jen.
da
i so nje-pir-
Cottniiu plii^nnii » cnrovim
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1'50.
TRGOVSKI
Časopis zet trgovino, industrlfo in obrt.
>lka Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/z leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 9. decembra 1933.
štev. 141.
lilo
»0
oli
do
ne
75
50,’
do
iv,
ite
za
lvsdie*ušUa vy&a$o#i{t
I	Če nič drugega, potem je prejšnja izseljeniškemu 1 vprašanju .posvečena nedelja dosegla vsaj to, da je znova razgrnila izseljeniško vprašanje, ki je eno najbolj bolnih vprašanj, kar jih pozna naša javnost. In bolnih v več pogledih, ker dosedaj še vedno nismo prijeli izseljeniškega vprašanja na pravem koncu in zlasti bolestno zaradi tega, ker ne moremo prav za prav nuditi nobene prave pomoči. In vendar jo bo treba nuditi im zato je prvi pogoj, da se otresemo vse sentimentalnosti, s katero presojamo izseljeniško vprašanje.
Tako je pri nas že udomačeno, da silno tarnamo, ker je toliko naših ljudi odšlo v tujino. To tarnanje nima nobenega zmi-ala, a je tudi napačno. Tisti pregovor, da V* povsod lepo na svetu, najlepše pa doma, Je za šolske naloge zelo primerna snov, za resnično življenje pa niti najmanje ne. Kajti lepo je doma le za tistega, ki ima doma vse, kar neobhodno potrebuje za življenje, ni pa lepo za onega, ki doma ne najd© ne kruha in ne zaslužka. In takšnih ljudi je pri nas mnogo, ker majhne kmetije ne morejo preživeti po deset ljudi, kolikor jih dostikrat živi na majhni kmetiji.
Dokler ne bomo za vse te ljudi ustvarili možnosti zaslužka doma, kar je edino mogoče z industrializacijo dežele, za kar Pa. še nimamo dovolj denarja, tako dolgo »e bodo morali naši ljudje izseljevati in Vmo zadovoljni moramo biti, če se bodo sploh , mogli izseljevati. Ne pomaga prav nobeno sentimentalno tarnanje, toda takšna je resnica in po njej se je treba ravnati.
Izseljeniški problem je danes tako zelo pereč predvsem vsled tega, ker se ljudje ne morejo več izseljevati, ker prihajajo nazaj še oni, ki so našli zaslužek na Holandskem, v Franciji, Nemčiji in Belgiji. Skrbeti bi morali za to, da bodo ljudje zopet mogli najti delo v tujini, ne pa tarnati, če odhajajo ljudje v tujino, ker imeti doma vedno večjo armado brezposelnih res ni gospodarsko pametno, niti ne kaže o prevelikem človekoljubju. Kajti brezposelnost pomeni za vsakega zdravega človeka trpljenje in je poleg tega tudi ponižujoča. Zar to je na vsak način boljše, če je kdo zaposlen v tujini, ko pa da strada doma in umira za pomanjkanjem.
Mnogo se govori pri nas o notranji kolonizaciji. Je čisto res, da je pri nas ite mnogo zemlje, ki je neobdelana, ali ki bi mogla biti boljše obdelana. Toda na drugi strani je še bolj res, da niti teh pridelkov, ki jih imamo, ne moremo prodati in da- se kmetijstvo ne izplača več. Pri takšnih razmerah propagirati notranjo kolonizacijo, je čisto brezupno delo, kajti kdo bo žrtvoval trud in denar, da se loti posla, o katerem že naprej ve, da ne bo dajal dobička. Tudi z notranjo kolonizacijo nam zato ne more biti pomagano.
Mnogo naših ljudi je zaposlenih doma tudi na sezonskih delih. Ker pa je plača tako nad vse nizka, izgublja to delo vedno , bolj vsak zmiisel. Iz Prekmurja in iz drugih krajev so hodili včasih naši ljudje na sezonsko delo v Nemčijo in zaslužili ter privarčevali toliko, da so mogli s prihranki do prihodnje žetve prehraniti sebe in svojo rodbino. Če se sedaj vračajo s sezonskega dela, se vračajo skoraj brez zaslužka, ker pri sedanjih mizemih plačah Hišo mogli nič prihraniti.
Poglejmo pa temu nasproti, kaj je bila našemu narodu Amerika. Res je izmoz-gavaiTa naše ljudi, res je vse polno naših ljudi izgubilo tam življenje ali pa zdravje, toda Amerika je dala dolarje in s temi dolarji je bila rešena cela vrsta slovenskih kmetij. Ti dolarji so tudi bili važna postavka v naši plačilni bilanci in ti dolarji so dali tudi našim denarnim zavodom in 8 tem vsemu gospodarstvu veliko novega
življenja. Drugo je seveda vprašanje, kako smo se mi zahvalili izseljencem za te njih dolarje! Je to ena najbolj žalostnih in najmanj ponosnih stvari, kar jih sploh je. Kajti le premnogi izseljenci so morali spoznati, da so vse svoje, res krvavo zaslužene dolarje izgubili, ker so jih zaupali našim zavodom. In še danes je nad eno milijardo izseljeniških vlog v naših denarnih zavodih, ki jih izseljenci ne morejo dobiti, ker so te vloge zamrzle, da govorimo že pretirano optimistično. Ne samo naša moralna dolžnost, temveč tudi državniška modrost zahteva, da se vloge izseljencev v naših domačih zavodih prvenstveno zaščitijo in če kdo, da pride naš izseljenec do svojega denarja, ki ga ima v domačih zavodih. Seveda bi se moralo tudi gledati na to, da ne bi iz te zaščite nastal beg kapitala iz dežele.
Tako malo smo se ves čas brigali za izseljence, da je prav /.a prav pri nas nastal izseljeniški problem šele v hipu, ko so izostali dolarji. Takrat smo se spomnili na tiste, ki so služili te dolarje. Nismo se pa še toliko spomnili teh izseljencev, da bi začeli misliti na to, kako bi izseljenci postali del našega gospodarstva, kako bi vsak izseljenec mogel biti propagator našega blaga. Nasprotno smo, kakor v mnogih drugih primerih, tudi tu dajali prednost
tujcem. In zato je danes za nas izseljeniški problem tako zelo bolesten, ker smo čisto brez moči pred vprašanjem, ki pa zadeva najmanj petino našega naroda.
Poročila iz drugih držav pravijo, in tudi guverner naše Narodne banke pravi tako, da se opaža, da je gospodarska kriza po svetu stopila v svojo likvidacijsko fazo. Zopet se bo poživilo svetovno gospodarstvo, zopet se bo začelo delo, zopet bo povpraševanje po dobrih delavcih. In če se ne bo plačevalo v dolarjih, pa se bo plačevalo v jenah, funtih, frankih ali rubljih, toda na vsak način se bo bolje plačevalo, kakor se plačuje delo pri nas. Nova Amerika se bo odprla izseljencem, nove možnosti zaslužkov in prihrankov bodo mogoče
—	a vprašanje je, če mi sploh mislimo na to.
Izseljeniško vprašanje je vprašanje kruha, kako. zaposliti ves ta višek ljudi, ki pri nas doma ne najde dovolj zaslužka. Priskrbeti tem ljudem delo, ostati z njimi v zvezi, poskrbeti, da so del našega gospodarstva jn da soustvarjajo v naši kulturi, to je izseljeniški problem. A malo je znakov, da se pri nas izseljeniško vprašanje rešuje v tej smeri, vse kaže, da tudi za izseljeniški problem ne poznamo drugega zdravila — ko .podpore, kar pa ni nobeno zdravilo.
