ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Marjana Dolšina Delač | Pouk umetnostne zgodovine kot poligon za razvijanje vizualne pismenosti: primer iz prakse | str. 64 - 67 | 64 POUK UMETNOSTNE ZGODOVINE KOT POLIGON ZA RAZVIJANJE VIZUALNE PISMENOSTI: PRIMER IZ PRAKSE Dr. Marjana Dolšina Delač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Art History Lessons as Proving Ground for Visual Literacy Development: Case Study IZVLEČEK Prispevek obravnava razvijanje vizualne pismenosti v okviru interdisciplinarnega tematskega sklopa (ITS-a) v progra- mu gimnazija na Srednji šoli in gimnaziji Kočevje v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021. Ta temelji na uporabi likovnega snovanja kot metode za razširjanje in poglabljanje umetnostnozgodovinskega znanja ter doseganje ciljev z afektivne- ga in vzgojnega področja. Prek likovne aktualizirane reinterpretacije umetnostne dediščine kočevskega in ribniškega lokalnega okolja so dijaki poglabljali svoj odnos z umetnino in jo komentirali onkraj prostora besednega diskurza. S tem so razvijali vizualno pismenost kot sposobnost interpretacije vizualnih sporočil in ustvarjanje novih vizualnih del, torej vizualno izražanje lastnih konceptov, misli in namer. Ključne besede: umetnostna zgodovina, vizualna pismenost, vizualno izražanje ABSTRACT This article focuses on visual literacy development in the context of an interdisciplinary thematic cluster in the gram- mar school programme at the Kočevje Secondary School and Grammar School in the 2019/2020 and 2020/2021 school years. It was based on visual design to broaden and increase the knowledge of the history of art and achieve affective and educational goals. The students strengthened their relationship with art and commented on it beyond verbal dis- course, i.e., through an artistic reinterpretation of the art heritage of the local environment of Kočevje and Ribnica. As a result, they developed visual literacy as a skill to interpret visual messages and create new visual works. In other words, they could visually express their own concepts, thoughts, and intentions. Keywords: art history, visual literacy, visual expression UVOD V uvodu knjige Visual literacy (2008: 4) je James Elkins pričakovano ubesedil spoznanje, da je od osemdesetih let 20. stoletja retorika podob vse prodornejša in je kon čno privedla do pojava vizualne kulture. V njej informacije prejemamo prek podob in jih v vizualni obliki pogosto tudi predelujemo, združujemo, selekcioniramo in jih pos- redujemo naprej. Takšna situacija seveda postulira neki minimalni standard obvladovanja veš čine, ki je nujna za uspeh tovrstne komunikacije. Če ga pri besednem sporazu- mevanju opišemo s pojmom pismenost, gre pri razbiranju vizualnih sporo čil za drugačno, vizualno pismenost. V prispevku je predstavljen prakti čni primer uporabe likov- nega snovanja kot metode za usvajanje umetnostnozgo- dovinskega znanja pri pouku interdisciplinarnega sklopa (v nadaljevanju ITS) na Gimnaziji in srednji šoli Ko čevje v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021. Z osredoto čenjem na nediskurzivno dimenzijo umetnostnih del in vklju čeva- njem čustvene komponente predstavlja možnost za aktiv- nejšo, samoregulativno vlogo u čencev v u čnem procesu in tako omogo ča doseganje ciljev na višjih stopnjah Bloomo- ve revidirane taksonomske lestvice (predvsem na stopnjah analizirati in ustvariti) ter ciljev, ki posežejo na afektivno in vzgojno podro čje. VIZUALNA PISMENOST: ZAMEJITEV IN PEDAGOŠKI POTENCIAL Izraz vizualna pismenost je Elkins prvi č uporabil leta 2003 v delu Visual studies: a skeptical introduction in mu posvetil obširno poglavje, v katerem se je ukvarjal z vprašanjema, kaj ta pojem pomeni in kako se povezuje z umetnostno zgodovino (str. 125–196). Upošteval je možnost uporabe drugih sorodnih izrazov, kot so vizualna kompetenca (kom- petence), vizualne prakse, vizualni jezik, vizualne veščine, in jih distinktivno pojasnil (Elkins, 2008: 1–2). Zanimiva je njegova ugotovitev, da