisti preuredili v zapor, v katerem je svoje muke prestalo mnogo Goričanov. Prenova naj bo predvsem zgodovinskega pomena, s tem da bi ti prostori postali živa priča hudih in tragičnih dogajanj, ki so svojčas družila Slovence in Italijane. Omembe vredna je tudi utrdba gradiščanskih vojn, ki sega v čas beneške zgodovine in umetnosti. Ob zaključku tega prikaza bi svetovali primerno dokumentacijo o vsebini predmetov, o katerih bi naknadno razpravljali. POHORJE EXPRESS iz Maribora V primeru slabega vremena bo koncert istega dne v Kulturnem domu v Gorici. GLASBENA MATICA GORICA Vpisovanje v šolo Glasbene matice se nadaljuje na sedežu v Ul. Croce 3 še do 14. septembra (od ponedeljka do petka), po sledečem urniku: od 10. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Vpisovanja v podružnicah: SOVODNJE: danes, 8. t. m., od 16. do 18. ure v Kulturnem domu ŠTEVERJAN: jutri, 9. t. m., od 16. do 18. ure na sedežu društva Briški grič na Bukovju DOBERDOB: v ponedeljek, 12-t. m., od 16. do 18. ure na sedežu kulturnega društva Jezero izleti SPD Gorica vabi v nedeljo, 11- t- ^ na Dan planincev na Jančah. Odhod o 7.30 s Travnika, prevoz z lastnimi sre stvi (avtobusnega prevoza torej ne b0) a 18. septembra priredi društvo izlet Coglians. Prevoz z lastnimi sredstvi. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Oualcosa di travd' gente«. VERDI Danes zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 »Porno miss maSj nificenti«. Prepovedan mladim P 18. letom. Krmin LETNI KINO 20.30 »Lilly e il vagab°n do«. Walt Disney. Nova Gorica v SOČA 18.30 »Glasnik smrti«, 20.30 »Vse rok službe«. za- DESKLE Zaprto. Jutri ob 19.30 »Izven konska potovanja«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI i Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU^ Comunale 2 - Ul. Aulo Maniro l« 480405. __________pogrebi __________J Danes ob 12.30 Jožef Nanut iz bolnišnice v cerkev in na pokop Štandrež. Knjigo Vitjana Sancina je izdalo ZTT Predstavitev priročnika »Sadje z našega vrta« Revijo izdaja Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja Publikacija Qualestoria o Trstu v letih 1941-45 Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja že šestnajst let redno izdaja revijo Oualestoria, ki se je s časom razvila v publikacijo, ki posveča veliko pozornost strokovni obravnavi aktualnih vprašanj sodobnega zgodovinopisja ter zgodovinskim dogodkom v naši deželi in tudi v širšem obmejnem področju. Revija je že pred časom odprla vrata doprinosu slovenskih zgodovinarjev ter tematikam, ki so skupna in ki zanimajo strokovnjake z obeh strani meje. V številki, ki je izšla pred kratkim, objavlja Oualestoria prispevke in študije nekaterih slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, ki so sodelovali na simpoziju deželnega Inštituta Gramsci na temo Trst 1941-1945: od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe. Inštitut Gramsci je ta simpozij priredil v sodelovanju z Deželnim inštitutom za proučevanje odporniškega gibanja in z nekaterimi zgodovinskimi inštituti iz Slovenije in Hrvatske. Milica Kacin-Wohinz objavlja šudijo o narodnostnih, kulturnih in političnih smernicah Slovencev in Hrvatov med obema vojnama v Julijski krajini. Boris Mlakar in Anna Maria Vinci obravnavata problematiko kolaboracionizma, Giampaolo Valdevit pa piše o britanskih in ameriških stališčih do tržaškega vprašanja. Obširno uvodno študijo z naslovom Odnos med mestom in podeželjem: zgodovina Doline med 18. in 19. stoletjem je prispevala Marta Verginella, ki je v isti številki poskrbela tudi za predstavitev knjige ameriškega zgodovinarja Jamesa C. Davisa »Kras. Vzpon iz revščine«. Davis opisuje generacijsko epopejo slovenske družine Žužič iz Vižovelj, njegova knjiga, ki je doslej izšla v angleščini in v italijanščini, bo v kratkem izšla tudi v slovenskem jeziku na pobudo Slovenske matice. Marco Coslovich pa iz metodološkega zornega kota obravnava partizanska pričevanja, ki jih je zbral Giorgio laksetich. (S. T.) Geiringerjev tramvaj oziroma kiparske metamorfoze v parku Geiringerjev tramvaj (11 tram di Geiringer) je »metafizični« naslov velike likovne razstave, ki jo bodo odprli jutri, 9. septembra, ob 18. uri v parku Vile Geiringer. Park bodo tokrat prvič uporabili kot umetniški prostor. Do 29. septembra bo tu razstavljalo petnajst umetnikov iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki jih poleg skupnega kulturnega in zgodovinskega prostora združuje tudi iskanje novih likovnih govoric. Od mladega slovenskega kiparja Matjaža Počivavška do znanega in starejšega tržaškega mojstra Nina Perizija, bo razstava, ki jo je pripravila umetnostna kritičarka Laura Safred, nudila vrsto kiparskih »metamorfoz«, eksperimentov in posegov v okolje. Italijani Dora Bassi, Luciano Ceschia, Pino Mucchiut, Nino Perizi, Mauro Staccioli, Mario Tudor, Nane Zavagno, Slovenci Dora Kovačevič, Matjaž Poči-vavšek, Vesna Pokaš, Marijetica Potrč in Franko Vecchiet ter Avstrijca Josef Dabernig in Gustav Troger bodo svoja dela razstavili v parku, vendar ne naključno. Umetniki bodo namreč interagirali s prostorom, z njegovimi naravnimi in zgodovinskimi značilnostmi ter se bodo skušali vživeti v ta kulturni prostor. Park in neogotično vilo je na začetku stoletja in blizu tramvajske proge zgradil inženir Geiringer, ki je tudi izdelal načrt za openski tramvaj. Umetniki bodo s svojimi kipi in objekti preobrazili park, s katerega je mogoče videti ves Tržaški zaliv, mesto in pristanišče. Zasedanje o Slataperju Slataper, nemir sodobnikov je naslov dvodnevnega mednarodnega zasedanja, ki ga ob 100-let-nici rojstva tržaškega pisatelja Scipia Slataperja prireja Inštitut za moderno filologijo pri filozofski fakulteti Tržaške univerze. Zasedanja, ki se bo začelo jutri v Trstu, v soboto pa se bo nadaljevalo v Gorici, se bodo udeležili največji izvedenci o delu avtorja Mojega Krasa. V petek bodo v dvorani Ba-roncini v Ul. Trento 8 v Trstu predavali Mario Isnenghi o osebnosti Slataperja, Romano Luperini o simbolih in alegoriji v knjigi Moj Kras, Anco Marzio Mutterle o motivih in strukturi romana v pismih Trem prijateljicam, Alberto Abruzzese o tradiciji eseja, Umberto Carpi o Slataperjevem Ibsnu, Maria Lui-sa Patruno o Slataperju, literarnem kritiku revije Voce, Giorgio Baroni o Slataperjevih letih pri reviji Voce, Michela Rusi pa o ekspresionističnih elementih v Slataperjevih delih. Opustošeno gnezdo je nadalje naslov predavanja Claudia Milaninija. V soboto bo v goriški Palači Attems Giorgio Luti predaval o Slataperju in ilorentinski kulturi, Johannes Hdsle bo govoril o avtorjevih pismih, Giorgio Cu-satelli o Slataperju germanistu, Anna Vecchiutti pa o »bralcu Slataperju«. Že danes ob 18.30 bodo medtem v Ljudski knjižnici (Ul. Ro-sario 2) odprli razstavo z naslovom Knjige Scipia Slataperja, na kateri bodo razstavljene knjige iz Slataperjeve zapuščine, ki jih je družina darovala Inštitutu za moderno filologijo. Na razstavi bodo nadalje na ogled rokopisi, gradivo in še nekatera neobjavljena dela tržaškega pisatelja. pr f °žništvo tržaškega tiska je Dri ^ kratWm izdalo velik ilustriran era r°^n*k ° sadjarstvu Sadje z naše-3® vrta, ki ga je napisal Vitjan San-ln- Knjiga predstavlja Izviren pri-spevek domačega znanstvenika k te-®retičnemu in praktičnemu znanju v H kmetijski veji. V priročniku je ?ft5*elanih 22 sadnih plemen z okoli zakv0rtam*: ot* star**1, že skoraj po-. jenih kultur, do najnovejših vz-3®]- Vsebinsko je bogat, pregleden, Jegovo uporabnost bogatijo števil-Prcgledne skice in preko 120 bar-•ih fotografij, kar mu daje tudi pri-kn*^611 videz, je v spremni besedi h P J»gi med drugim napisal prof. ance Adamič. b ^r*^0čnik Sadje z našega vrta do javno predstavili jutri v okviru hletijskih dnevov v Boljuncu. O .ligi bo spregovoril inž. Vili Mi-. na predstavitvi bodo poleg av-K sodelovali še predstavniki nK ®^ke zveze in založbe. Začetek bo °b 20.30. V sklopu ciklusa Minimi intenti, ki ga prireja Združenje Juliet Fontana in Barovero v miljski Beneški hiši Čeprav se sezona kulturnega delovanja pri Združenju Juliet nikoli ne izteče — kot je hudomušno povedal Roberto Vidah — so