Tržaško pismo. TRST, 11. ianuarja 1919. Po2iir*vijen» — o, ciomovina rnoja! Pozdravljena mi s solnčnib vrtov iuga! Zdai vemo, ah, kako smo deca tvoja, ko hoče nas imeti rnati dru^a. — 2e dva ineseca mi brnijo v duši ti ritmi... že dva meseca sem podoben otroku, ki so ga odtrgali od matere, ko jo je komaj našel. Rad b^ ji zakiical besedo, ki je vzklila v boiečinah pričakovanja, zacvetela dehteče v solncu ljubezni — samo za en hip, kakor stoletna roža, da zopet oraahne v bridkost neizpolnjenega hrepenenja... Rad bi povedal tej svoji domovini samo eno besedo, topio in raehko, kakor so sanje vstajajočega jutra in cvetoče pomladi... a vse misli so se nekam zajezile kakor žuboreče vode na zimo zmrzlih potokov... Ni je besede iz grla samo oči še govorijo in prsti trepečejo v zraku, kakor da bi hoteli nekoga objeti.. A vse naokrog ni nikogar ... sama praznina, mrtva, siva praznina in iz nje strmi tisoč in tisoč govorečih pogledov in ttepeče milijon hrepenečih prstov... In kakor oddaleč odmeva nad vsem refren stokajočih ritmov: »Pozdravljena — o domovina moja!« • Gospod urednik! Gotovo mi oprostite ta izliv osebnih čuvstev, ki sem ga postavil za uvod svojemu pismu, ker me poznate in veste tedaj, da ljubim poezijo ii ad prozu. Posebno pa, če je ta proza tako mrzla kakor trda vsakdanjost, v katen živimo dandanes mi tu doli! Vam se bo zdela ta zadeva čudna, ker živite v svetu, ki kroži sicer pod lepšim, svetlejšim solncem, a še vedno v tistih starih tirih, ki mu jih je določil Bog oče, ko ga je_ustvarjal. A pri nas se je menda postavil svet na glavo, zakaj stvari, ki jih gledamo dan za dnem, so za človeka normalnih možganov v resnici čudne, jako čudne... Ne verjamete? No, dobro! Poslušajte: Pri nas v Trstu visi sedaj na vsakem oglu s hiše tabla s pompoznim napisom: Svoboda... vsaka druga tiskana beseda pomeni pri nas zopet: Svobodo... vsa usta kričijo na ves glas: Svoboda... a mi, moji bratje in sestre po duhu in jeziku. nc vidiino nikjer te »Svobode!« Kako je ta čudni fenomen v zgodovini človeškcga življenja prišel med nas, Vani je že najbrž znano iz raznih časopisnih poročil. Ne bo mi tedaj treba naštevati po kronološkem redu vseh raznih dogodkov novembra in decembra starega leta. Saj so tako lnajhni in brezpomembni, kakor je vsa farsa, ki se odigrava pod svobodniin soliicem »izveličane« ltalije. Maškerad, shodov, vojaških pohodov, časnikar- skih rac in premišljenih laži in slične komedije je pri nas dan >;a dnem dovolj. in tudi praznikov, pravih »narodnih« praznikov zmo pretrpeli že celo dolgo, dolgo vrsto! A Vas vse to gotovo ne zanima, ker so to pravzaprav le zunanja, skrbno prikrojena obleka, ki naj zakrije ono pravo, notranje življenje ljudstva, to je: življenje duha in misli. Izkušal Vam bom tedaj podati v naslednjem pravo sintezo tega življenja, in siccr najprej pri Italijanih, potem še pri Jugoslovanih. Najprej naj Vam podam kratko definicijo Tržačana-Italijana, substrat njegove psihe, čuvstvene in umstvene. Lahkomiseln že po svoji naravi, s temperamentom pravega južnjaka, se za kako stvar hitro navduši, a izpremeni tudi kmalu svojo misel in nazore o ravno istem, ker se ni dokopal do njih nikoli po izkušnjah ali doživetju, ampak se jih je nasrkal lc iz dnevnega časopisja. In časopis, bodisi dober ali pa slab, je pri njem zadnja inštanca; nezmotljivi Bog, ki vse ve in vidi. O kvaliteti tega časopisja smo sc pa mi lahko sami prepričali v času pred vojno in se lahko prezričujemo i dandanes. Italija ima mnogo časopisov, velikih in malih dnevnikov, a v njih je malo zrnja, rcsnosti in resnice. Vse prodajajo za pristno blago, seveda z zgovornostjo kramarskega Juda. Le par dncvnikov je v rcsnici dobrih, ki povedo čisto odkritosrčno: A je A in ni nikoli B! Če imamo pred očmi ta dejstva, potem se ne smemo ču;^ciiti, da je duševni nivo naših sosedov ta-ko nizek, da nirnajo nikoli prave, objektiv-ne sodbe, ampak da jih navdajajo vsekdar nove misli. zdaj take, zdaj drugačne, po hipni potrebi ali pa morebiti tudi. po trenutnem razpoloženjn. In tak proces me- tamorfoze v ljudskem mišljenju smo doživeli tudi v zadnjih dveh mcsecih, odkar smo postali »cittadini della libera Italia. < V začetku novefnbra je bilo med ljudstvom silno navdušenje, veselje jc sijalo z lica vsakterega pasanta, pri pohodib in raznih ceremonijah se je zbiralo v resnici številno občinstvo itd. Ves aparat, uradni in neuradni, je deloval v to smer in nekaj tednov se je tudi zdelo, da so Tržačani zadovoljni s svojc usodo. A