Vxe4toqi mutistca HloU&dca
Na seji finančnega odbora v četrtek, dne 7. t. m., je podal finančni minister doktor Gjorgjevič daljšo izjavo, v kateri je med drugim izjavil, da je pripravljen sprejeti vse sprcminjevalne predloge, ki morejo zagotoviti državi potrebne dohodke. Naprosil pa je poslance, da pospešijo svoje delo, da bi mogli novi zakoni stopiti v veljavo že 1. januarja 1934.
V	debati je nato v imenu poslancev Dravske banovine prečital minister in poslanec Ivan Mohorič to izjavo:
»Čast mi je izjaviti, da smo pripravljeni glasovati v načelu za ustvaritev novih dohodkov, ki so z ozirom na finančno stanje neobhodno potrebni za uravnoteženje proračuna.
Ker pa smo po vsestranskem proučevanju predloženih zakonskih načrtov prišli do prepričanja, da predvideni načrt razdelitve in kritja ni edini in glede na sedanje gospodarske razmere v državi ne najprimernejši, bomo v finančnem odboru predlagali drug način, o katerem smatramo, da bo mogel dati zaželjeni efekt brez nepotrebnih krčev in reperkusij. Prosimo, da se vzame ta naš načrt za podlago podrobne razprave. Le pod tem pogo-
7
jem bomo v načelu glasovali za predložene zakonske načrte.«
V	smislu svoje izjave je predložil minister Mohorič na četrtkovi seji fin. odbora te predloge:
L Ažijo pri uvossnti carini naj se poviša vsaj toliko, kolikor znaša azijska premija, to je za 28 5%, iker sedanji ažio ni več v skladu s oeno zlatih deviz. Ker znašajo dohodki carine okoli 710 milijonov, bi se s povišanjem uvozne carine za 28’5% premijo povišali ti dohodki za okroglo 202 m ilijona.
2. Davek na poslovni promet bi mogel pni boljši organizacij pobiranja 'in uvedbi obveznega fakturiranja dati za najmanj 100 milijonov večji dohodek. Če bi se še povečala povprečna davčna stopnja od 3 na 4 odstotke, bi se dobilo novih 113 milijonov dohodkov.
3. Povečanje taks na fakture od 25 na 50 par iin pri obligatorni uvedbi faktur bi dalo 15 milijonov, povišanje poštnine v notranjem .prometu od 075 na l-—, ozir. 1‘50 na 2-— Din, pa tudi 15 mili j on o/. Mogla; bi se povečati tudi rentnina za 50 %, kar bi dalo 30 mdiijonov.
Skupno približno 520 milijonov, torej več, kakor pa po predlogih finančnega mrinistra.
Ucedfa a tnalcsifttiuutiu a&cestM mec&
Čl. 1. Denarni zavodi na področju vsake banovine so dolžni, da v roku enega meseca po uveljavljenju te uredbe določijo na j višjo obrestno mero za posojen denar. Obrestna mera na posojila sme biti največ za 5% večja od eskontne obrestne mere Narodne banke. Zavodi morajo določiti isto obrestno mero za vso banovino, morejo pa tudi določiti razne stopnje za posamezne vrste denarnih zavodov, kalkor so to hranilnice, delniške banke, gospodarske kreditne zadruge itd. Če zavodi ene banovine ne določijo najvišje obrestne mere v določenem roku in če v tem roku ne obveste
o	tem trgovinskega ministra, bo to storil ministrski svet na predlog trgovinskega in finančnega ministr" in po zaslišanju posvetovalnega odbora za bankarstvo pri trgovinskem ministrstvu.
Določene obrestne mere po odstavku 1. se objavijo v banovinskih službenrh listih in dobe obvezno moč 15 dni ,po objavi.
Obrestna mera za vloge, ki jih sprejemajo denarni zavodi, ne sme biti več ko 1% večja kakor znaša eskontna obrestna mera Narodne banke.
Čl. 2. Pod denarnim zavodom v smislu te uredbe se razumejo vse denarne ustanove, ki so ustanovljene kolt delniške družbe alU družbe z omejeno odgovornostjo ali kot kreditne gospodarske zadruge, nadalje hranilnice samoupravnih teles in združenj, ko tudi orne ustanove, ki so ustanovljene po zakonu, sprejetem za vsako od njih posebej.
Čil. 3. Obrestne mere, določene po čl. 1. so obvezne za vse denarne zavode, ko tudi za vse družbe in osebe, ki so pooblaščene, da sprejemajo vloge na hranjevanje (ban-karji).
Družbe ® osebe, ki ne spadajo niti v eno skupimo, navedeno v 1. odstavku, ne smejo za posojeni denar sprejemati večje obrestne mere od najnižje, ki jo računajo denarni zavodi oziroma bankarji v njihovem kraju.
Čl. 4. V maksimalno obrestno mero na posojeni diemar, ki 'je dopuščena po pred-p:su 1. čl., se morajo vračunati tudi postranska viplačifa aLi dajatve, na katera se je dolžnik obveeal poleg obresti, kakor so to provizije, režijski stroški in podobno.
Vendar pa ima upnilk pravico, da pobira poleg obrest; še dejanske stroške, ki jih je imel za sklenitev pogodbe za taikse in druge javne dajatve. Prav tako more v primeru zakasnitve plačila s strani dolžnika dogovoriti za največ 2 odstotka! viš„e obresti. Druge konvencionalne karani se ne morejo dogovoriti.
Čl. 5. Pogodba o obrestih na posojen denar je neveljavna, v kolikor dogovorjene obresti presegajo maksimalno obrestno mero, dovoljeno po čl. 1 in 4.
Obresti čez po tej uredbi dopuščeno stopnjo, se ne smejo prieojevati, niti zav»-novatii, niti z izvršbo izterjevati, pa čeprav bi bile določene s pravomočnim sodnim sklepom ali po kakšnem drugem izvršnem naslovu.
Čl. 6. Obračun o doilgu se mora pri vsakem izplačilu izvršiti pismeno na mono-ptfskem papirju. Njihovo obliko predpisuje finančni minister v sporazumu s pravosodnim. S tem predpisom se ne dotika ugodnosti, ki so glede taks z zakonom priznane.
Čl. 7. Predpisi o višiini obrestne mere veljajo tudi za posojila na potrošne predmete (semena, živila itd.).
čl. 8. Obresti, dogovorjene ali določene predno dobi ta uredba obvezno moč, se morejo računati in vzplačevatd, če niso b!le nasprotne odredbam zakona, ki je veljal do dne, ko je stopila ta uredba v vodjavo, po dogovorjeni aili določeni vilšini; od dneva pa, ko dobi ta uredba obvezno moč, se •morejo te obresfti računati rm izplačevati samo v kolikor niso v nasprotju s to uredbo. Na posojila po tekočem računu se računajo obresti po tej uredbi od 1. januarja 1934 dalje.
Čl. 9. Predpisi od 1. do 9. se oe tičejo predpisov o višini obresti! za kmetske dolgove. Prav taiko ne veljajo ti predpisi *a pooblaščene zastavljalnice, za katere ostajajo v ve/!'avi predpisi obrtnega zakona
Čl. 10. Odredba o obrestih na vloge je obvezna za vsak zavod od dneva, ko začae zanj veljati odredba o obrestni meri za posojila.
Čl. 11. Kdor namenoma prekrši določila prednjih členov o višini obrestne mere, se kaznuje, če ne obstoji dejanje, ki se strožje kaznuje po kazenskem zakonu, za prestopek po kazenskem zakonu z zaporam do
6	mesecev in z globo do 25.000 Diin.
Če denarni zavod plača večje obresti ;ia vloge, kakor pa jih predpisuje 61 1, odstavek 3, te uredbe, se kaznuje od trgovinskega ministra z globo do 50.000 Din. Po teto kaznih pfačane vsote gredo v fond za nadzorstvo nad denarnimi zavodi.