je na podro čju didaktike umetno- stne zgodovine v svoji najbolj asketski obliki ter z nekoliko drugačnim pomenom prisoten že ve č kot sto petdeset let v smislu neposrednega prepoznavanja umetniških del, s čimer je mišljen priklic naslova in avtorja ali avtorice dela (prav tam: 1). Vizualna pismenost, o kateri govorimo danes, zajema širši nabor veš čin in kompetenc, ki so potrebne za to, da lahko podoba postane medij, prek katerega se uspešno ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 65 izražamo in komuniciramo. Finski didaktik umetnostne zgodovine Jari Martikainen (2017: 6) jo definira kot spo- sobnost smiselnega delovanja v vizualnem socialnem svetu, ki vklju čuje dva vidika: 1) zmožnost vizualnega izražanja svojih misli in namer ter 2) razbiranja oziroma pravilnega interpretiranja vizualnih sporo čil drugih. Susan Shifrin (2008: 108), ki se z didaktiko umetnostne zgodovine in z muzejsko pedagogiko ukvarja v Združenih državah Amerike, je kot primarni cilj vizualne pismenosti definirala nau čiti se gledati, zaznavati in se odzivati na dela vizualne umetnosti. Umeščanje vizualne pismenosti znotraj umetnostne zgo- dovine je potekalo hkrati s siceršnjim razvojem discipline od zadnje ključne paradigmatske spremembe v sedemde- setih letih 20. stoletja (prim. Mikuž, 2011: 18; Vidrih, 2008: 101). Spodbudili so ga metodološki pristopi nove umetno- stne zgodovine, npr. Svetlane Alpers, ki je preu čevala nizo- zemsko vizualno kulturo skozi nizozemsko slikarstvo in ne zgodovine nizozemskega slikarstva, Carol Armstrong, ki se je ukvarjala z razmerjem med podobo in besedilom, Roger- ja Desmonda, ki se je osredoto čil na avdiovizualne medije, ter Jonathana Craryja in Thomasa Crowa, ki sta odprla vprašanje umestitve vizualnega znotraj širše kulturne pro- dukcije (Shifrin, 2008: 109–111). Iz črpnega obravnavanja umetnine z upoštevanjem vseh petih čutov sta se na nivoju znanstvenega preu čevanja lotili tudi Bissera Pentcheva v članku The Performative Icon (2006) in desetletje zatem še Martina Bagnoli z razstavo A Feast for the Senses: Art and Experience in Medieval Europe (16. 10. 2016–8. 1. 2017) v Walters Art Museumu v Baltimoru (Maryland, ZDA). Martikainen (2017: 5–6) je v sklopu svoje pou čevalne prakse izpostavil slikovni, emocionalni, afektivni in čutni obrat v umetnostni zgodovini (te sicer zaznamo tudi širše v humanistiki in družboslovju), ki je proti koncu 20. sto- letja ključno posegel v tradicionalni logocentri čni pristop k obravnavanju umetniških del. Slikovni obrat je sprožila vizualna kultura, ki je imela vse ve č pojavnih oblik in je zavzemala tudi vse pomembnejše vloge v našem vsak- danjem življenju. Na ta ra čun se je spremenil odnos med besedo in podobo, saj pomeni in sporo čila niso več nujno konstruirani le verbalno, ampak tudi vizualno (prav tam). O multisenzornih in aktivnih u čnih pristopih k poučevanju srednjeveške umetnosti sta leto pozneje pisali še Marice Rose in Tera Lee Hedrick (2018). ITS KOT PRILOŽNOST ZA RAZVIJANJE VIZUALNE PISMENOSTI Iščem, tuhtam, soustvarjam: priro čnik za na črtovanje in iz- vedbo interdisciplinarnega tematskega sklopa, ki so ga prip- ravili na Zavodu RS za šolstvo, ITS definira kot vsebinsko zaokroženo celoto, »s katero se uresni čujejo in poglabljajo medsebojno povezani cilji razli čnih disciplin oziroma predmetov (najmanj treh). Zato se na črt ITS oblikuje na podlagi učnih načrtov izbirnih predmetov oziroma na pod- lagi posebnih (izbirnih) znanj iz u čnih načrtov obveznih predmetov, lahko pa tudi kroskurikularnih tem (knjižni čno informacijsko znanje, okoljska vzgoja) ali izbirnih znanj  SLIKA 1: Stane Jarm, Deklica s piš čalko, bron, 1959 (postavitev na glavnem trgu v Ko čevju 1963). (Foto: Kian Eržen, dostopno na: https://itsumetnostnievodnik.splet.arnes.si/2021/04/08/deklica-s- -piscalko)  SLIKE 2, 3, 4: Reinterpretacije Deklice s piš čalko, ustvarila dijakinja drugega letnika gimnazije v Ko čevju Lea Ambroži č, 2020. (Foto: Ivanka Cigli č) ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Marjana