si tudi pri Juli-etu privoščili kratek poletni odmor. Po poletnem premoru pa so zadnje dni avgusta ponovno odprli razstavno sezono ciklusa Minimi intenti, ki ga v miljski Beneški hiši prirejajo pod pokroviteljstvom Občine Milje. Sezono je odprla razstava dveh mlajših, a že znanih umetnikov, ki sta med drugim že razstavljala v tržaški Cappelli Underground. Kipar Carlo Fontana in slikar/kipar Ermanno Barovero sta v zračni in prostorni miljski galeriji razstavila nekaj svojih najnovejših del. Kljub velikim formalnim razlikam in likovnim govoricam, ki celo še potencirajo prostorno razmejitev, sta z razstavo spregovorila o položaju človeka v sodobni družbi. Turinčan Ermanno Barovero se v svojem delu oplaja z novim ekspresionizmom, ki se je v zadnjih letih pojavil v Evropi in ki ima seveda drugačen namen kot zgodovinski ekspresionizem. Čeprav od tega podeduje formalno govorico, njene divje in silovite kretnje, ljubezen za temnejše barve ter uporabo barve kot »gradbenega materiala« (z njo nadgrajuje sliko in jo projicira v prostor), pa govorico semantično obuboži in jo izvotli njenih bivanjskih in družboslovnih pomenov. Barovero operira z listi iz pločevine, vanje »vbode« daljše ali krajše jeklene droge, kompozicijo pa prekrije z več plastmi barve. V glavnem ustvarja nenasitna žrela, ki s svojimi čekani nevarno ciljajo na človeka. Pri Baroveru je sicer zaznavna želja po odpiranju v širše razsežnosti, njegove slike/skulpture pričajo o neki bivanjski bolesti, v kateri je občutiti neprimernost bivanjskega položaja. Tudi v tem primeru pa ostaja stiska individualna in se le poredko vzpne na občečloveško raven, simbolika pa precej odkrito opozarja na nerešene duševne vozle in na nemožnost medčloveškega občevanja. Tudi Neapeljčan Carlo Fontana se je še do pred kratkim posluževal ekspresionističnih likovnih iz- raznih kodeksov (zelo znane so njegove skulpture "afronapolitane"), v katere je vgrajeval elemente neapeljske ljudske kulture. Pred kratkim pa je definitivno potegnil črto pod svoje preteklo iskanje in začel raziskovati nove likovne možnosti, pri tem pa doživel velik formalni preobrat. Pri »gradnji« svojih skulptur uporablja Fontana še vedno vsakdanje predmete, vendar jih sestavlja drugače, predvsem pa izbira izključno med takimi predmeti, ki nimajo zgodovine: plastični in v plastiko »oblečeni« kuhinjski in domači pripomočki, živobarvne palice, svinčniki in drugi predmeti, s katerimi opremljamo naše domove. Učinek je zelo barvit in skoraj osnovnošolsko radoživ, vendar je namen umetnika veliko globlji, kot bi lahko kazalo na prvi pogled. Fontana rad citira Gramscija, ko pravi: »ljudstvu je treba vrniti njegovo kulturo.« In dodali bi: vrniti je treba dostojanstvo človeku v njegovi celoti. B. G. Znanstveno delo je izšlo letos v zbirki Studia Humanitatis Teoretska arheologija Jean Claudea Gardina -okrat vam predstavljam zadnjo knjigo dru-šla^3 ^etn^a zbirke Studia Humanitatis, ki je iz-tavianuarja 1988 in je po svoje posebna. Pravzap-v je Teoretska arheologija bila v načrtu za Dr ri ^■bk, vendar je izšla z enoletno zamudo ^ edvsem zaradi velikih težav pri prevajanju. takV°^ i6, samo mal° prelistamo knjigo, in Dr °i vidimo, kako velike težave sta imela oba Pretu'9^8' ^ai ie ta^° važno? Že na začetku pg.?1 ranja lahko ugotovimo, da ta knjiga na nek kar'11 ^zstoPa iz celega letnika, oziroma lahko Ser, rečemo iz cele zbirke. Medtem ko so vsa do °bjavljena dela »družboslovna« oziroma Ipvjddnistična«, imamo tokrat pred seboj tehno-tist °'analil;ičrii priročnik za arheologijo, torej za dlan' Ve.d0' ^ velja za tipično tradicionalno hu-p0 !st;ično področje (osebno imam sicer veliko bi ... ek°v o delitvi na družboslovne in huma-prirlc.ne znanosti). To seveda ni tipičen strokovni p: cruk z navodili za strokovnjake, temveč je stonr>Va vsebina raziskovanje intelektualnih po-Pravi°V v arheologiji. Jean Claude Gardin od-elok 9 ^asran'mdieološki diskurz, kjer velja rjij v.enca' polihistornost, visoka erudicija, reto-1 ln arheološke miselne postopke veže v do-jibp.a^kventen analitično-logični sistem s svo-pre faznimi pravili in shemami. In prav tu sta je2jj!a'^ca naletela na največje težave — takega vs s 9 -V na^ arheologiji preprosto ni. Cela zade-Uva e bolj stopnjuje, ker poleg tega, da avtor tifbp Kerildne s področja informatike in lingvis-me hibernetike, konstruira sam tudi neologiz- ^hko^ kaaimb manifestacijo Gardinovega dela Uvgp slutimo računalniški algoritem, saj hoče Pja, železno logiko arheološkega razmišlja-PitD nas sam avtor posvari pred nekritič- bcudovanjem tega mogočnega sredstva ter sam daje večjo težo prav analizi intelektualnih postopkov. Seveda pa na drugi strani ostro kritizira neanalitične in nekritične postopke tradicionalnih interpretativnih ved. Gardinu moramo pri njegovem delu kar zaupati, saj danes spada med največje strokovnjake na svetu v arheoloških logičnih in računalniških sistemih. Njegov glavni projekt je uvajanje ekspertnih sistemov v arheologijo, sistemov, ki uvajajo umetno inteligenco v arheološko proučevanje. Osnovni postopek, s katerim prične Gardin svojo analizo, je utemeljevanje in preciziranje terminologije (... arheologija kot polje materialnih ostalin omejeno s prostorskimi, časovnimi in človeškimi dimenzijami). Z analizo zajame celoten miselni postopek, od začetnih opisov materiala do končnih sklepnih trditev. V večini splošnih del teoretske arheologije najdemo izhodiščno vprašanje — kaj je arheologija in kaj je predmet njenega proučevanja, kar očitno kaže še vedno ne do konca definiran status te znanosti. Tudi Gardin se ni mogel oziroma se ni hotel izogniti temu vprašanju. Prav v dogovoru na njegov drugi del odkrivamo zasnove Gardinovega koncepta. Predmet arheološkega proučevanja je artefakt, ki je namenski materialni proizvod človeka in jasno zahteva svoj specifičen postopek znanstvene obdelave. Med temi postopki Gardin ločuje dve glavni vrsti: to so postopki pridobivanja materialnih predmetov (izkopavanje, topografske metode, tehnike jemanja vzorcev, indeksiranje, katalogiziranje), skratka to so postopki kompilacije, druga večja skupina pa so postopki eksplikacije (izpeljevanje najrazličnejših trditev in razlag v okviru prostorsko-časovno-človeških dimenzij). Popolnoma logično je, da jasne ločnice med obema skupinama ne moremo potegniti, saj proces ni linearen, temveč je cikličen. Svojo analizo opisuje Gardin kot logicistično (torej ne popolnoma logično, temveč blizu logičnemu), kot osnovni element analize pa uvaja konstrukte, »torej vsakršne tekste, ki so v arheologški literaturi predstavljeni kot enotna dela (npr. članki, knjige s pripadajočimi prilogami...), katerih cilj je podati rezultate izkopavanja, vsebino nekega inventarja ali zbirke spomenikov, in pa spoznanja, do katerih pridemo na podlagi proučevanja le-teh z namenom, da bi pojasnili »zgodovino in način življenja nekdanjih ljudi«. Dolg opis, ni kaj, toda to je nujno, saj Gardin zahteva zelo veliko natančnost pri definiranju, pa četudi je to zelo dokumentarna, suhoparna in neatraktivna. Njegova analiza nujno spominja na oblike miselnih postopkov nekaterih formalnih znanosti (kibernetike, informatike, sistemske analize), vendar njegov namen ni formalizacija arheologije za vsako ceno, temveč se opredeli za shemati-zacijo. Prav zaradi tega razloga ne more svoje analize označiti z logično, zato uvede svoj neologizem — logicistično, kjer je končni cilj v obliki eksplicitno podanih sosledij operacij izražati miselne postopke, ki so osnova arheološkim konstruktom. Poskusi formaliziranja imajo tendenco po večji objektivnosti in veliko arheologov verjame, da je po tej poti moč priti do »objektivnih« opisov predmetov, ki naj bi bili izhodišče za nadaljnje raziskave. Tak »objektivni opis« vsebuje tudi idejo o univerzalnem »objektivnem« jeziku. Vse to Gardin zavrne kot nemogoče in neu-temljeno, saj je vsak način prestavitve predmetov obvezno subjektiven, pa najsi bo to kronološka, prostorska, oblikovna ali kakršna koli že predstavitev. Svojo knjigo avtor zaključi v maniri najboljših priročnikov: z nasveti kako oblikovati arheo- loško publikacijo