Čl. 13. Trgcvrnski minister se pooblašfia, da ;®da pravilnik za izvedbo te uredbe.
Čl. 14. Ta uredlba dobi obvezno moč z objavo v »Službenih novinah«. Isti dan izgube veljavo vsi predpisi, ki so njej nasprotni.
UVOZ ŽIVE IN ZAKLANE PERUTNINE
V	SVIC0
Uvoz žive in zaklane perutnine v Švioo je omejen in se radi tega perutnina ne more uvažati brez posebne odobritve, katero mora prejemnik blaga dobiti od »Service des impertatton pršs Departement de 1' eoonomie publique, & Beme«. Prošnje za uvoz perutnine se morajo predložiti navedenemu oddelku na predpisanem obrazcu. Svetujemo, da izvozniki ne odpremi jo peni,tnine, namenjene za Švico, dokler jih uvozniki ne obvestijo, da so prejeli uvozno dovoljenje, ker bodo švicarske pošte vračale vse pošiljke s perutnino, glede katerih jim ne bo predloženo uvozno dovoljenje.
DOBAVA ZA VOJNI TEHNIČNI ZAVOD
Da bi mogel Vojni tehnični zavod v Kragujevcu vse svoje tehnične pogoje za razne dobave materija)a prilagoditi domači industriji v zmf.slu §§ 196 do 202 zakona o obrtih, prosi vse domače industrije, da sporočijo komercijalnemu odseku Vojnega tehničnega zavoda vse tehnične pogoje za svoje pro:zvcde, ki se bodo upoštevali pri nabavah materijala:
Hašc ftae.	sm-,dacstvrt. v 3.
Poročilo guvernerja Narodne banke
V primeri s stanjem v lanskem letu se •opaža v svetovnem gospodarstvu v 3. četrtletju znatno zboljšanje. Brezposelnost je padla v vseh državah, skupna svetovna pmizvodmja ipa je napredovala za 10%. Ti znalki dokazujejo, da je stopila gospodarska kriza v svojo zaključno, liiikvidac jsko ffazo. ‘Posamezne države pa krajo znatne težave z ureditvijo državnih financ. Ker pa izhajajo te težkcče od oslabitve gospodarstva teh držav im ker so nastale vsled izdatkov, ki j'«h je izsiiPla gospodarska kriza, se more pričakovati, da se bo s postopnim zboljšanjem gospodarskih razmer tudi v tem pogledu doseglo zboljšanje.
V Naša kraljevina ne spada v vrsto onih držav, v katerih se gospodarsko ozdravljenje najbolj občuti. Vendar pa se mere reči, da je tudi pri nas nastopilo v mnogih ozirih zboljšanje. Brezposelnost e manjša ko v lanskem letu. Obseg prometa je narastek Na efektnih borzah se je promet v primeri z lanskim letom več ko podvojil. Mesto pasive v naši trgovinski bilanci v višini 88 m tli jenov, s katero je zaključilo . lansko 3. četrtletje, je bil letos v istem
' četrtletju dosežen presežek v višini 212 milijonov. Posebnega pomena je spremenjena tendenca v gibanju državnih dohodkov, pri katerih je bil v odgovarjajočih tromesečjih v letih 1931 on 1932 zabeležen padec v višini 12, oziroma 20 odstotkov, dočim izkazuje letošnje 3. četrtletje povečanje v višini 2‘2 odstotkov.
Potovanje Narodne banke
Koncem 3. četrtletja je znašala kovinska podloga okoli 1905 miili/mov Din in se je od 2. četrtletja povečala za 5 milijonov. Vsota deviz, ki spadajo v podlogo je ostala akoraj neizpremenjena (okoli 41 milijonov). Menična posojila so znašala koncem septembra 1.901, napram 1924 v juniju t. 1. •itn 2.129 v septembru 1. i, lombardna posojila pa 310 napram 319, oziroma 352 rni-lijtemov. Menična so ee torej zmanjšala za 23, lombardna pa za 9 milijonov.
• Državni dolg pri banki se je zmanjšal za 97 milijonov.
Obtok bankovcev se je še naprej manjšal. Od 4403 milijonov dne 30. junija se zniža na 4247 dne 22. avgusta in doseže koncem septembra vsoto 4372 milijonov, kar pomeni zmanjšanje za 31 milijonov. Ves denarni obtok pa se je povečal, ker ' je ves obtok Skupno s kovan:m denarjem znašal koncem septembra 5412 napram 5153 milijonov koncem septembra lani.
' Obveze na pekaz so se zmanjšale za 42 milijonov, obveze z rokom pa za 70 mili-'‘jdnov. Skupni promet po tekočem računu je znašal 11.909 mnlijenov ali za 26'6% manj ko v istem četrtletju lani.
.	.	Denarni	trg
Naš denarni trg se je razvijal v 3. četrtletju relativno ugodno. 0 dejanskem zboljšanju našega denarnega trga pričajo te či-njenlce: likvidnost denarnih zavodov se je opazljivo zboljšala dn vedno pogosteje se dovoljujejo novi krediti, čeprav pa še skupni obseg kreditnih poslov ne zadovoljuje vseh potreb našega gospodarstva.
Preje tezavrrana sredstva se vedno bolj Vračajo na denarni trg po denarnih zavodih v obliki vlcg im po borzah z nalaganjem denar a v vrednostne papirje. Čeprav so se pri posameznih denarnih zavodih vloge še odpovedovale, vendar pa je bil pri vodilnih zavodih, zlasti pri javno pravnih zavodih dotok norih vlog znaten. Tako n. pr. izkazuje Poštna hranilnica naravnost rekordno stanje hramilmh vlog. Pri vseh denarnih zavodih so znašale hranilne vloge koncem junija 9850 milijonov, koncem fteptembra pa ‘9887 miiLi jonov.
V zasebni obrestni .meri ni bilo znatnih sprememb, čeprav je bila tendenca po zni-Žknfu.
Borze
V zvezi z zboljšanjem razmer na denarnem trgu se opaža tudi pri efektnih borzah znatno oživljen je poslov. Tri tečajih vseh naših najvažnejših borznih papirjev je prevladovala čvrsta tendenca. To predvsem vsled tega, ker se pri preje tazavri-■vnmb sredstvi kaže v vedno večji meri težnja Za nalaganjem v državne vrednostne papirje, ki dajejo zelo ugodno ren-dito. Večje povpraševanje, ki pa ni bilo 'Špekulativnega značaja in večje kupčije v posameznih papirjih so zelo ugodno vpii-Vkle na teča e naših papirjev. Indeksna številka tečaja rente vojne škode, ki je bila najnižja v lanskem oktobru z 52-2, se
je dviign la v juniju na 64-4 in v septembru na 79-6. Tečaj vojne škede se je dvignil cd 192 na 225 v juliju ju v avgustu celo na 250 in se je koncem septembra stabiliziral na 240 do 245.
Enaka težnja se opaža tudi pri vseh drugih papirjih. 7% investicijsko posojilo se .e dvignilo cd 45 na 53,	4%	agrarne
obveznice rd 25 na 30 in 31, 6% begluoke od 33 na 37 in 38.
Naši dolarski papirji so imeli v začetku čvrsto tendenco, a so kasneje popustili in sicer 7% Blair na 30-25, 7% Seligman na 47-50 in 8% Blair na 34-50.
V delnicah naših zasebnih podjetij so bile kupči.e zelo neznatne. Celotni borzni indeks je znašal v septembru 75‘3 napram 78 8 v juniju. Indeks te ajev bank, kovinskih prdjetij in agrarnih ustanov je nekoliko pirastel, dočim je pri raznih industrijskih podjetjih nekoliko padel. Delnice Narodne banke so nazadovale od 3800 na 3590.