Dolšina Delač | Pouk umetnostne zgodovine kot poligon za razvijanje vizualne pismenosti: primer iz prakse | str. 64 - 67 | 66 drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno drža- vljanstvo), ki so potrjeni za programe splošne gimnazije, in sicer v obsegu 105 ur letno v 2. in/ali 3. letniku« (Kregar idr., 2020: 5). Na Gimnaziji in srednji šoli Ko čevje smo v šolskem letu 2019/2020 dijakom prvi č ponudili ITS, ki smo ga poime- novali Umetnost za mlade. Ta je združeval pretežno huma- nistično in družboslovno naravnane šolske predmete: 1) likovno umetnost (umetnostno zgodovino kot vsebinsko iz- hodiš če raziskovanja z likovnim snovanjem; izvajalki Mar- jana Dolšina Dela č in Ivanka Cigli č), 2) slovenš čino (izvajal- ka Nina Papež), 3) kreativno podjetništvo (izvajalka Ivanka Cigli č) ter 4) kulturo in civilizacijo (izvajalka Ana Miheli č). Krovni interdisciplinarni cilj je bil razumeti vlogo in prepo- znati pomen likovne umetnosti v lokalnem okolju ter se je uresničeval v kon čnem izdelku, Umetnostnem e-vodniku po Ko čevskem in Ribniškem, ki je javno dostopen na spletnem naslovu http://itsumetnostnievodnik.splet.arnes.si. E-vo- dnik so v dveh letih postopoma izgrajevali dijaki sami, ko so vsakokrat obravnavali nove spomenike in likovna dela, prispevke pa objavljali na spletni strani. Glavni namen ITS-a je bil popularizirati lokalno umetnostno dediš čino in humanisti čno znanje podkrepiti s tehnološkimi rešitvami, ki so blizu dijakom: z razli čnimi spletnimi orodji, aplika- cijami za pametne telefone in družbenimi omrežji. Vse to v duhu razumevanja likovne umetnosti kot nepogrešljive manifestacije duha časa in okolja, v katerem nastaja. Dvoletni sklop, ki smo ga izvedli v skupnem obsegu 210 ur, je bil zastavljen kot avtenti čno projektno delo. Po kratkem umetnostnozgodovinskem pregledu so si dijaki izbrali svo- jo temo in jo raziskovali. Ugotovitve so povzeli v kratkem poljudnoznanstvenem članku, ki so ga objavili v vodniku. Opremili so ga z viri, literaturo, fotografijami in pomemb- nimi spletnimi povezavami. Vodnik so širši, predvsem lokalni javnosti predstavili na okrogli mizi, ki je bila zaradi epidemičnih razmer izvedena v virtualni obliki. LIKOVNO SNOVANJE KOT DIDAKTIČNI PRISTOP K UMETNOSTNOZGODOVINSKEMU RAZISKOVANJU Martikainen (2017: 8–9) umetnostno zgodovino dojema kot znanje, ki se nanaša na vizualno pretek- lost, a se prav tako ti če naše vizualne se- danjosti, njena aplikativna vrednost pa je v interpretaciji in izdelavi novih vizualnih del.  SLIKA 5: Aprilija Lužar, Ženski Taxi, ve čletni projekt, pred 2002. (Foto: https://sl.wikipedia.org/wiki/Aprilija_Lu%C5%BEar#/me- dia/Slika:AprilijaLuzar2004_foto_nadazgank.jpg)  SLIKI 6 in 7: Vizualno razmišljanje o umetniških projektih Aprilije Lužar skozi njene portrete. Ustvaril dijak drugega letnika gimnazije v Ko čevju Luka Bon čina, 2020. (Foto: Ivanka Cigli č in Luka Bon čina) ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 67 Takšno konceptualno izhodiš če je od njega zahtevalo konkretni didakti čni premik od frontalnega pouka k avten- tičnemu učenju (oz. ‚learning by doing‘, kot sam poimenuje metodo) in mentorskem pristopu. Tako je operativiziral cilje, ki se nanašajo na podro čje umetnostne zgodovine, in jih konkretno osmislil. Dijake je povabil, naj o likovnih delih ne razmi- šljajo le besedno, ampak tudi vizualno. Names- to klasi čne pisne interpretacije so izdelali mo- dernizacije podob, v katerih so zajeli njihovo aktualizirano sporo čilo in osebno doživljanje dela, ki z mo čjo podobe sega na polje nedis- kurzivnosti. Takšne intimne učne izkušnje so delovale kot vir notranje motivacije za nadaljnje raziskovanje in sa- mostojno branje strokovne literature (Martikainen, 2017: 14–16).  