v skladu s pravili logicistične analize. Tu vpelje prav posrečeno gardinovsko sintagmo — nova retorika eksplikacij, znotraj katere opredeli štiri vrste konstruktov, ki nastopajo v publikacijah: znanstveni konstrukti, ki so učinkoviti, saj dosegajo nameravane rezultate, potrjujejo jih empirična dejstva in racionalen način oblikovanja; sledijo jim magični konstrukti, ki so tudi predvsem učinkoviti, imajo pa iluzorno in slabo oblikovano razlago; kot tretje uvede alkimistične konstrukte, ki običajno ne dosegajo nameravanih rezultatov, toda imajo zelo dobro definiran razvojni postopek; kot zadnje pa predstavi feljtone, ki ne zadoščajo nobenemu od dveh pogojev. Gardinova logicistična analiza ne zavrača nepopolnih konstruktov, saj ti vodijo k prvemu tipu, ostro pa nastopa proti feljtonskim konstruktom, ki popolnoma zavajajo diskurz. Kaj se danes mora vse vreči v računalnik, zakaj vse teži k čim večji učinkovitosti, formalizaciji, kaj je z umetnostjo, estetsko platjo, se bodo vprašali nekateri bralci, saj vemo, da slednje prvine tudi imajo svoj delež v arheologiji. Tudi na to vprašanje ima Gardin pripravljen odgovor. Estetskih, umetniških in drugih podobnih subjektivnih linij sploh ne zavrača, ampak jih le postavlja na svoje pravo mesto. Sam na koncu knjige pravi, da so bili za njegovo delo večja spodbuda Hadrijanovi spomini francoske pisateljice Marguerite Vourcenar, kot pa vsa ostala puščobna znanstvena dela. Ta druga subjektivna dimenzija, ki je človeška par excellance, je komplementarni del vsake znanosti kot družbenega fenomena, toda zavedajmo se, da je tista »trda« znanost poskus čim bolj univerzalnega, formalnega ih objektivnega dogovora. PREDRAG NOVAKOVIČ V sinočnjem prvem kolu v treh evropskih nogometnih pokalih Jugoslovani uspešni Italijani razočarali V prvem kolu evropskih nogometnih pokalov so Jugoslovani v glavnem upravičili optimistične napovedi, saj so dosegli štiri zmage ter doživeli le en neroden poraz, medtem ko so Italijani v glavnem razočarali. Le v pokalu prvakov je Milan dokazal, da je v izredni formi, medtem ko pa šepa igra pri Interju, Napoliju, Juventusu in Romi. Domači poraz slednje je presenetljiv in znanilec hude krize. Vendar pa lahko še vsi poraženi spreobrnejo končni rezultat na povratnih tekmah, saj je znano, da v evropskih konkurencah trajajo tekme 180 minut. POKAL PRVAKOV VITOŠA - MILAN 0:2 (0:1) STRELCA: v .19' Virdis, v 64' Gullit. MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Colombo, F. Galli, Costacurta, Dona-doni (v 87' Mussi), Rijkaard, Van Rasten, Evani, Virdis (v 64' Gullit). SODNIK: Germanikos (Gr.). GLE- DALCEV: 35 tisoč. SOFIJA — »Najboljša evropska ekipa«, kot so pač imenovali Milan italijanski športni časopisi, je upravičila svoj renome in na tujem gladko in povsem zasluženo premagala sicer povprečno ekipo Vitoše. Čeprav je Milan nastopil brez Baresija in Ancelotti-ja, je predvajal zelo učinkovito in prepričljivo igro in je popolnoma zmedel svoje nasprotnike. Najbolj pa je presenetljiva mentaliteta Milanovih igralcev: igrajo vedno na zmago. Prvi gol je dosegel vedno mladi Virdis, drugega pa Gullit, komaj je stopil na igrišče. Sacchijevi varovanci očitno na povratni tekmi ne bodo imeli pretiranih težav. DUNDALK - C. ZVEZDA 0:5 (0:0) STRELCI: Mrkela v 50', Musemič v 60', Stojkovič v 64' (11-metrovka), Sto-šič v 82', Djurovski v 84’. CRVENA ZVEZDA: Davidovič, Jurič, Vasiljevič, Najdoski, Radovanovič, Šabanadžovič (Bešič), Prosinecki, Djurovski, Musemič, Stojkovič, Mrkela (Stošič). SODNIK: McClisky (Ško.); GLEDALCEV: 8 tisoč. DUNDALK — Čeprav je bila Crve-na zvezda tehnično veliko boljša, so domačini nekajkrat resno ogrozili vratarja Davidoviča, ki pa se je s svojimi posegi res izkazal. S svoje strani so Beograjčani skušali zaustaviti polet srčnih domačinov z nekoliko mirnejšo igro. Takoj v začetku 2. polčasa bi domačini skoraj povedli, vendar je Davidovič rešil svojo mrežo. Zatem pa so Beograjčani le uspeli izkoristiti svojo tehnično premoč in izkušenost, visoka zmaga pa bi jih morala obvarovati pred vsakim presenečenjem v povratni tekmi. POKAL POKALNIH PRVAKOV NORKKOEPING - SAMPDORIA 2:1 (1:0) STRELCI: P. Andersson v 9', Carbo-ni v 50', Hellstroem v 86'. SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini (Lanna v 12'), Carboni, Pari, Viercho-wod, L. Pellegrini, Bonomi, Cerezo, Vialli, Mancini, Dossena (Salsano v 85'). SODNIK: Guli (Angl.); GLEDALCEV: 15.500. NORRKOEPING (Švedska) Sampdoria trenerja Boškova je na Švedskem sicer izgubila, vendar pa bi zaslužila najmanj neodločen izid. Vial-lija in tovariše je pravzaprav pokopalo predvsem podcenjevanje nasprotnikov, saj so se prilagodili nasprotnikovi igri, namesto da bi imponirali svojo. Švedi so namreč le fizično zelo dobro pripravljeni, vendar pa so tehnično dokaj povprečni, tako da bi morali Genovežani igrati povsem drugače, kot so pač sinoči. Domačini so že takoj na začetku z lepom golom iz voleja presenetili Pagliuco, le v drugem polčasu pa je mladi Carboni izenačil. Odločujoči gol je padel štiri minute pred koncem zaradi nesporazuma v vrstah Sampdorie. Na povratni tekmi bo verjetno drugače. BORAC - METALIST 2:0 (1:0) STRELCA: Lemič v 43' in Lipovac v 89' BORAC: Jakovljevič, Malbašič, Malajka, Bilbija, Lipovac, Špica, Lemič, Matejič, Beširevič, Buvač, Lupič. SODNIK: Correia (Por.); GLEDALCEV: 25 tisoč. BANJALUKA — Banjaluški Borac je odlično pričel svojo pot v evropskih pokalih. V prvem polčasu je imel vrsto lepih priložnosti in eno od teh tudi izkoristil. Takoj v začetku drugega polčasa bi dvojica Belanov - Tarasov skoraj premagala Jakovljeviča. Zatem se je igra v glavnem odvijala na sredini. Po nekaj priložnosti so imeli eni in drugi, na koncu pa je Borac le povišal vodstvo, tako da lahko mirneje čaka na povratno tekmo v Harkovu. POKAL UEFA ROMA - NUERNBERG 1:2 (0:1) STRELCI: Sane v 45’, Desideri v 47' (11-metrovka), Eckstein v 58'. ROMA: Peruzzi, Tempestilli, Nela, signorini, Collovati, Andrade, Renato (Rizzitelli v 37'), Manfredonia, Voeller, Desideri, Gerolin (Conti v 46'). SODNIK: Rosa Santos (Port.); RDEČI KARTON: Rizzitelli v 90' zaradi prekrška nad Kuhnom; GLEDALCEV: 16.263. RIM — S tako igro ima Roma kaj malo možnosti, da bi lahko v povratni tekmi nadoknadila zamujeno: obramba je preveč ranljiva, vezna vrsta ni zmožna ne graditi igre ne zaustavljati nasprotnikovih pobud, napad pa je prepuščen samemu sebi. Liedholm, ki ga čaka še veliko dela, je odkrito priznal, da je bil poraz zaslužen. Pa še navijači so zaradi previsokih cen obrnili ekipi hrbet, saj je bil stadion napol prazen. POKAL PRVA! tov šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Eindhoven (Niz.) prost prost Sparta Praga (ČSSR) - Steaua (Rom.) 1:5 5.10. Real Madrid (Sp.) - Moss (Nor.) 3:0 5.10. Pezoporikos (Cip.) - Goteborg (Šve.) 1:2 5.10. Bruges (Bel.) - Brondby (Dan.) 1:0 5.10. Porto (Port.) - Helsinki (Fin.) danes 5.10. Dinamo Berlin (NDR) - VVerder (ZRN) 3:0 11.10. Rapid Dunaj (Av.) - Galatasaray (Tur.) 2:1 5.10. Spartak Moskva (SZ) - Glentoran (Irska) 2:0 5.10. Vitoša Sofija (Bol.) - Milan (It.) 0:2 5.10. Hamrun (Malta) - Nentori (Alb.) 2:1 5.10. Gornik Zabrze (Pol.) - Jeunesse Esch 3:0 5.10. Larissa (Gr.) - Neuchatel Xamax (Švi.) 2:1 5.10. Honved Budim. (Madž.) - Celtic (Škot.) 1:0 5.1 o: Dundalk (Irska) - Crvena zvezda (Jug.) 0:5 5.10. Valur Reykjavik (Isl.) - Monaco (Fr.) 1:0 4.10. POKAL POKAL. ZMAGOVALCEV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Fra Reykjavik (Isl.) - Barcelona (Šp.) 0:2 5.10. Omonia (Cip.) - Panathinaikos (Gr.) 0:1 5.10. Floriana (Malta) - Dundee U. (Škotska) 0:0 5.10. Malines (Bel.) - Beggen (Luks.) 5:0 5.10. Dinamo Bukarešta (Rom.) - Lahti (Fin.) 3:0 5.10. Metz (Fr.) - Anderlecht (Bel.) 1:3 5.10. Glenavor (S. Irska) - Arhus (Dan.) 1:4 5.10. Flamurtari (Alb.) - Lech (Pol.) 2:3 5.10. Norkkoping (Šve.) - Sampdoria (It.) 2:1 5.10. Grasshoppers (Švi.) - Eintracht (ZRN) 0:0 5.10. Carl Zeiss Jena (NDR) - Krems (Av.) 5:0 5.10. Derby City (Irska) - Cardiff (VVales) 0:0 5.10. Borac Banjaluka (Jug.) - Karkov (SZ) 2:0 5.10. Roda Kerkrade (Niz.) - Vitoria (Port.) 2:0 5.10. Inter Slovnaft (ČSSR) - Sredec (Bol.) 2:3 5.10. Sakaryaspor (Tur.) - Spartacus (Madž.) 2:0 5.10. POKAL UEFA Ovaintridesetina finala 1. tekma 2. tekma Groningen (Niz.) - Atletico Mad. (Šp.) danes 5.10. Aarau (Švi.j - Lok Leipzig (NDR) 0:3 5.10. St. Patrick (Irska) - Heart M. (Škot.) 0:2 5.10. Žalgiris (SZ) - Austria Dunaj (Av.) 2:0 5.10. Real Socied. (Šp.) - Dukla Praga (CSSR) 2:1 5.10. Sportive (Luks.) - Liege (Bel.) 1:7 5.10. Stuttgart (ZRN) - Tatabanya (Madž.) 2:0 11.10. Inter (It.) - lok Brage (Šve.) 2:1 5.10. Antvrerpen (Bel.) - Kbln (ZRN) 2:4 5.10. Akranes (Irska) - Ujpest Dosza (Madž.) danes 5.10. Rangers (škotska) - Katovvice (Polj.) 1:0 5.10. Aberdeen (Škot.) - Dinamo Dresden (NDR) 0:0 5.10. Dneprepetrovsk (SZ) - Bordeaux (Fr.) 1:1 5.10. Oesters (Šve.) - Dunajska Sreda (CSSR) 2:0 5.10. Turun (Fin.) - Linfield (S. Irska) 0:0 5.10. Molde (Nor.) - VVaregem (Bel.) 0:0 5.10. Bayern Miinchen (ZRN) - Legia (Polj.) 3:f 5.10- Malmoe (Šve.) - Torpedo Moskva (SZ) 2:0 5.10. Foto Net Dunaj (Av.) - Ikast FS (Dan.) 1:0 5.10- Leverkusen (ZRN) - Belenenses (Port.) 0:1 5.10. Otetul Galati (Rom.) - Juventus (It.) 1:0 5.10. Velež Mostar (Jug.) - Apoel Nik. (Cip.) 1:0 5.10. Aek Atene (Gr.) - Athletic Bilbao (Šp.) 1:0 5.10- Montpellier (Fr.) - Benfica (Port.) 0:3 5.10. Slima (Malta) - Victoria Bukar. (Rom.) 0:2 6.10. Napoli (It.) - Paok Solun (Gr.) 1:0 5.10. Partizan (Jug.) - Slavija Sofija (Bol.) 5:0 5.10. Roma (It.) - Niirnberg (ZRN) 1:2 5.10- Servette (Švi.) - Sturm Graz (Av.) 1:0 5.10. Trakija Plov. (Bol.) - Dinamo Minks (SZ) 1:2 5.10. Besiktas (Tur.) - Dinamo Zagreb (Jug.) 1:0 5.10. Sporting Lizbona (Port.) - Ajax (Niz.) 4:2 5.10. INTER - BRAGE 2:1 (1:0) STRELCI: Diaz v 45' (11-metrovka), Arnberg v 64' (11-metrovka), Matteoli v 89'. INTER — Malgioglio, Bergomi, Ba-resi, Brehme, Ferri, Mandorlini, Bian-chi (Rocco v 79'), Berti, Diaz, Matteoli, Ciocci (Morello v 55'). SODNIK: Giaciunescu (Rom.); GLEDALCEV: 25 tisoč. MILAN — Milanski inter je s težavo in ob končnih žvižgih domačih navijačev premagal tehnično dokaj povprečno švedsko ekipo Brage. Že res, da je igral brez nekaterih strandar-dnih igralcev, vendar pa tesna zmaga proti enajsterici, ki uvršča kar osem amaterjev, ni nikakršen uspeh. Inter je povedel le po enajstmetrovki, odločilni gol pa je padel le minuto pred koncem po zaslugi Matteolija. Verjetno bo na povratni tekmi drugače, saj Inter slabše nikakor ne more igrati. OTETUL GALATI - JUVENTUS 1:0 (0:0) ŠTRELEC: Profir v 58’ (11-metrovka) JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Bruno, Brio, Cabrini, Mauro, Rui Barros, Altobelli, Marocchi, Laud-rup. SODNIK: Namoglu (Tur.); GLEDALCEV: 25.000. Juventus Dina Zoffa je dokaj klavrno začel svojo pot v pokalu UEFA, saj ni poraza proti delno amaterski romunski ekipi napovedal nihče. Nogometaši Otetula so seveda bili tehnično dosti slabši od renomiranih nasprotnikov, vendar pa so to pomanjkljivost nadomestili z (morda celo pretirano) borbenostjo. Po koncu tekme se je mnogo Juventusovih igralcev pritoževalo nad sojenjem Turka Namogluja, ki naj bi domačinom dosodil dvomljivo enajstmetrovko ter jim razveljavil regularen zadetek. Trener Zoff je bil dosti bolj diplomatski, saj je dejal, da so za poraz krivi sami in pač nihče drug. NAPOLI - PAOK 1:0 (0:0) STRELEC: v 58' Maradona (enajstmetrovka). NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Caran-nante, Fusi, Corradini, Renica, Crippa, De Napoli, Careca, Maradona, Romano (v 78' Giacchetta). SODNIK: Schmidhuber (ZRN). GLEDALCEV: 65 tisoč. NAPOLI — Domači Napoli je z izredno težavo in še s pomočjo enajstmetrovke premagal trdožive nasprotnike iz Soluna. Slednji so igrali zelo ostro, tako da se domačini v prvem delu tekme nikakor niso mogli organizirati. Pozna se, da ni Bianchije-va ekipa še v formi, saj se je enajsterica trudila, ne da bi si ustvarila mnogo priložnosti. Zmaga je vsekakor zaslužena, saj so bili Maradona in tovariši boljši nasprotniki. VELEŽ - APOEL 1:0 (1:0) STRELEC: Repak v 3T. VELEŽ: Petranovič, Hadžiabdič, Ši-šič, Barbarič, Trahimič, Jedvaj, Kajtaz, Gudelj, Repak, Karabeg, Tuce. SODNIK: Azoparni (Malta); GLEDALCEV: 8.000. MOSTAR — Velež je bil v prvem polčasu nesporno boljši Od svojega nasprotnika, vendar svoje premoči ni uspel konkretizirati s kakim zadetkom več. Vsekakor je bilo takoj opaziti, da Ciprčanov ne gre podcenjevati. V glavnem so se sicer branili, igrali pa so srčno in borbeno. V drugem polčasu je Velež povsem popustil, igral je raztrgano, nervozno, tako da mu navi' jači niso prizanašali z žvižgi. V povratni tekmi mu ne bo nič kaj lahko. PARTIZAN - SLAVIJA 5:0 (2:0) STRELCI: Batrovič v 7' in 29', v; Djukič v 46', Vokrri v 48' in M. DjukK v 90'. PARTIZAN: Omerovič, Klinčarskr Sredojevič, Milanič, Spasič, Brnovic, Batrovič, Milojevič, V. Djukič (Ig1 Djukč), Vokrri (Ščepovič), Vukičevic. SODNIK: Des Perez (Šp.); GLEDALCEV: 25.000. BEOGRAD — Partizan je že v prvem polčasu imel vrsto priložnosti, da postavi rezultat na varno. To je naredil takoj v začetku drugega polčasa ko je še dvakrat zatresel mrežo. Tudi po tem visokem vodstvu je nadaljeva ofenzivno in si ustvaril vrsto lepih prl' ložnosti, a do gola ni prišel. Proti koncu tekme so Beograjčani brez vsakejj3 razloga popustili, tako da so gostje izpeljali nekaj res nevarnih akcij. Ko J že zgledalo, da je tekme konec, pa Je Milonja Djukič povišal na 5:0, kar o1 moralo biti dovolj, da Partizan mirn° čaka na povratno srečanje. BESIKTAS - DINAMO (Z) 1:0 (l-u' STRELEC: Sejez v 4' DINAMO: Ladič, Cupan, Lesjak, Pr-skalo, Panadič, Pavličič, Deverič, sek, Škerjanc (Lamešič), Dimitrijevi (Prelevič), Agič. SODNIK: Savčenko (SZ); GLEDAL- CEV: 25.000. ISTANBUL — Zagrebški Dinamo je v Istanbulu proti povprečni ekipi p0^ vsem razočaral, vendar pa ni komPr° mitiral svojih možnosti za napredov nje. Turki so svoj edini zadetek doseg li takoj na začetku srečanja, vendar p je ta zadostoval za zmago. Domačin0.^ je zelo pomagalo bučno navijanje pa velika želja po zmagi. Nogomet: izžrebali skupine italijanskega pokala Udinese z Interjem MILAN — Včeraj so izžrebali skupine drugega kola italijanskega nogometnega pokala. Tekme bodo odigrali 14., 21. in 28. t. m. SKUPINA 1: Milan, Sambenedettese, Torino, Verona. SK. 2: Napoli, Modena, Lecce, Cesena. SK. 3: Roma, Ancona, Pescara, Piša. SK. 4: Sampdoria, Monza, Atalanta, Bari. SK. 5: Inter, Udinese, Fiorentina, Lazio. SK. 6: Juventus, Brescia, Ascoli, Como. Nogomet: disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je po prvih kolih italijanskega pokala za dve koli izključila Caccio (Empoli), Cvetkoviča (Ascoli) in Sopranzi-ja (Šambenedettese), za eno pa Baroneja (Foggia) in Dane-luttija (Triestina). Nogomet: Belanov ostane doma BERGAMO — Sovjetski nogometaš Igor Belanov bo vsaj še za to sezono igral doma. Predstavniki Atalante so se sinoči vrnili domov iz Moskve, kjer so s strani vodstva Dinama iz Kijeva dobili dokončni »njet«. Nadaljevanje del na stadionu v Rimu RIM — Včeraj je podpredsednik CONI Primo Nebiolo izjavil, da se bodo danes nadaljevala razširitvena dela na rimskem olimpijskem stadionu. SP v bezbolu: Kubi zlato PARMA — S sinočnjo zmago s 4:3 proti ZDA je Kuba osvojila svetovni naslov v bezbolu. V finalu za 3. mesto je ekipa Tajvana s 4:2 odpravila Japonsko. Karpov in Kasparov za naslov MOSKVA — Karpov in Kasparov, ki sta z enakim številom točk osvojila prvo mesto na sovjetskem šahovskem prvenstvu, bosta morala odigrati dodatni meč za dodelitev naslova prvaka. Če se meču odpovesta, bosta brisana s seznama prvakov. To so zelo drastični sklepi sovjetske šahovske federacije. Tenis: mednarodno prvenstvo ZDA Danes Connors - Agassi NEW YORK — Mednarodno teniško prvenstvo ZDA se bliža zaključnim bojem. Danes bo največ zanimanja vladalo za srečanje med veteranom, 36-letnim Connorsom, petkratnim zmagovalcem tega prvenstva, ter mladim, šele 18-letnim Agassijem. Nekaj izidov: MOŠKI (osmina finala): Lendl (ČSSR) - Hlasek (Švi.) 6:4, 5:7, 6:2, 6:4; Rostagno (ZDA) - Agenor (Haiti) 6:2, 3:6, 6:1, 6:3; Agassi (ZDA) - Chang (ZDA) 7:5, 6:3, 6:2; Wilander (Šve.) - Sanchez (Šp.) 3:6, 7:6, 6:0, 6:4. ŽENSKE (četrtfinale); Graf (ZRN) - Maleeva (Bol.) 6:3, 6:0; Sabatini (Arg.) - Savčenkova (SŽ) 4:6, 6:4, 6:4; Evert (ZDA) - M. Maleeva (Šp.) 3:6, 6:4, 6:2. Tyson poskušal samomor? NEW YORK — Svetovni boksarski prvak Mike Tyson naj bi poskusil narediti samomor. Kot znano, se je Tyson pred nekaj dnevi z avtomobilom zaletel v drevo. Sedaj pravijo, da ni šlo za nesrečo, ampak da se je namerno in z veliko hitrostjo sam pognal v drevo, potem ko je imel razburljiv razgovor s svojo ženo, s katero ni v prav dobrih odnosih, kot piše »Daily News«. Košarka: na turnirju Alpe-Jadran Neroden poraz Goričanov FANTONI - SAN BENEDETTO 91:88 (47:44) FANTON1: Maran 5, Mastroianni 16, Valerio 2, White 20, Bettarini 5, Sguassero 2, Gregoris 4, Milani 18, Natali 19, Leita, Zampa, Zampieri. SAN BENEDETTO: Gnecchi 14, Zaban 1, Salvadori, Urši 4, Ardessi 7, Hordges 29, Vitez 21, Borsi 12, Marega, Sartori. V drugem srečanju (zelena skupina) turnirja Alpe-Jadran je goriški San Bendetto nerodno klonil Videmčanom. Bosinijevi varovanci, ki so imeli v Hordgesu, Vitezu in Borsiju najboljše predstavnike, so vso prednost iz drugega polčasa zapravili v zadnjih minutah igre. V tretjem srečanju turnirja obmejnih dežel bo San Benedet-to igral doma proti Benettonu iz Trevisa, v vrstah katerega nastopa tudi Marušič. Srečanje bo 11. t. m. ob 20.30. Lestvica zelene skupine: Fantoni 2 točki (2 tekmi), San Be-nedetto 2 (2), Gibona 0 (1), BenettonJ) (1), Zadar (0). TV in Radio Ljubljana ter TV Koper Velik napor ob priliki 01 LJUBLJANA — Zaradi časovne razlike bodo predvsem televizijski in delno tudi radijski mediji na letošnji izvedbi olimpijskih iger v Seulu odigrali res vidno vlogo. Čeprav bodo neposredni prenosi v glavnem ponoči, jih bo tisk, kar se tiče ažurnosti, tokrat le težko dohajal. Tega se zelo dobro zavedajo tudi v uredništvih TV in Radia Ljubljane in TV Kopra, kjer so zastavili vse sile, da bi čimuspešneje »pokrili« ta naj večji družbenošportni dogodek tega desetletja. V ta namen so na posebni tiskovni konferenci v Ljubljani ilustrirali program dela, ki je bodisi po časnikarski bodisi po tehnično-organizacijski plati izredno zahteven in naporen. TV Koper namerava z olimpijskimi igrami postaviti pravcati rekord. Prvič v Evropi, kot je poudaril direktor Janko Tedeško, bo televizijska postaja predvajala igre 24 ur na 24, od slovesnega odprtja do samega sklepa. V Seul bo odpotovalo osem novinarjev, približno toliko jih bo v uredništvu. V nočnih urah bo na sporedu vrsta neposrednih prenosov, v prvem večernem pasu bodo ponovitve najpomembnejših dogodkov dneva, v drugem večernem pasu pa komentarji. V Šeul odpotujeta tudi dve samostojni snemalni ekipi, predvidene pa so tudi posebne unilateralne povezave. Za naše področje bo tokrat prav gotovo zanimiv tudi spored ljubljanske TV, saj, kot je povedal odgovorni urednik športnega programa Marj Lah, bodo 90 odstotkov sporeda od ^ jali po prvem programu (2. spor®0® , zamejstvu namreč ne sprejemarn Poleg direktnih prenosov bodo PoSn:a beli tudi za dnevne obnove dogaJ8^, in komentarje, v Južno Korejo P8.,,]^ potujejo štirje . novinarji. Ob Prl za iger so pri TV Ljubljana poskrbe ^ posodobitev aparatur, da bo tudLna. kovost oddajanja znatno pove Tudi na Radiu Ljubljana, kot je P ,j, dal športni urednik Frane Tr^ost bodo igram namenili veliko pozor _ Kolikor bo mogoče, bosta oba v venska televizijska medija sku®? vse neposrednem prenosu predvajati najpomembnejše dogodke, ki s® jugoslovanske odprave v Seulu, to je zaradi velikega povpraševa J ra. omejenih zmogljivosti satelitov Fj_ šanje dnevne domembe z iu^n° s0 v sko televizijsko organizacijo, za TV sporedih možne spremern ' aj0 katerih bo prišlo le dan pred ° samo. Kolesarski juriš na Lokve ^ Športno društvo Meblo iz rice prireja v nedeljo, 11- L tn"pCeljski sarski juriš na Lokve. Na n ^orj. prireditvi, ki bo na progi No ie\o-t ,, ait-.i km, bo s t«. Uspela društvena regata Čupe za kajutne jadrnice Valovi večine le niso pregnali Jadralni klub Čupa je organiziral Pred Sesljanskim zalivom društveno re9ato za kajutne jadrnice. Regata je ■nela dober odziv, saj je na njej sode-°valo kar 31 posadk. Poleg 15 druš-Venih posadk jih je tekmovalo tudi 8 sosednjega društva Pietas Julija ter lagune iz beaunskeaa naselja pri De- vinu. Na startu ob 10. uri je začel pihati ahel veter iz jugovzhoda tako da se 1® zdelo, da bo jadranje zares prijetno. endar je veter že ob 11.30 začel poje-“]ati. Brezvetrju so se nato pridružili e valovi, ki so zelo otežkočili plovbo, •abližno tretjina vseh udeležencev je odstopila Tekmovanje je bilo vseeno 2animivo, kajti tisti, ki so vztrajali, so fe ^grizeno trudili, da bi dosegli čim-oljši rezultat, tudi če so krepko zaos-ajali za prvimi jadralci. Prva jadrnica Roba de Kebe je prevozila 12 km dol-9° progo v 4 urah 54', zadnja pa je Pfjspela na cilj kar dve uri kasneje. Po dogovoru med sodelujočimi ruštvi je sodniški odbor, ki ga je vo-1 Luka Vuga, izdal ločene lestvice za vsako društvo. Lestvica Čupinih tekmovalcev je naslednja: 1. Chiaro di Luna (A. Ferfoglia), 2. Teloh (D. Bensi), 3. Marianna (D. Poljšak), 4. Saleb (Guštin), 5. Mr. Blu (Milič), 6. Kajtimar (Malalan), 7. Bonin (Nanut), 8. Atua (Boschin), 9. Valisca (Peric). Prihodnji teden bo Jadralni klub Čupa organiziral še zadnjo regato letošnje sezone, in sicer za jadralne deske. Tudi za to regato pričakujejo dobro udeležbo, saj privablja vsako leto številne tekmovalce iz celotnega XI. področja FJK. Upati je treba na naklonjenost vremena. CLAUDIO CIBIC Odbojka: pred pričetkom C-l lige Pni uradni nastop 01ympie , . Po tritedenskih pripravah (Radenci in Gorica) bodo od-®0jkarjiOlympie odigrali svojo prvo »uradno« srečanje. V “edeljo, H. septembra, se bodo v Renčah, ob odprtju tam-R^jšnje telovadnice, srečali s Salonitom iz Kanala. Goriški odbojkarji bodo kasneje sodelovali še na turnirju v Izoli, 25. pPtembra, pa bodo v okviru prve obletnice odprtja nove 6.°vadnice odigrali srečanje s šesterko Pomurja. Ob tej Priložnosti bodo pripravili turnir v miniodbojki, na katerem °do nastopile tudi ostale slovenske postave. Kar zadeva treninge, kot smo izvedeli iz tiskovnega spo-°cila goriškega združenja, ti potekajo štirikrat tedensko P°d vodstvom Vojka Jakopiča in pomožnega trenerja Darija Maraža. Kot znano sta se ekipi pridružila centra Batistič L0ca) in Petejan (Val), pod vprašajem pa je nastop Damjana erpina, ki je utrpel poškodbo na kolenu. Prav tako zaradi PQskodb sta izostala s treningov Igor Cotič in Komjanc. ^sPeh Našega prapora Sirion M y Spilimbergu so predstavniki lokostrelskega društva LN t* - _ . r ' -».ii UDg Prapor Sirion zabeležili ponoven uspeh, kar daje dobro ledU tudi za bližnje državno prvenstvo, ki bo prihodnji en v Rimu. Na tekmovanju round 900 so namreč pred-Jhki briškega društva dosegli kar štiri prva mesta. > ~ V-4 VAi.UOI.VU U U O V-M A *»-U.l O Vi J. A A *U 1A1V.OVU. .. Med dečki je zmagal Boris Lutman, ki je zbral 850 točk. a drugo mesto se je uvrstil Denis Bensa (829), četrti pa je b Franko Baradel (764). Prvo mesto med začetniki si je Za9otovil Ivan Zotti (713), medtem ko se je med mladinkami ajboljše izkazala Zdenka Ferlat (744). Četrti uspeh pa je abeležila ekipa dečkov, ki so jo sestavljali Boris Lutman, Uenis Bensa in Franko Baradel. V soboto in nedeljo v Nabrežini Košarkarski maraton ŠD Sokol V soboto in nedeljo bo na igrišču Sokola v Nabrežini že tradicionalni 24-urni turnir v košarki. To je že tretja zaporedna izvedba maratona, ki je v prejšnjih letih doživel uspeh. Turnirja se bodo udeležili številni predstavniki iz vseh zamejskih društev, poleg teh pa bodo letos nastopali tudi košarkarji moštva Kraški zidar iz Sežane. Maraton se bo začel v soboto ob 18.00 in se bo nepretrgoma nadaljeval (tudi če bo slabo vreme) do 18.00 v nedeljo. Nasproti si bosta stali dve ekipi sestavljeni iz 24 igralcev. Ti dve ekipi bosta razdeljeni še na 4 skupine po 6 igralcev, ki se bodo vrstile izmenoma. Prvo uro v soboto (torej od 18. do 19. ure) in zadnjo v nedeljo (od 17. do 18. ure) bo nastopala četrt ure vsaka ekipa, tako da se bodo v kratkem času zvrstili na igrišču vsi igralci. Ob koncu turnirja bosta nagrajena