Skupni promet na našh efektnih borzah se je dvignil! od 203 v 2. četrtletju na 256-4 milijonov v 3. četrtletju, napram 106 Trilijonom v lanskem 3. četrtletju. Na devizne posle odpada 209-3, na p-sle z vrednostnimi papirji pa 47-1 milijonov dinarjev.
Banke
Poštna hranilnica. Število čekovnih računov in vložnih knjižic raste neprestano. Prvi so narasli na 22.946, druge pa na 251.420. Vloge so v 3. četrtletju narasle od 488 na 521, vloge po čekovnem računu pa od 890 na 1020 milijonov. Skupni promet je bil za 2253 milijonov večji ko v istem času lani.
Državna hipotekarna banka. Posojila samoupravnim telesom so se povečala za 22-5 milijonov, dočim kažejo druga posojila še vedno padajočo tendenco. Tako so padla hipotekarna za 18 na 2208, druga pa za 15 na 355 milijonov. Hranilne vloge pa so narastle od 763 na 813 milijonov.
Privilegirana agrarna banka. Stanje posojil je ostalo skoraj neizpremenjeno. Hipotekarna posojila so znašala 473 (za 2 manj), druga posojila so ostala neizpremenjena in znašajo 171-7, dočim so posojila po tekočem računu padla za 4-6 na 65 milijonov. Hranilne vloge so padle od 16'8 na 15-9 milijonov.
Banica je dobila z uredbo od 26. septembra nalog, da izvede finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih in je v ta namen pooblaščena, da izda 4 % obveznice v višini do 800 milijonov.
Zasebne banke.
•Čeprav se je odliv vlog zelo zmanjšal in čeprav so mogle banke vsled dotoka novih vlog in naplačila starih terjatev v večji meri dovoljevati nova kratkoročna posojila, je vendarle bilo stanje bank zelo težko in polno negotovosti.
Po podatkih 20 vodilnih bank so se hranilne vloge zmanjšale od 2422 koncem junija na 2377 koncem septembra, vloge po tekočem računu pa od 974 na 922 milijonov, dočim so cist ali upniki z 2276 milijonov Din nespremenjeni. Vsled izplačil vlog so se znižala tudi menična posojila od 1746 na 1662, terjatve po teko'lih računih pa od 3170 na 3118 milijonov. Razna posojila in dolžniki pa so porasli od 479 na 486 milijonov. Pomembno je povečanje likvidnih sredstev (gotovina in terjatve po tekočem računu pri Narodni banki in Poštni hranilnici) od 198 v septembru 1932 in 192 v februarju t. 1. na 270 milijonov koncem letošnjega septembra;
Olajšav po §5. se je poelužilo v tem' četrtletju 7 manjših denarnih zavodov, napram 5 v 2. in 10 v 1. četrtletju. Ugodnosti po § 6 pa 13, napram 16 v 2. in 35 v 1. četrtletju. Do konca septembra se je v vsem poslužilo ugodnosti po §§ 5 in 6 135 denarnih zavodov.
KIliEli
ati hlii najScfiditejk
KUŽAMA fT-DEU
IJU § t) AMA DA1MATIN 0Va1I
?/> UohUuvzu iacui&ia vani nradzufrt
Dobro preudarite predno vzamete delež pri nabavljalni zadrugi
Ker se v zadnjem času ustanavljajo v Mariboru razne privatne nabavljalne zadruge, ki love člane po mestu in okolici z vsemi mogočimi obljubami o velikih ugodnostih, katere naj bi uživali člani teh zadrug, ne omenjajo pa nič o obveznostih članov napram zadrugam, čuti združenje trgovcev potrebo, opozoriti občinstvo z objektivnega stališča na nevarnosti, ki mu pretijo s takim članstvom.
Pred kratkim je šla v konkurz Gospodarska zadruga, r. z. z o. z. na Glavnem trgu, odnosno na Koroški cesti in dobivajo sedaj člani od konkurznega upravitelja dopise, iz katerih sledi, da znašajo dolgovi zadruge 450.000 Din, premoženje pa samo 18.000 Din in da mora vsled tega plačati vsak član v konkurzno maso 500 Din za kritje izgube.
Ta zahteva konkurznega upravitelja je popolnoma upravičena, ker morajo pravila vsake take zadruge po predpisih zakona vsebovati določbo, da jamčijo člani z določenimi zneski za zadrugo, dokler so nje člani in najmanj še eno leto po izstopu iz zadruge. Zato je treba mnogo previdnosti za pristop k takim nabavljalnim zadrugam, ki sicer obljubljajo razne ugodnosti, predvsem novoletne procente, katerih pa potem navadno ni, ker se izplačujejo le v primeru, ako ima zadruga dovolj čistega dobička, zamolče pa popolnoma dolžnosti članov o jamstvu, katerega morajo nositi za zadrugo. Polom Gospodarske zadruge je v polnem obsegu pokazal vso opasnost takega članstva.
0/f/r'O^ptr^^ 'e, 6<?£f4Č/
Konferenca strokovnjakov Male antante v Beogradu
»Prager Presse« objavlja o seji strokovnjakov Male antante, ki je bila zaključena dne 3. t. m. v Beogradu, to poročilo:
»Posvetovanja gospodarskih strokovnjakov Male antante sd se končala v nedeljo. Posvetovanja so trajala od 24. novembra. Po informacijah našega dopisnika se je na teh posvetovanjih govorilo o mnogih problemih gospodarsko, finančno in prometno tehničnega značaja. Soglasno je bilo priznano, da je zamenjava blaga med državami Male antante najvažnejša točka gospodarskega sodelovanja. Kar se tiče transporta po Donavi, je tudi bila konstatirana potreba sodelovanja. Ker zanima to vprašanje zlasti donavske paroplovne družbe, je bilo sklenjeno, da se skliče par dni pred konferenco gospodarskega sveta Male antante v Prago seja zastopnikov paroplov-nih družb. V vprašanju poštnega prometa so se delegacije načelno zedinile o potrebi poštne unije držav Male antante. Sklenjeno je bilo, da se to vprašanje še naprej proučuje v podrobnostih. Poleg se je priporočilo sodelovanje poštnih hranilnic. Kar se tiče železnic, so se proučevala vprašanja transporta in tranzita. V pogledu normalizacije je bilo sklenjeno, da se dela v etapah. Načrti za normalizacijo se bodo konkretizirali, kakor hitro se v vseh treh državah ustanove družbe za normalizacijo. Strokovnjaki so razpravljali tudi o vseh onih vprašanjih, o katerih je bilo govora že na prejšnjih sestankih Male antante. Ta vprašanja se nanašajo na sodelovanje emisijskih bank in raznih gospodarskih institucij, na izenačenje trgovinskega, meničnega in čekovnega prava, na olajšanje carinskih formalnosti itd. 0 vseh teh vprašanjih bo razpravljal gospodarski svet Male antante na svoji konferenci v Pragi.
GdMCb pm6eh& Sotfa/
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 9. decembra objavlja med drugim: Uredbo o izvajanju javnih del — Naredbo o kontroli jajec ža izvoz v Nemčijo — Odločbo o ukinitvi okrožnih inšpektoratov — Objavo naredbe o pobiranju trošarin po uredbi o izvajanju javnih del — Objavo glede statističnih podatkov o gibanju dohodka od taks. — Podaljšanje začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunijo — Tarifna Obvestila državnih železnic — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
TO svetli
Bolgarska kraljeva dvojica v sproimstv s knezom Cirj-om obišče 'oidcialnio jugost vansiko kraljevsko dvojico dne 10. t. Kralja bo spremljal tudi -ministrski pre< sedniik in. zunanji minister Mušanov. Beograda odpotuje bolgarska k ra! je vsili dvojica v Bukarešto.