SLIKI 8 in 9: Župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter sv. Jerneja v Kočevju (Foto: Klara Štefani č) Reinterpretacija župnijske cerkve v Ko čevju, ustvarila dijakinja drugega letnika gimnazije v Ko čevju Klara Štefanič, 2020 (Foto: Klara Štefanič) Po Martikainenovem zgledu smo v okviru ITS-a za dijake organizirali projektno tridnevje v enem od Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) na Primorskem, ki zaradi organizacijske prožnosti dopuš ča daljše, kontinuirane ob- like učnega procesa in omogoča poglobljeno razvijanje ide- je. V odmaknjenem okolju so se dijaki posvetili likovnemu reinterpretiranju in aktualiziranju izbrane umetnine (Slike 1, 5, 8, 10). S subjektivno poudarjenim poustvarjanjem so izvirnik prestavili v svoj lastni miselni svet, ga intimno do- življali, se z njim povezali in vzpostavili (vizualni) dialog ter v njem prepoznali aktualno sporo čilo za sodobni čas. Izvirne rešitve (Slike 2, 3, 4, 6, 7, 9, 11), ki so nastale v raz- ličnih tehnikah in slogih, so predstavili na virtualni likovni razstavi, ki so jo vklju čili v spletno predstavitev e-vodnika z javno okroglo mizo. VIRI IN LITERATURA Elkins, J. (2003). Visual studies: a sceptical introdu- ction. New York: Routledge. Elkins, J. (2008). Introduction: The Concept of Visual Literacy, and Its Limitations. V: (ur. Elkins, J.): Visual literacy. New York & London: Routledge, str. 1‒9. Kregar, S., Rojc, J., Rutar Ilc, Z., Sambolić Beganović, A., Slivar, B. (2020). Iščem, tuhtam, soustvarjam: priročnik za načrtovanje in izvedbo interdiscipli- narnega tematskega sklopa. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 31. 1. 2022 dostopno na: https://www.zrss.si/digitalna_bralnica/its-priroc- nik-za-nacrtovanje-in-izvedbo-interdisciplinarne- ga-tematskega-sklopa. Martikainen, J. M. (2017). Making Pictures, Writing about Pictures, Discussing Pictures and Lecture- Discussion as Teaching Methods in Art History. Art History Pedagogy & Practice 2(1), članek IV. 3. 1. 2021 dostopno na: https://academicworks.cuny. edu/ahpp/vol2/iss1/4. Mikuž, J. (2011). Razvoj in dosežki zgodovinske an- tropologije likovnega. V: (ur. Kovačič, N., Simončič, A.): Pogledati – gledati, videti – uvideti: Zgodo- vinsko antropološke študije. Ljubljana: Narodna galerija, str. 15–48. Pentcheva, B. V. (2006). The Performative Icon. Art Bulletin 88(4), str. 631–655. Rose, M., Hedrick, T. L. (2018). Multisensory and Active Learning Approaches to Teaching Medieval Art. Art History Pedagogy & Practice 3(1). 31. 1. 2022 dostopno na: https://academicworks.cuny.edu/ ahpp/vol3/iss1/4. Shifrin, S. (2008). Visual Literacy in North American Secondary Schools: Arts-Centered Learning, the Classroom, and Visual Literacy. V: (ur. Elkins, J.): Visual literacy. New York & London: Routledge, str. 105‒128. Vidrih, R. (2008). Teorija umetnosti in umetnostne zgodovine v drugi polovici 20. stoletja: klasična tradicija in novo umetnostno zgodovinopisje [dok- torska disertacija]. Ljubljana: Filozofska fakulteta.  SLIKI 10 in 11: Drago Hrvacki, DFH63, akril na lesu, 2012. Reinter- pretacija slike DFH63, ustvarila dijakinja drugega letnika gimnazije v Kočevju Ema Lavri č, 2020. (Foto: Ema Lavri č) SKLEP Umetnostna zgodovina se znotraj formalnega izobraževa- nja pogosto znajde v podporni vlogi likovnemu snovanju: kaže na primere uresničitev likovnoteoretskih razmišljanj, priskrbi zglede za ustvarjanje in opozori na razmislek o vlogi podobe kot sredstva za komunikacijo. Tu smo relacijo obrnili in izpostavili predvsem umetnostno zgodovino kot osrednji humanistični predmet, likovno snovanje pa upora- bili kot metodo za poglabljanje umetnostnozgodovinskega znanja, urjenje s tem povezanih veš čin in doseganje ciljev na afektivnem in vzgojnem podro čju. Ustvarjanje podob je obogatilo besedno obravnavanje lokalne umetnostne dediščine Ko čevskega in Ribniškega in jo razširilo na polje neubesedljivega: subjektivnoemocionalnega in vizual- nosporočilnega. Umetnine, njihov vizualni izraz in spo- ročilnost, je prestavilo v kontekst sodobnosti in dijakom razkrilo njihovo esenco v lu či lastnih izkušenj in interesov. Razvijanje vizualne pismenosti znotraj umetnostne zgo- dovine se je izkazalo za dobrodošlo alternativo tradicio- nalnemu logocentričnemu pristopu.