najboljši strelec in najboljši igralec. Vseskozi bodo delovali dobro založeni kioski in v nedeljo zvečer se bo praznik košarke nadaljeval s plesom, (tan) Tenis na Vrhu: zdaj polfinale Teniški turnir, ki ga prirejajo v Kulturno-športnem središču na Vrhu, je prešel v sklepno fazo. Danes bodo na vrsti polfinalna srečanja, v soboto popoldne pa bodo odigrali srečanji za prvo oziroma tretje mesto. IZIDI. Osmina finala: V. Nanut - J. Gej 9:7, B. Tomažič - A. Pavšič 12:4. Četrtina finala: B. Cotič - L. Černič 9:7, V. Nanut - A. Cotič 11:7, L. Devetak - D. Mučič 8:7, R. Pavšič - B. Tomažič 12:4. V polfinalu bo B. Cotič igral z V. Nanutom, L. Devetak pa z R. Pavšičem. obvestilu lil SHINKAI KARATE CLUB “Vešča, da so se začeli tečaji v karate-h1- Obvešča tudi, da so letos odprta Pisovanja za otroke. Informacije na le‘- številki 227342. ŠD KONTOVEL “vešča, da se nadaljuje tečaj minibas-V® še naslednji teden. Treningi se Počenjajo ob 16.30 in jih vodita prof. Meden in Šepec. ŠD JUVENTINA . Mandreža obvešča, da so te dni pri-,s treningi ekipe cicibanov (letniki in PO)- Treningi so vsak dan od p -“O dalje na štandreškem igrišču. “drobnejše informacije interesenti inr,1*0 Pri Ladiju Marchiju (tel. 21514) “ Dariju Frandoliču (78158). ŠD polet Poroča, da se bo v ponedeljek, 12., P icel kotalkarski tečaj za začetnike. ./^Jal bo do 30. t. m. Vpisovanje vsak 2?n “a kotalkališču Poleta od 19. do j * dre ter pol ure pred začetkom teča-Ja (“d 15. do 16. ure). Spominski pohod Bazoviški junaki SPDT vabi svoje člane, naj se v nedeljo, 11. t. m., udeležijo spominskega pohoda Bazoviški junaki, ki ga kot vsako leto organizira Planinski odsek ŠZ Sloga. Zbirališče ob 10. uri pred spomenikom NOB v Bazovici. Izlet v Karnijske Alpe Za avtobusni izlet v Forni Avoltri, Pie-rabec, jezerca Bordaglia, jezero Volaia in kočo Lambertenghi, ki ga priredi SPDT v nedeljo, 11. t. m., je še nekaj prostih mest. Vpisovanje poteka na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška, morebitne informacije pa lahko dobite pri Vojku Slavcu v večernih urah (tel. 742405). Odhod avtobusa ob 6. uri izpred tržaške sodne palače. Pot bo vodila planince od kraja Piano della Guerra mimo planine Bordaglia di Sopra do jezera Bordaglia in na sedlo Giramondo na meji z Avstrijo (2005 m), nato pa po avstrijski strani navzdol mimo Oberewolajer Alpe do Pichl Hiitte in jezera Volaia ter nato spet na italijansko stran do bližnje koče Lambertenghi-Romanin (1955 m) ob vznožju Cogliansa. Od tod navzdol do koče Tolazzi, kjer bo čakal avtobus. Skupno je okrog 5 ur in pol hoje. Izlet vodi Angelo Krmec. Dvodnevno srečanje na Planini Jezero Že tradicionalno vsakoletno srečanje s člani pobratenega Planinskega društva Integral iz Ljubljane bo letos 16. in 17. septembra na Planini Jezero. SPDT priredi ob tej priliki izlet z osebnimi avtomobili z odhodom ob 6.30 izpred sodne palače na Poru Ulpiano. Bolj podroben program izleta bomo še javili, za zdaj naj napovemo, da je predviden vzpon na malo obiskani Debeli vrh, delegacija SPDT pa se bo v nedeljo udeležila tudi odprtja prenovljene in razširjene koče pri Triglavskih jezerih. Vpisovanje in informacije dobite pri odbornikih Ugu Margonu (tel. 751617), ki bo izlet tudi vodil, in pri Mariu Miliču (tel. 229258). Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Obisk V jutranjih urah se z veselim nasmehom prikaže v naši bazi Wanda Rutkiewitz. Pomaha z roko in pozdravi: »Živijo, Miklavž prihaja!« ter postavi pred nas polno vrečo hrane. Sama je namreč v Karakorumu že opravila svoje, saj je stopila na teme K2, sedaj pa le čaka helikopter, ki jo bo prepeljal v dolino. Upa, da se bo to zgodilo danes ali najkasneje jutri. Posebej pa se želi še zahvaliti našim, da so ji nosili del opreme pri neuspelem poskusu naskoka na Broad Peak. Pogovorimo se z njo, vendar pa ji je na obrazu viden znak neke negotovosti, zadrege in celo bolečine. Jasno je, da hoče nekaj reči, pa si ne upa, saj bi s tem podrezala v kako bolečo rano. Ko se že odpravlja, za trenutek postoji in skoraj mimogrede reče: »Veste, davi so Korejci na ledeniku dobili nahrbtnik Liliane Barrard...« Mi vsi obnemimo, ona pa za trenutek pomolči, nato pa nadaljuje: »Takoj so se vsi podali na ledenik, da bi poiskali tudi truplo, jaz pa tega nisem mogla storiti...« Sedaj je vse jasno. Njena boleča rana. Pred dnevi je skupno z zakoncema Barrard in nekim drugim Francozom kot prva ženska osvojila K2, le uro kasneje pa jo je na vrhu dosegla Liliane Barrard. Moral bi to biti praznik svetovnega, predvsem pa ženskega alpinizma, v kratkem pa se je spremenil v tragedijo. Ob povratku sta namreč Maurice in Liliane Barrard nekoliko zaostala za njo in Francozom, ki so kot skupna naveza osvojila to tragično goro. Nastopila je najprej megla, nato pa trajno slabo vreme, ki je vztrajalo nekaj dni. Zakoncev Barrard ni bilo več nazaj. Gotovo ju je odnesel plaz... In sedaj gora vrača svoje mrtve, ledenik vrača trupla. Wanda pa je prišla v našo bazo iz hvaležnosti do Niča, ki ji je nosil »železje«, predvsem pa zato, da bi se izognila iskanju trupel prijateljev. Ker je jasno, da če so Korejci dobili nahrbtnik, bo v kratkem na površje priplavalo tudi truplo. Wanda nas vse nekoliko v zadregi pogleda ter še doda: »V naši bazi je turobno vzdušje zaradi Casarot-tove smrti. Goretta je še tam... Liliane Barrard... Zame je to grozno...« Po teh besedah se obrne in izgine. Vsi se spogledamo, predvsem pa Ničo, Žare in jaz, ki smo za danes načrtovali, da se podamo naprej k bazi K2, nato pa že na vršnjo bazo na ledeniku Godwin Austen. Sedaj pa je tam v teku reševalna akcija... Reševanje česa? Trupla? Pogreb Liliane Barrard Vseeno se kake pol ure kasneje odpravimo na pot po ledeniku, saj je treba načrte uresničiti. Smo že mimo baze K2, vendar nismo mirni. Kot da bi nas spremljala zla slutnja. Ne motimo se. Že od daleč maha Wandina rumena puhovka. Zdi se obupana. Nekaj nam hoče sporočiti. Pridemo bližje. »Jugoslovani, hitro, Korejci so našli truplo Liliane Barrard, sedaj pa ga je treba prenesti v bazo,« vzhičeno pravi. Spet za trenutek obstanemo. Tako si je želela, da bi se izognila najdbi trupla prijateljice, pa ji ni bilo usojeno. Kot zla usoda, ki ji sledi. Bila je priča Casarottove smrti, sedaj pa se prenosu mrtvega telesa ne bo mogla več izogniti. V trenutku smo pri Korejcih, prihajajo pa še drugi... pogrebci. Temni obrazi mongolskega izvora so še bolj temni in tihi kot ponavadi. Pravkar so zavili truplo v plastično vrečo ter se lotili nošnje. Veseli so, ko nas zagledajo, saj je telo težko, nekam skrotovičeno, nošnja po ledeniku pa izredno problematična. Nošnja trupla Liliane Barrard po ledeniku * ZAKLJUČEK Kaj lahko rečemo za vnaprej, da bi vplivali na drugač-°st na ravnokar obravnavanem področju? Imejmo toliko 'Ji društveno in drugo dejavnost, imejmo toliko radi na-Qcr' ki ga opravljamo ob raznih prireditvah, da ju z dokazi hranimo v zavesti tistih, ki se bodo v bodočnosti navduše-izk -Za P0(iobne stvari in bodo gradili na že pridobljenih sni njah, da ne bodo tretji v slabi veri ustvarjali vtisa, da ntn° se od nekod pritepli pred tremi ali štirimi desetletji in ielrnaino kaj pokazati, čim morajo dokazi biti stvarno opri-Hiljivi. Kot primer starejše oblike simbolično zanimivega čendiVa Predlagam, naj društva poskrbijo za prapore, pa bil fav majhne in enostavne. Novejše oblike pa bi lahko m beleženje dogodkov na filmski trak ali na videokasete, p, mg tega da bi lahko postavili nekaj več spominskih Sc na značilna mesta in ob primernih prilikah. nr ^as je, da usmerim svoje misli k zaključku. Morda je av, da se znova in znova vprašamo o smislu naporov, o smislu iskanja drugačnosti, drugačnosti v smislu izboljšanja ali vsaj zmožnosti prilaganja novim pogojem, ki jih postavlja okolje. Ne prilagajanja za vsako ceno in na račun osnovnih trajnih načel, temveč prilagajanje kot življenjskost, da nas stvarnost ne prehiti — težko, da bi jo namreč z našimi skromnimi močmi mi uspeli prehitevati, razen ob redkih primerih in v ozkih izsekih delovanja. Torej o smislu, sem rekel. Ob stalnem podčrtovanju posebnosti narodnostne skupnosti, ki