Velike priprave se vrše v Beogradu i sprejem bolgarske kraljevske dvojice, 1 ostane več dni v jugoslovanski prestolnic Tudi več bolgarskih novinarjev obišče o tej priliki Beograd. Naj bi bivanje kraljev ske bolgarske dvojice doprineslo k zbliža nju obeh bratskih narodov.
Mušanov je izjavil o pomenu obiska bol garske kraljevske dvojice v Beogradu, d) bo ta obisk imel za oba naroda srečne po sledice. — Osebni stik bo ustvaril met sebojno zaupanje, to pa prijateljstvo, ki b omogočilo rešitev vseh vprašanj. Končen svoje izjave je Mušanov dejal, da je bol garski narod za mir.
Vos češkoslovaški tisk z največjimi gim patiam: komentira bližnji obisk bolgarski kraljeve dvojice v Becgradu.
Predsednik vlade dr. Srškič je objavi v jubilejni številki »Christian Science Mo nitor« članek, v katerem naglasa, da j1 jugoslovanski narod za mir, ki ga zna bo! ceniti ko marsikateri drug narod, ker j zanj tudi več žrtvoval. Mir je danes naj večja potreba sveta, toda resnični mir, n< pa fraza o miru ki je le taktičen manevei
Zunanji ministri balkanskih držav s sestanejo koncem decembra. Sestanka s< baje udeleži tudi poljski zunanji m in iste' Beck.
Italija zahteva, da se poenostavi pesto panje pri Društvu narodov, da se odpravi' jo neskončne debate, da se oime i pravic) veta manjših sil in da se loči Društvo n» redov od 'versajske pogodbe.
ItaPjanski listi s<> začeli na široko ata ktirati Društvo narodov, češ, da je sanr n eoova organizacija kriva, da ne vstopi) v Društvo narodov Združene države Se Amerike, kar pa so te takoj dementiraV
Hitler je po angleških vesteh popra'"
VJvn »k'l«niti lroneoslco-nemBko p^oJbfll
•ped temi pogoji: Nemčiji se prizna popolna vojaška enakopravnost, Posaarje se vr ne Nemčiji takoj, zaradi belgijskega ozemlja pri Eupenu ;n Mačmediju se Francija ne bo vmešavala in prav tako ne v pogajanja s Poljsko zairadi vzbedne meje.
Bivši angleški zuuanji minister Chamberlain je objavil članek, v katerem pravi •med drugim: Neodvisnost Belg'je in Holandske je bistveno načelo britanske politike, ker je cd tega odvisna usoda Francije. Varnost Vel. Britanije pa je odvisn® cd varnosti teh držav. Zato mera sedanj6 teritorialno stanje ostati, zato pa -mora ostati tudii ilocamska pogodba, ki jamči zl to stanje.
Imperialisti (to je razni fašisti) »e ne oborožujejo za mir, temveč zato, da z mečem dosežejo revizijo mej, piše Radek v sovjetski »•Pravdi«.
Celo franeoski socialisti so pričeli nastc pati protli demagogiji, ki jo uganja Nem' čija s svojo zahtevo za enakopravnost v' oboroževanju. Sploh se opaža, da je zavladala v francoski zunanji politiki odločnejša smer in da je konec popuščanja.
Dr. Beneš je prekinil pogajanja z Nemčijo zaradi sklenitve nenapadalnega pakta, ker da se more Češkoslovaška pogajati le e posredovanjem Ženeve ali pa skupno s Francijo, Malo antanto in Poljsko.
V nobenem primeru ni mogoče sprejeti italijanskih zahtev, pišejo češkoslovaški listi, ker bi sprejem teh zahtev ustvaril diktat velesil nad malimi državami.
Čeprav se je Litvinov na povratku v Moskvo ustavil v Berlinu za skoraj pol dneva, vendar ni stopil v stik z nobenim zastopnikom nemške vlade.
Avstrijska škofovska konferenca je naložila vsem duhovnikom, da morajo do dn6 15. decembra odložiti vse politične manda; te, tudi one občinskih svetnikov, ker f primemo, da se duhovščina v sedanjih pOj •litično tako kočljivih raizmerah še naprej udejstvuje na političnem polju. Sklep škofovske konference tolmačijo mnogi kot dd" koz o nevzdirznositi Dokfu asovega režimi' ker je tudi /je Vatikan izgubil vsako upanje, da bi se mogel Doilfuss držati prof napadom z leve 'in desne.
Voditelj avstr. nar. socialistov FraueO" tcld je bil aretiran. Nar. socialisti so vsled tega priredili celo vrsto demonstrativnih
bombnih atentatov.
nstv ;osl< t. i) :>r©<
»vsli
u i
>, 1 nic
2 O
Ijev
liža
bol , dl PO led i b cen bol
a: n) 'ski
e
do(ii<ari iideiei
žuna+Ua tcfrM/LHa
Poročilo italijanskega proračunskega odbora pravi, da se v svetovnem gospodarstvu že kažejo znaki zboljšanja. Verjetno je, da pride do novega gospodarskega podviga in da se prično velika javna dela, ki bodo zaposlila več pokolenj.
Avstrijska vlada je zopet povišala uvozni kontingent za svinjo iz Jugoslavije in se sedaj namerava nadoknaditi manjši izvoz v prejšnjih tednih z večjim izvozom v decembru in januarju.
Carinska vojna med Anglijo in Francijo, lei je nastala vsled povišanja nekaterih francoskih carin na angleško blago, je likvidirana 'in bo te dni v Londonu podpisan nov car nski sporazum.
Francoska vlada je povišala naše uvozne kontingente za 33 odstotkov. Od 1. januarja dalje pa ne bo razdeljevala teh kontingentov več naša vlada, temveč jih bo razdeljevala francoska vlada sama.
Holandska je zvišala uvozne carine za pšenico, koruzo in ječmen od 1 na 1"5 goldinarja za 100 kg.
Uvedba a zaščiti UceditniU zadcufr
avl
Mo
i
dol
j'
laj
n«
rei
s
9
de
do
iv:
icJ
na
l ta
na
iij
e'
d
P'
hO
ol'
vir-
ih-
ija
ra
Cl. 1. Kreditnim in drugim gospodarskim zadrugam, ki sprejemajo hranilne vloge, ko njihovim zvezam, se more dovoliti zaščita po predpisih uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov razen spreminjanja starih terjatev v deleže in odpisovanja deležev za primer odloga plačil ali sanacije, če ne morejo vsled odloga plačil, dovoljenih po obstoječih predpisih njihovim dolžnikom odgovarjati obveznostim do svojih upnikov; to pa s temi spremembami:
Čl. 2. Odloke, ki jih po omenjeni uredbi izdaja trgovinski minister, izdaja za zadruge in njih zveze poljedelski minister. Pro-. ti njegovim odlokom ni pritožbe na Državni svet. V ministrski odbor, ki je predviden po omenjeni uredbi, pride mesto trgovinskega ministra poljedelski minister, če gre za zadruge ali njih zveze.
Za preglede, predvidene po omenjeni uredbi, odredi poljedelski minister prvenstveno revizorje zadružnih zvez. Predpisi Sl. 7 omenjene uredbe ne veljajo za zadruge in njih zveze, pregled pa ni treba, da bi se vršil po komisiji. Stroški pregleda v zvezi s prošnjami za zaščitne odredbe se plačajo iz fonda za te preglede, ki se bo ustanovil. V ta fond plačujejo vse zadruge, ki sprejemajo vloge in njih zveze zneske, katerih višino določi poljedelski minister. Ta znesek pa ne more biti večji od ene tisočinke vplačanih deležev in rezervnega fonda, izkazanih v letni bilanci vsake zadruge, oziroma zadružne zveze. ,
Kjer je v omenjeni uredbi predvideno zaslišanje posvetovalnega odbora za ban-karstvo, se zasliši Glavni zadružni savez v kraljevini Jugoslaviji, oziroma Državna zveza zadrug za kmetijski kredit, če gre za zadrugo, ki je v njej včlanjena.