uveljavlja svoje vrednote v okvirih prevladujočega naroda in ob poudarjanju dodatne naloge, ki jo ima v takih pogojih telesna kultura, ni prav, če pozabljamo na najosnovnejšo postavko, ki jo mora nositi v sebi. V sedanjem obdobju, kot že dolgo, so dodatne, narodnostne naloge neizbežne in enakovredne običajnim. A pogoj zdravega razvoja je: ne pozabiti na običajne naloge. Neodtujljiva sestavina telesne kulture mora biti vzgojnost, kar je končno le oprijemljivejša beseda za kulturnost. Moti se, kdor meni, da je vzgojnost zelo potrebna, a omejena na telesno vzgojo, kar pomeni šolski predmet s pritiklinami otroške telovadbe. Tam je vzgojnost prisotna v učnem procesu in je posebej obravnavana. Kasneje jo je treba uresničevati tako v tekmovalnih oblikah, ki jim pravimo šport, kot med dejavno uporabo prostega časa, ki ji pravimo rekreacija. Če je pri telesni vzgoji vzgojno, da nihče ne psuje in vsakdo skrbi tudi za urejenost slačilnic, je v športu vzgojno, da si tovariški do nasprotnika in varuješ skupno imovino, v rekreaciji pa na primer, da upoštevaš meje zmogljivosti sodelujočih. Tako nekako kot pri varovanju okolja: če je prav, da do štirinajstega leta pobiraš papirčke, ki so se razsuli ob malici na travniku, je potrebno, da pri dvajsetem letu ne ropočeš v nočnih urah z motorjem za trial po predmestnih in vaških ulicah in je prav, da si pri tridesetih seznanjen ali seznanjena s prostorskim načrtovanjem kraja, kjer živiš. Največjo naivnost bi si privoščili, če bi menili, da je telesna kultura vzgojna sama po sebi. Tako površno mnenje slišimo pogostokrat. Sama po sebi ni dobra ali slaba nobena dejavnost. Opredelimo jo v trenutku, ko ji damo smisel. Zato zgrešijo tisti starši, ki menijo, da bomo rešili razvojnoznačajska vprašanja mladostnikov z dejavnostjo v telovadnicah in igriščih; odvisno je, kakšna je tista dejavnost po svoji vsebini in po načinih izražanja. Zgrešimo tudi tisti, ki živimo v telesnokulturnem gibanju in se nam zdi nepotrebno, da bi od neke starostne stopnje dalje še vedno vnašali prvine vzgojnosti v odnose znotraj skupine ali moštva in v odnose med našimi varovanci z zunanjim svetom, kar lahko pomeni z matičnim društvom, z nasprotnim moštvom, z upravitelji tekmovališč, z gledalci. Vsekakor gre tudi za obnašanje ob zmagi in porazu, za doslednost, za vztrajnost, za sodelovanje, za zvestobo lastnim opredelitvam in izbiram, za tovarištvo. Očitno je, da ni ne enostavno ne lahko. Je pa edino smiselno. Na tem mestu je prilika, da navedemo seznam tistih, ki so za dolgoletno delo ali za izjemne dosežke na področju telesne kulture iz tekmovalnega ali iz organizacijskega vidika prejeli Bloudkova priznanja oziroma nagrade ali priznanja Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 8. septembra 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Član ilalijanake zveze časopi*"'" založnikov FIEG Zaplet s Sojuzom TM-5 razblinil prepričanje o povsem rutinskih poletih Raziskovanje in osvajanje vesolja še vedno vezano na tveganje in nepredvidljive težave MOSKVA — Srečni pristanek sovjetskega vesoljskega pilota Vladimira Ljahova in njegovega afganskega kolega Abdula Ahada Mohmahda je s svojo dramatičnostjo ponovno dokazal, da so vesoljski poleti še vedno tvegani podvigi in ne rutinske misije. Zgodovina kozmonavtike je posejana tudi s tragičnimi dogodki, ki so neke vrste mejniki pri iskanju še večje varnosti in zanesljivosti. To velja tako za ameriške kot za sovjetske polete, kljub temu da imata državi popolnoma drugačne koncepte in tehnološke rešitve. Sovjetska zveza še vedno vztraja na klasičnih vesoljskih ladjah za »enkratno uporabo«. Glavna hiba takih ladij je po mnenju ameriških strokovnjakov prav vprašanje vračanja na Zemljo. Smrtne žrtve med sovjetskimi vesoljci so bile prav v tej kritični fazi, medtem ko so Američani izgubljali svoje pilote ali pa imeli druge nevšečnosti ob vzletih. Prav zato Sovjetska zveza ni varčevala z napori, da bi zagotovila večjo varnost ob pristankih. Nesreča leta 1967, predvsem pa tragedija leta 1971, ko je življenje zaradi banalne okvare na ventilu za dovod zraka izgubila posadka Sojuza 11, sta sovjetske znanstvenike spametovali. Kot prvo je postal vesoljski kombinezon obvezen tako ob vzletu kot ob pristajanju. Vesoljske ladje sojuz T so stalno izpopolnjevali, ko pa so ugotovili, da določenih pomanjkljivosti ne morejo odpraviti so se odločili za novo verzijo, ki je ohranila nespremenjene oblike prejšnje verzije in aparature, ki so se izkazale za zanesljive, vse ostalo pa so zamenjali. Prav tako so popolnoma na novo izdelali priključni sistem, s katerim se vesoljske ladje spojijo z vesoljsko postajo. Sojuz T je imel namreč to hibo, da so si morali piloti krepko pomagati s smernimi raketami Prvi sojuz TM je brez posadke vzletel 21. maja 1986, s posadko pa 5. februarja 1987, sedanja odprava je bila že peta in druga, ki je poletela v zemeljsko krožnico, tako da je že marsikdo mislil, da so ti poleti kar rutinski. Sojuz TM je sestavljen iz treh modulov: prvi je tako imenovani orbitalni modul (v njem kozmonavti delajo in živijo, ko so v zemeljski krožnici), drugi je komandni modul (v njem upravljajo vesoljsko ladjo med vzletom in pristankom ter spojitvijo z vesoljskimi postajami), tretji modul je tako imenovani skladiščno-pogonski modul (v njem so raketni motorji in vse, kar služi za življenje v vesolju). Vsi trije moduli skupaj tehtajo 6.500 kilogramov (ob vzletu 6.850 kilogramov), skupna dolžina vesoljske ladje je 7,5 metra, največji premer pa je 2,7 metra. Ves ta kompleks pa se nahaja na vrhu orjaške nosilne rakete progres. Vesoljska ladja Sojuz TM-5 je s kozmodroma v Bajkonurju vzletela 29. avgusta. Na krovu so bili polkovnik Vladimir Ljahov, zdravnik Valerij Poljakov in afganistanski pilot Abdul Ahad Mohmand. Glavna njihova naloga je bil »obisk« Vladimira Titova in Musa Manorova, ki od 23. decembra lani živita na vesoljski postaji Mir in ki bosta poskušala potolči rekord bivanja v vesolju. Rekord namreč pripada sovjetskemu kozmonavtu Juriju Romanenku (326 dni). Taki »obiski« so obvezni, saj omogočajo kozmonavtom, da lažje premostijo psihološke krize osamelosti. Tuji dopisniki so ob »gostovanju« afganistanskega pilota takoj poudarili tudi propagandne cilje, nekateri so v zadnjih dramatičnih urah celo trdili, da sta prav neizkušenost Afganca in na hitro pripravljena misija botrovali zapletom. Zdravnik Valerij Poljakov, polkovnik Vladimir Ljahov in afganistanski pilot Abdul Ahad Mohmand (od leve proti desni, AP) Protest PEN zaradi kršenja svobode izražanja v Jugoslaviji LJUBLJANA - Skupščina delega- tov 52. kongresa mednarodnega ki je bila 1. septembra v Seulu, je obsodila »dejstvo, da jugoslovanski vojaški organi uporabljajo nekatere člene kazenskega zakonika za to, da oi zadušile svobodno izražanje« ter pozj" va jugoslovanske oblasti, »naj na prl-tožbeni instanci razveljavijo kazni, izrečene trem slovenskim novinarjem* Resolucijo mednarodnega PEN 50 sprejeli na predlog PEN Slovenije, Hrvaške in Srbije. Pisatelji menijo, da so bili Janša, Tasič in Zavrl med preiskavo podvrženi intenzivnemu psihološkemu pritisku ter da je, kar je posebej nesprejemljivo, sojenje potekalo v srbohrvaškem in ne slovenskem jeziku^ Penovci so obsodili tudi tožilčeve reakcije oziroma pritožbo, saj preganjanje piscev na podlagi tako majavm obtožb pomeni grožnjo relativni svobodi izražanja, ki so jo sicer dosegli v Sloveniji ter v drugih delih Jugoslavije, kot tudi grožnjo sedanji demokratizaciji, piše v resoluciji mednarodneg3 PEN. Avstrijski tisk izraža zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki v Jugoslaviji DUNAJ Najbolj razširjena avstrijska dnevnika Kronen Zeitung in Kurier sta danes na prvi strani objavila alarmantne naslove o dogajanjih v Jugoslaviji (Kronen Zeitung: »V Jugoslaviji raste strah pred državljansko vojno«, Kurier: »Vstaja Srbov: V Jugoslaviji strah pred državljansko vojno«), obširne članke o Jugoslaviji pa so objavili tudi drugi osrednji avstrijski časopisi. Določena stopnja alarmizma, čemur lahko dodamo tudi precejšnjo stopnjo (pogosto tudi neobjektivne) kritičnosti in zaskrbljenosti, je bila do pred kratkim na splošno in sicer značilnost avstrijskega poročanja in komentiranja jugoslovanskega razvoja in dogodkov s strani avstrijskih medijev. Značilnost pri pisanju o političnih dogodkih v Jugoslaviji v zadnjih nekaj mesecih (predvsem o procesu v Ljubljani ter o dogodkih v Srbiji) pa je bila v tem, da so na splošno avstrijski mediji o teh dogodkih redno poročali skorajda brez komentarjev in vrednostnih ocen. Praviloma to odraža medijsko stališče, da je za komentiranje potrebno počakati na nadaljnji razvoj in razplet dogodkov, tiho zaskrbljenost zaradi političnega položaja v Jugoslaviji pa je bilo zaznati predvem v pogostem navajanju fraz kot sta »pri naših sosedih« in »naša južna soseda«. Že današnji naslovi v avstrijskih najbolj razširjenih in vplivnih časopisih ter vsebina njihovih sestavkov pa nezadržano izražajo veliko zaskrbljenost ter oceno, da je danes žarišče jugoslovanske politične nestabilnosti v Srbiji ter v Kosovu. Tako Kronen Zeitung kot Kurier omenjata »pismo, ki ga je Draža Markovič poslal beograjskemu partijskemu vodstvu in za katerega se je zvedelo šele v torek«, v katerem Draža Markovič opisuje Slobodana Miloševiča kot »nevarnega človeka, ki skuša provocirati bodisi državni udar ali državljansko vojno«. V zvezi z organizacijo številnih mitingov Srbov in Črnogorcev Kurier meni, da gre pri tem med drugim za bojno napoved zveznemu partijskemu vodstvu s strani srbskega vodje (Serber-Fiihrer) Miloševiča, ki »okrito gradi kult osebnosti«. Podobno ugotavlja tudi glasilo socialistične stranke Neue AZ (Arbei-terzeitung), kjer so danes objavili celo stran o dogodkih v Srbiji izpod peresa Reutersovega poročevalca iz Beograda.« Miloševič se je postavil na čelo gibanja, ki zahteva spremembo ustave, po kateri bi avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo ponovno prišli p°d popolni nadzor Srbije. »Demonstranti so v Smederevu nosili plakate z Miloševičevo sliko in ga opeval kot svojega novega Tita«, piše AZ, ki v zvezi z množičnim gibanjem v Srbiji dodaja oceno neimenovanega zahodnega diplomata, po kateri »je zelo fez't oceniti, kam vse to vodi. Jasno pa je, da ne gre zfl komunistično gibanje in kot kaže ni nikogar, ki D lahko zadržal pritisk Srbov«. Veliko zaskrbljenost^ zvezi s prihodnostjo Jugoslavije pa nenazadnje odraža tudi komentator v današnjem Die Presse. komentator sicer ugotavlja, da gre pri pritožbah Srno v zvezi s Kosovom tudi za legitimne zahteve, da p ob množičnih demonstracijah ni mogoče mimo vtisa, da se z njimi zasledujejo tudi drugi cilji in da s klici po spremembi ustave celo glasnejši kot p protesti zaradi preganjanja Srbov in Črnogorcev n Kosovu. »Ali je možna rešitev iz jugoslovanskeg začaranega kroga legitimnih nacionalnih zahtev i medsebojnih sumničenj, ne da bi prišlo do izbruh nasilja? To se bo pokazalo na Kosovu. S tem p°st ja ta nesrečna jugoslovanska pokrajina vsejugosl0 vanski preizkusni kamen«, zaključuje Die Presse. BOJAN GROBOVŠEK Iz včerajšnjega sporeda na beneškem filmskem festivalu Potovanje po komičnih in tragičnih psihozah BENETKE — Naj si bo komična ali tragična, psihoza je psihoza. Tako nas uči včerajšnji program Beneškega festivala, v katerem so - poleg Scorseseja seveda - izstopali trije filmi: Bertoluccijev Kamele, Hillcoatov Strahovi... civilnih žrtev in Almodovarov Ženske na robu živčnega zloma. Kamele je prijazno delo, ki je namenjeno predvsem italijanskemu občinstvu, saj je le Berlusconijeva izložba (v dveh epizodah, ki sta le delno povezani ena z drugo) za mlade komike in kabaretne zvezde, od Tržičana Paula Rossija do Sabine Guzzanti, od Tržačana Maurizia Soldaja do Diega Abatantuona. Paule Rossi igra Ferruccia, rahlo naivnega fanta, ki bo na TV kvizu odgovarjal na vprašanja o življenju kamel. V sosledju komičnih skečev pridrsa Bertolucci do spoznanja, da so zasebne televizijske postaje nekaj pozitivnega in imajo zato pravico do neposrednih prenosov (v tem ni nič komičnega, a so ga vseeno vrinili med dva skeča). Režiser in njegov cirkus novih komikov so najbrž pripravljali odgovor na Fellinijev Ginger in Fred, a jim podvig ni uspel. Pohvale so vsekakor vredni igralci, predvsem Paulo Rossi, ki je pravi komični talent. Zdaleč boljši je bil španski film o damah, ki jih je ljubezen do dublerja Ivana, spravila ob živce. Pedro Almodovar je zmetal v en sam koš - a s kakšnim režijskim stilom - življenje dublerke Pepe, ki jo je Ivan komaj pustil, Ivanove soproge Lucie, ki jo je mož pustil pred 20 leti, lepe Candele, ki se je zapletla v pogubno ljubezen s šiitskimi teroristi in odvetnice, ki bi morala odpotovati z Ivanom v Stockholm. Skupinico bo združila usoda in šofer mambo-taxija, medsebojne odnose pa bo pogojevala nestabilnost živčnega sistema madridskih gospa. Dveh temeljnih sporočil pa ni mogoče prezreti: ženske so steber moderne družbe, ker so vedno na robu živčnega zloma, a jih nič (in nihče) ne utegne pahniti v prepad, med moškim in žensko pa ni nikakršnega razumevanja in ga tudi nikoli ne bo. Povsem neobičajen je bil vsekakor sinočnji avstralski film Strahovi... civilnih žrtev, znanega režiserja videoclipov Johna Hillcoata. Strahovi so zaporniki neke kaznilnice največje varnosti, v kateri zabeležijo nadaljšo dobo izolacije v zgodovini zaporov: skoraj tri leta. Strahovi... civilnih žrtev je delno dokumentarnega značaja v smislu, da se je režiser temeljito pripravil na snemanje filma o nasilju v zaporih in nam je predstavil pretresljivo sliko o strategiji policijske represije in o posledicah vsiljenega terorja. Strahovi... civilnih žrtev pa niso le ljudje, ki živijo v tehnološko izredno moderni kaznilnici. Režiser je nakazal možnost, da smo v »zaporu« tudi mi, ki sicer nismo psihotični morilci, a živimo v prav tako strašnih tehnoloških sponah. Celo podzemna železnica - če je dovolj moderna in ne spominja na pariški metro - je podobna zaporu največje varnosti in najbrž je tudi v njej dovolj prelite krvi. EVA FORNAZARIČ Scorsesejev Kristus prej molitev kot kletev BENETKE — Veliko hrupa za nič, oziroma velik0 odvečnega psovanja za film, ki mu lahko očitamo le to, da je predolg. Pošteno povedano, Scorsesejeva filmska verzija istoimenskega romana Nikosa Ka-zantzakisa o Kristusovem življenju in skušnjavah, je prej molitev kot kletvica. Proti filmu se lahko izrečejo le skrajneži, ki jih je preslepila verska >,ost.r" pnost in ljudje, ki ga niso videli in bi morali z zaradi tega molčati kot ribe. Poslednja Kristusova skušnjava ne zaudarja P® žveplu, diši po kruhu, ker govori o Kristusu, ki je 0 človek. Mnogi trdijo, da je že to dokaz očitnega h°^ goskrunstva, ki pa ga sama res nisem zasledila. ”r.h tako nedolžne so se mi zdele tudi scene, v kateri Kristus, ki umira na križu, »sanja«, da bo postal tl vek. Scorsesejev Kristus pa je človek že pred t® 20-minutnim prividom, s katerim se zaključi i* Njegov prijateljski odnos z Judežem je človeški, nl gove reakcije, ko gleda Magdaleno na delu (dek*® J, lahkoživka, kot nas pošteno uči tudi Sveto P‘snJa: tudi, prav tako »vsakdanje« pa so tudi njegove s bosti in dvomi. Scorsesejev Kristus je torej P Hamlet kot Belcebub, z razliko od Shakespearoveg^ junaka pa se bo božji sin dokopal do spoznanja, mora izbrati med življenjem in smrtjo, in bo za izbral smrt na križu, pa čeprav ga bo to stalo trpljenja kot križev pot. Tudi to je bogoskrunstvo Mislim, da ne. Poslednja Kristusova skušnj poglablja analizo dihotomije med človeško in bo ^ komponento Kristusa in nam nakaže zaključek, mu je bilo težje razumeti čemu mora umreti, P zaradi tega, ker je skusil lepote človeškega ziv Na razgibani tiskovni konferenci je Scorsese pt®_ pričano zagovarjal svoj film in priznal, da ga 1 delal kot laik in ne kot verski »profesionalec«. j. Žal pa se je (in se prav gotovo bo) večina g*^. ,e cev zaustavila ob verski komponenti filma, _ predvsem izredno kinematografsko delo. ^9ralj I jje foe, Hersheyeva in Keitel) so se izkazali, ven vtorja smemo prezreti scenarista Paula Schrdderja, onn-glasbene kulise Petra Gabriela in niza *zr. ®l.sBehu skih delavcev, ki so odločilno pripomogli k P režijskega dela. (ef) __-