Čl. 3. Prošnja za dovoljenje zaščitnih odredb, predvidenih v omenjeni uredbi, se vloži na kmetijskega ministra in sicer:
1. zadruga, ki jo včlainjena v kateri zvezi, ki vrsd revizijo, po tej' zvezi, če pa ni včlanjena pa po Glavnem zadružnem sawe-zu k ral je vino Jugoslavije.
2. Zadružna zveza, če je včlanjena v Glavnem zad. savezu po njem, če pa ni v njem včlanjena, pa neposredno.
Čl. 4. Izvenstečajno likvidacijo zadruge more pover iti poljedelski minister tudri zadružni zvezi, v kateri je zadruga valanjena.
Obveznosti zadružnikov do zadirug ali njihovih zvez iz jamstva bodo likvidatorji izterjavah po predpisih, ki veljajo v kraju zadruge (zadružne zveze) za izterjevanje jamstva iz zadruge v stečaju. Likvidatorjem pripada v tem pogledu položaj upravitelja konlkuTzne mase.
Cl. 5. Jamstvo zadružnika, čigar članstvo po uveljavljenju te uredbe preneha, se podaljšuje nad zakonsk i rak za pet let, če ni v pravilih določen daljši rok. V kolikor petletni rolk prekaša zakonski, oz. po pravilih določeni rok, se neomejeno jamstvo spreminja v omejeno in sicer v višino desetkratnega deleža. Znesek jamstva ne more bili manjši ko 1000 dinarjev.
Dokler jamstvo traja, ne more bivši zadružnik zahtevati izplačila svojega članskega deleža, niti izplačila obresti od deleža, niti od onega dela dobička, ki bi mu sicer po pravilih pripadal.
Čl. 6. Zadružne zveze morejo s sklepom zborov ustanoviti sanacijske fonde. V ta namen more Savez od včlanjenih zadrug
pobirati 10% čistega letnega dobička, poleg tega pa more enkrat za vselej pobrati 10% rezervnega fonda vsake zadruge in sicer po zadnji letni bilanci. Uporaba fonda se določa po sklepu občnega zbora.
Čl. 7. Kazenska določila omenjene uredbe se nanašajo tudi na zadruge in njih zveze.
Čl. 8. Kjer je v omenjeni uredbi beseda o »denarnem zavodu«, »osnovni glavnici«, »delničarju« ali »članu družbe«, »zboru »delničarjev«, »trgovinskem registru«, se mora v tej uredbi razumeti »zadruga«, oz. »zadružna zveza«, »deleži zadružnikov«, »zadružniki«, »zbor zadružnikov« in »zadružni register«.
Čl. 9. Kmetijski minister se pooblašča, da izda vse za izvedbo te uredbe potrebne pravilnike in da v sporazumu s pristojnimi ministri avtentično interpretira predpise te uredbe.
Čl. 10. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah« in s tem dnem prenehajo veljati vsi njej nasprotni predpisi.
— ■ ■
Id/iti7 omagA,
Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 30. novembra 1933. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta):
1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 1 (6), v Savski 4 (4), v Vrbaski — (2), v Primorski 1 (5), v Drinski 1 (7), v Zetski l (i), v Dunavski 4 (4), v Moravski 1 (6), v Vardarski 3 <2) Beograd, Zemun, Pančevo 9 (2).
2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 4 (10), v Savski 1 (25), v Vrbaski — (9), v Primorski — (6),'v Drinski 1 (7), v Zetski — (—), v Dunavski 3 (2), v Moravski — (1), v Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (3).
3. Otvorjena posredovalna postopanja (kolikor jih je društvu bilo javljenih): v Dravski banovini 42, v Savski 55, v Vrbaski 7, v Primorski 18, v Drinski 5, v Zetski 2, v Dunavski 6, v Moravski 1, v Vardarski 4, Beograd, Zemun, Pančevo 9.
4. Odpravljeni konkurzi; v Dravski banovini 4 (5), v Savski 3 (13) v Vrbaski — (—), v Primorski 1 (2), v Drinski 3 (3), v Zetski — (1), v Dunavski 11 (10), v Moravski 5 (13), v Vardarski 4 (7), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—).
5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 7 (14), v Savski 4 (35), v Vrbaski 2 (12), v Primorski 1 (2), v Drinski — (15), v Zetski — (2), v Dunavslki 1 (14), v Moravski — (2), v Vardarski — (l), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (2).
IŠČE SE ZASTOPNIK ZA PRODAJO PLB-TIVA IN SLAME ZA SLAMNIK«
Švicarska tovarna, ki proizvaja pletivo iz slame za izdelovanje slamnikov, išče zastopnika za JugosTavijo. Interesenti naj se obrnejo s ponudbami na švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovdčeva ul. 30.
'S
amo zares dobro blago uživa trajno
dober glas!
Zanesljiva kvaliteta, privlačen ovitek;zvočno ime: Schichtovi izdelki! Vsakdo jih pozna, vsakdo jih ceni, zahvaljujoči njihovi odlični kvaliteti.
Terpeniinovo milo Zenska	h
Jelen milo Radion
lini
Lux
0
pi oj
f
i
s
a\cem
Zcžavo z našito, žitnim izvozom
Izvoz se premalo podpira
Od 30.000 vagonov pšenice, ki jih imamo za izvoz, smo izvozili komaj 1000 vagonov. Ker je bila v vseh evropskih državah pšenična žetev dobra, bomo le težko izvozili pšenico. V podobnem položaju, ko mi, je tudi Madjarska, ki pa je našla pota, da izvozi svojo pšenico. Izvozila je mnogo pšenice v Švico, Avstrijo in Italijo, sedaj pa je sklenila kupčijo z Anglijo, ki bo vzela 60.000 ton pšenice. Ta uspeh je Madjarska dosegla vsled izredno nizke cene svoje pšenice, ki pa je pri tem odlične kvalitete. Ker je dovolila, da morejo kmetje plačati davke tudi v naravi, so plačali ti tudi vse zaostale davke in madjarska vlada je dobila na ta način velike zaloge pšenice, ki jo je mogla prodati za nizko ceno v tujino. Poleg tega je uvedla Madjarska izvozne premije, ki se izplačujejo iz naknadnih plačil od uvoza tujega blaga.
Pri nas pa ni ne izvozne premije, niti se kaj resnega ne stori za izvoz. Visoke železniške tarife pa izvoz naravnost preprečujejo, saj velja prevoznina iz Novega
Sada v Švico več, kakor pa je vredno blago. Morali ibi gledati na to, da izkoristimo, kolikor je to še mogoče, preferencialne dogovore z Avstrijo in Češkoslovaško in da izvozimo čim več pšenice v Švico in zapadno Evrcipo. V ta namen je nujno potrebno revidirati naše železniške tarife in skleniti z Avstrijo ter Svioo direktne tarife.
Seveda pa je tudi treba delati na to, da se pri nas goje samo plemenite vrste pšenice.
Tudi izvoz koruze je zaostal, ker so cepe
naše koruze nad svetovno pariteto. V Francijo bi mogli izvoziti večje količine, ker nam je Francija podaljšala kontingent in imamo poleg tega pravico na pre-ferencial. Potrebno bi bilo le to, da bi se izvoznikom dovolile premije, da bi mogli ti ceno koruze znižati v tej meri, da bi postala naša koruza zopet konkurenčna. Če se to ne zgodi, potem bo ostala naša koruza kljub preferenoiailu neprodana.
KLIRINŠKI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ŠVIOO
Na klirinškem računu Jugoslavija-Svica je vplačano v korist švicarskih upnikov pri Narodni banki v Beogradu do dne . . .
znesek.........................................
Od gornjega zneska še ni izplačano švicarskim upnikom za blagovne dolgove . . .
za druge dolgove...............................
Pri Narodni banki v Beogradu so nadalje prijavljene neizplačane švicarske terjatve
za blago v znesku . . *........................
Ostane za obračunavanje vsega..................
Številka zadnjega izplačanega nakazila . .
15. 11. 1933 Stanje 25.10.4933.
sir. 11,752.613-28	sfr.	11,237.453—
sfr. 845.211-97	sfr.	546.802-34
sfr. 6.712*96	sir.	5.537*96
sir. 2,805.979-99 sfr. 3,657.904*92 8556
»fr. 3,071.275*64 sfr. S^.eifi^ 8382
RAZNO
B53gailski poslanci obiščejo za božične pmaeniike Beograd, Zagreb in Ljubljano, kakor ee poroča iz Sofije.
Konec ameriške prohibicije »o po vseh Združenih državah proslavil z banketi in svečanimi pojedinami. Policija v Newyorku je bila v strogi pripravljenosti, kar pa se
je izkazalo kot odveč, ker je bilo manj ip-oidentov bo ob času alkoholne prepove#'.
Avstrijska vlada pripravlja naredbo, s katero se bo vojska popolnoma depolitizirala. V zvezi s tem bodo izstopili iz aktivnega političnega življenja vsi zastopniki vojske.
Vsi venizelistični oficirji bodo odpuščeni iz grške vojske.
TEDEN
Djocnoaiir,
ega
Devizno tržišče
Tendenca nestalna.
Radi včerajšnjega praznika so bili tudi v tem tednu samo štirj© borzni sestanki, na katerih je bilo periektuiranih za dinarjev 1,947.765-47 deviznih zaključkov. V primeri s prometom v minulem tednu, ki je komaj dosegel 1.413 tisoč dinarjev, znaša porast totedenskega deviznega prometa 535 tisoč dinarjev ali več kot eno tretjino skupnega deviznega prometa zadnjega tedna. Omenjeni porast prometa je povzročila povečana potreba po klirinških devizah, ker je bilo v tekočem kupljeno oziroma prodano potom avstrijskega privatnega kliringa dinarske devize za 116 tisoč dinarjev — avstr, šilingov pa za 370 tisoč dinarjev več ko v pretečenem tednu. Kajti skupni zaključki v klir. devizah znašajo 1.490 tisoč dinarjev napram 978 tisočem dinarjev v minulem tednu.
Na zaključke v intervencijskem blagu odpade 160 tisoč dinarjev, tokrat je Narodna banka posredovala v Curihu za 71 tisoč dinarjev in v Londonu za 89 tisoč dinarjev.
Vsled privatne ponudbe je bilo v tem tednu zaključeno Pariza za 38 tisoč dinarjev, Curiha za 10, Londona za 7, Newyorka za 5 in Amsterdama za 191 tisoč dinarjev. Skupni privatni zaključki znašajo to pot Din 251.000-—.
Z boni grške Narodne banke se je trgovalo ina predvčerajšnjem in torkovem borznem sestanku in sicer 5. t. m. po tečaju Dih 40-—, a 7. t. m. po nižjem tečaju dinarjev 38-50. Skupno je bilo grških drahem nabavljeno za 47 tisoč dinarjev.
Gibanje dnevnega deviznega prometa je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Dne 4.	ded.	Din	705.278-97	Din —	Dunaj.
Dne 5.	dec.	Din	183.059-33	Dunaj.
Dne 6.	dec.	Din	638.417-20	Dunaj,	Amsterdam.
Dne 7.	dec.	Din	421.009-97	Din —	Dunaj.
Po gornjih podatkih je zaključil ponedeljkov borzni sestanek z največjim, torkov pa z najmanjšim dnevnim deviznim prometom nalik prejšnjemu tednu, z edino razliko, da znaša presežek totedenskega najvišje doseženega prometa + 277 tisoč dinarjev in — 78 manjek najnižje izkazanega dnevnega deviznega prometa v tekočem tednu napram prejšnjemu tednu.
Porast oziroma padec v poedinih devizah tekom tega tedna doseženega prometa (vse v tisočih dinarjev) je bil v primeri s prometom preteklega tedna (številke v oklepajih) ta: Amsterdam 191 (3), New-york 5 (162), Trst 0 (6), Berlin 0 (3), Bruselj 0 (1), Solun (boni) 47 (0), din. deviza v avstr, privatnem kliringu 644 (502) in avstrijski šilingi v privatnem kliringu 846 (476). Devizna tečajnica tekočega tedna kaže več ali manje neznatna tečajna valovanja pri vseh devizah, s katerimi se trguje na tukajšnji borzi, razen Curiha, ki je edini konstantno nespremenjeno beležil in
x	n	j	1	barva,	plesira	in	ke-
Ze v 24 uran »«»•
klobuke itd. Škrabi in BTetlolika srajce, ovratnike in manšet«1. Pere, suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgora ni. 8.
TeleVon št 22-72.
bil trgovan na dosedanji bazi Din 1108-35 za denar ter Din 1113-85 za blago.
4.	dec. 1933.	7.	dec.	1933.
Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2302-07	2313-43	2303-74	2315-10
Berlin	1363-47	1374'27	1362-91	1373-71
Bruselj	794-68	798'62	795-79	799'73
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1U3-85
London	189’42	191-02	186-30	187'90
Newyork	3641-61	3669-87	3613-83	3642-09
Pariz	223-88	225—	224-10	225-22
Praga	17012	170-98	170-06	170-92
Trst	301-01	303-41	301-18	303-58
Temeljem gornje tečajne tabele je tekom tega tedna oslabel tečaj Berlina za 0-56 točke, Londona za 3-12 točke, Prage za 0-06 točke in Newyorka za skoro 28 točk, do-čim so v istem razdobju okrepile svoje tečaje naslednje devize: Amsterdam (za 1-67 poena), Bruselj (za 1-11 poena), Pariz (za 0-22 poena) in končno Trst za 0-17 poena.
Budimpešta in Dunaj nalik ostalim devizam nista beležila.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno stalna.
Efektna tečajnica tekočega tedna ne oči-tuje močnejših tečajnih oscilacij v državnih papirjih, dočim so notice bančnih in ndustrjskih vrednot kakor v minulem tednu docela izostale.
Notice državnih papirjev so bile na ponedeljkovem in četrtkovem borznem sestanku nastopne:
Dne 4. decembra 1933.
	Denar		Blago
7% inv. posojilo	Din	53-50	Din ——
4% agrarne obv.	Din	29-50	Din ——
8% Blair	Din	37—	Din 39—
7 % Blair	Din	34-50	Din 35-60
Seligmanove obv.	Din	47—	Din 52—
Begluške obv.	Din	—.—	Din ——
Vojna škoda	Din 287—		Din 290-—
Dne 7.	decembra 1933.		
	Denar		Blago
7% inv. posojilo	Din	55—	Din —•—
4% agrarne obv.	Din	30—	Din ——
8% Blair	Din	39—	Din ——
7 % Blair	Din	86—	Din —■—
Seligmanove obv. Din		47—	Din ——
Begluške obv.	Din	40—	Din ——
Vojna škoda	Din 286—		Din 289-—
V tem tednu ni bilo efektnih zaključkov.			
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno čvrsta.
Tudi na žitnem tržišču ni beležiti v tekočem tednu nikakih posebnih izprememb, tako v pogledu cen (tečajev), kakor tendence, katera je bila še nadalje nespremenjeno čvrsta. Do zaključkov je došlo samo na torkovem borznem sestanku, na katerem je bilo prodanih oziroma kupljenih
7	vagonov pšenice.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna, povpraševanja še nadalje živahna.
V	tekočem borznem tednu je bilo še največje zanimanje za suho in neobrob-ljeno bukovino, katere pa žal producenti nimajo na zalogi. Živahno je bilo povpraševanje zlasti po tramih, katerih ceno pa skušajo kupci — kljub temu, da je že pre-
koračila minimum in se produkcija skoro-da ne splača več — še nadalje znižati, vsled česar tudi ni bilo mogoče perfeklu-irati večjih zaključkov.
Za hrastovino in zlasti frize ni bilo posebnega zanimanja, nasprotno pa se v mehkem lesu neprestano išče III., podmera in kratice. Skratka kupci bi radi samo blago slabše kakovosti. Tako, da trenotno ni izgloda, kam bi z blagom I. in II. kvalitete.
Gorivo drvo se kljub pozni sezoni in nastalem mrazu ne oddaja tako kakor druga leta in je zanj le srednje živahno zanimanje.
Cene so ostale skoro popolnoma nespremenjene, zaključena pa sta bila na ponedeljkovem borznem sestanku (4. t. m.)
2	vagona bukovih hlodov.
Mednarodni borzni indeks
Pretekli teden je na velikih svetovnih borzah prevladalo mlačno razpoloženje in samo na nekaterih borzah so dosegli tečaji vrednostnih papirjev rahlo zboljšanje, kakor se vidi iz teh številk:
Koncem 1927	11. XI. 18. XI. 25. XI. 2. XII.
= 100 %	19	3	3
Lomdon	73-2	70-6	70'1	69t>
Pariz	59 6	59 5	61-3	612
Berlin	25-3	26-7	28-0	28-7
Praga	548	54-5	64 3	529
iDunaj	28-2	27-5	28-2	27-1
BruseHj	27 3	26'5	27-6	28-6
Amsterdam	81-0	30-7	32 5	32 7
Stockholm	10‘7	10-3	10-7	10-5
Curih	42-4	42-8	436	432
Newyork	67-1	59-4	59 4	589
Na podlagi tečajev na desetih svetovnih borzah izračunani mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu nazadoval od 41-6 na 41-3%.
TRŽNA POROČILA
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Goveji trg z dne 4. decembra. Na trg je bilo postavljenih 770 volov, 349 bikov in 573 krav, od teh iz Jugoslavije 77 volov, 29 bikov in 6 krav. — Cene so bile te: voli I. vrste fabrični od 1-40 do 1-55, I. vrste od 1-20 do 1-30, II. vrste od 1-08 do 1*18, lil. vrste od 0-95 do 1‘05; biki po
Izšla le
BUStlkOVA
VfIIKA PRATIKA
za navadno leto 1934,
ki ima J6J dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Putiki« najde! vi«, kar Človek potrebuje vsak dan:	Katollikl koledar i
nebesnimi, »olnCniml luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; - šolnine in lunine mrke; lunine spremembe; poštna do loibe ta JugoslavMo; - lestvice ra kolke, ca pobotnice, kupne pogodbe in račune; konzulate tujih drlav v Ljubljani in Zagrebu; vse se|me na Kranjskem, KoroSkem. Štajerskem, Prekmurju, Med*l-murji In v Julijski BeneCIJI; pregled o koncu brejosti iivlne; popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; tabele za računanj* obresti; (Iv Ijonjeplse vatnih in odločilnih oseb s sli-kaml; oznanila predmetov, ki |lh rabi kmetovalec in Zena v hiil - Cena S Oln.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni ). Blasnika nasl. d. <1. v Ljublcani.
1	do 1‘18, krave od 0'90 do 1‘05 in mršava živina od 0’65 do 0-90. — Tendenca: Pri mirnem prometu so se podražili biki za
5,	vse druge vrste pa za 2—3 groše pri kg.
Na svinjski trg i dne 5. decembra je bilo postavljenih: 4671 Špeharjev in 8089 pršu-: larjev. Iz Jugoslavije je bilo 2256 Špeharjev in 13 pršutarjev. — Cene so bile te: mamjgalica I. vrste po 1-37 do 1-40, II. vrste po 1-35 do 1-37; jugoslovanski križanci I. vrste po l-38 do 1-45, srednje po 1-35 do 1-37, slabše vrste po 1-30 do 1-33, stare po 1‘25 do 1-34. Pršuitarji lahki po 1-30 do 1‘50, težki po 1-15 do 1 '35, križanci po 1-35 do 1‘45 šilingov za kg žive teže. — Tendenca. Ob živahnem povpraševanju so so se prima Špeharji podražili za 2—3 groše pni kg. Pršutarji in križani prašiči ®o ostali v ceni nespremenjeni. (Poročilo tvrdke I. Predovič im drug, Dunaj III. — St. Marx.)
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, dne 10. decembra: 7.45: Kmetijsko predavanje: Boj za gozd in pašo (ing. Pirc Alfonz) — 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9.00: Versko predavanje (prior Valer. Učak) — 9.30: Predavanje m delavce: Nezgodno zavarovanje (Rudolf Smersu) — 10.00: Prenos iz stolnice: Orkestralna služba božja — 11.00: Slovenska glasba, izvaja radio-orkester — 12.00: Čas, reproduc. ruska glasba in ruske pesmi — 16.00: Kmetijsko predavanje: Selekcija govedi v Dravski banovini (ing. Wemko Beno) — 16.30: Kuplete poje g-Bajde, vmes kvartet mandolin — 17.30: Reprodukcija vaške godbe — 20.00: Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru čas in poročila.
Ponedeljek, dne 11. decembra: 12.15: Ša-Ijapin poje v reprod. glasbi — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reprod. koncert opernih uvertir — 18.00: Gospodinjska ura: Primorska kuhinja (ga. Žnideršič) — 18.30: Električna železnica (ing. Vlado Pečenko)
— 19.00: Angleška lahka glasba (plošče)
— 19.30: Gostilne v stari Ljubljani (Rudolf D ostal) — 20.00: Gdč. Ela Singer iz Zagreba poje »šlagerje« s spremljevanjem radio-orkestra. Vmes »šlagerji« na ploščah — 21.00: Harmonika solo, g. Kokalj
— 21.30: čas, poročila — 21.50: Čajkovski
VI. patetična (na -ploSčah) — 22.80: Lahka
glasba.
Torek, dne 12. decembra: 11.00: Šolska ura: O obletnici Cankarjeve smrti (prof. iR. Kolarič) — 12.15: Reprod. vokalni koncert (jugoslovanski kvarteti in okteti) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproducirani valčki — 18.00: Otroški kotiček (Manca Komanova) — 18.30: O lutkah in cvetkah (reproduc. glasbene slike) — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Moja pot po Norveški (dr. Škerlj) — 20.00: Pevski koncert primadone bukareške opere ge. Pie Igy — 20.45: Radio-orkester: Eksotična glasba — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Radio-jazz — 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Nedelja, dne 10. decembra; ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Mladinska predstava. Znižane cene. Izven, ob 20.: Turške kumare. Izven. Znižane cene.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 9. decembra ob 15.: Pikova dama. Dijaška predstava. Izven. Cene od 5 do 15 Din.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
J v etn Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže, pražene kave,
mletih dišav in rudninske vode. .
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
‘Grgovci in industrijct 1
Ipgovsfef
lisi
n priporoča ta
laseriron/er
SBrzo/avi 3i rispercotomaie X)ubl/ana — ‘Geleton št. 2263
Ani Krisper Coloniale
Lastnik: Josip Vevlič Ljubljana
iDunajska cesta 35
Ustanovljeno leta 1840
kolom* talne robe cVelepruiarna kave. tim za dišave.
Tiočna nosrrežba
2>atoga špirita, raznega žgania in konjaka. SMineralne vode.
Ceniki na razpolago
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Dreja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja, in tiHkarJa; O. MIHALEK, Ljubljana.