kmalu seje začel ogenj svetega navdušenja hladitl^in hladiti tako, da lahko svobodno trdim, da je že padel gotovo za 50 odstotkov. Kaj s:e hoče! Krava pri gobcu molze. — Kaj naj pa da Italija Trstu, ki je bil vajen čisto drugačne hrane nego vsaktero trgovsko mesto Italije? V našem slučaju gre za bodočnost vclikega, trgovskega emporija. ki sc je razmahnil v zadnjih petdesetih letih kakor nobeno drugo mesto v Sredczemskem morju in ki bi šel tudi v bodočnosti svojo pot navzgor, ako bodo dani za vse to dobri pogoji. Teh mu pa Italija ne more zagotoviti, stvar jc jasna kot beli dan, sicer bi ne grabila kar tako na blazno po vsej vzhodni jadranski obali, samo da zasigurira svojemu (?) ljubemu Trštu i nadaljni obstoj. To so vprašanja, ki tarejo dušo tržaške inteligence (trgovskih krogov in pametnih meščanov), a so našle odziva tudi v najširših masah delavstva. Gre za eksistcnco tisočerih družin, pri katerih igra krušno vprašanje veliko vlogo. Prftces izpremembe mišljenja, ki sc vrši v današnjih dneh. ni tedaj čisto nič nenavadnega. Do svobodnega izraza svojega pa vendar ne more se priti, ker živijo ti _liudje tudi v seiici bajonetov in so nad nJTmi vodittlji, ki je njili prva skrb. da se po~ kažejo napram Italiji patriotične (menda zaradi križeev in drugih takih pritiklin) Potem so še razni drugi moinenti, ki pridejo v poštev. V prehranjevalnein vprašauju ue cveto tn take rože, kakor si morda domišljate za mejo. Ccue raznih produktov so v prvMi tednih precej padle, a sedaj so zopet poskočile zaradi izmenjevalnega kurza. ki so ga uradno postavili za vse okupiranc kraje. (1 lira stane 2 in pol krone.) Blaga so ics nekoliko uvozili, n. pr. riža, graha, fižola. Zadnja dva produkta pa sta taka, da ju nihče ne mara kupovati. Jajc ni dobiti nikjer; ravnotako tudi kvasn nc. Masti dajo nekoliko več, nego smo jo dobivali prej, olja tudi po par cl na osebo; venuar plavati še ne moremo v njem. Naštel bi laLiko še cek) kopico neprilik, pa bodi dovolji Nekateri civilni obrati plačujejo sedaj polne plače v lirali, drugi spet ne. Ker niso bili Italijani nikoli dobri organizatorji, dela vsak po svoje. Tudi denarja ne more biti preveč v državnih, italijanskih blagajnah, ker noče država nobenemu privatnemu podjetju priskočiti na pomoč. Samo en primer:. Mestni uslužbenci zahtevajo od magistrata izplačila v lirah, in sicer »al pari« s kronami. Magistrat pravi, da stvar ne spada v njegovo kompetenco. Gredo h guvernerju, in ta jim sporoči lepo v rokavicah, da Italija ne zmore tega bremena. Deputacija se je odpravila v Rim, in če tam ne bo ugodnega odgovora, bomo imeli zopet splošen štrajk, kakor je bil že v letu 1918 septembra. To bi bila tedaj v kratkih potezah slika v italijanskem taboru! Preidimo sedaj v slovenskega! Nas bi seveda naši ljubi sosedje najraje spiaviii kar s sveta. Tiščijo nas k tlom, kakor že morejo. Narodni svet so nam razpustili; sole definitivno zaprli (razen okoiičanskili Ijudskili!), tako da bo sedaj okolo 5000 učencev in srednješolskih dijakov brez p&uka. A o tem Vam poročam prihodnjič natančneje. Postavili so nam na vrat narcdbo za naredbo, samo da bi popolnoma onemogočili vsak medsebojni stik in vsaktero kulttirno življenje in izražanje poiitiskc raisli. Naše ljudi odpuščajo iz vseh javnih in privatnih služb, banke so postavili pod svojo vojaško kontrolo, društveno življenje so izkušali paralizirati na razne načine; državnim učiteljem na CirilMetodovih šolali niso priznali po 1. januarju nobene plače več, med tem ko jo pnznavajo Nemcem na šulfereinskih in konfesionalnih šolah. Slovenca kaznujejo za najraanjšo stvar z vso strogostjo, a obenem trpijo, da nam italijanski študentje razbijajo uredništva in žugajo siovenskeniu škofu s smrtjo itd. Slovenskim okoličanskim šolam so že nastavili starega grcšnika, slovenskega prodanca, za nadzornika. Poveriti hočejo italijanskemu učiteljstvu poučevanje italijanščine na naših okoličanskih šblah in obenem razširiti tudi pouk v istem jeziku. Naše ljudi silijo z najrazličnejšimi sredstvi, da bi vpisovali svojo deco v njihove šole. Naštel bi lahko še več takih nesreč. a za danes dovolj! Uberem rajši vesclejšo struno. Vkljub vsem šikanam in nesrečam se še nekoliko gibljemo. Trakov belo-modrordečih sice.r nimamo pripetili na prsih, pa imamo v srcu misel na domovino, in to nam zadostuje v teli dneh. Potem ho- dimo precej pridno v gledališče, ki deluje dobio pcd spretnim vodstvom g. režiserja M. Skrbinška. Shajamo se tudi sempatja, čitaino časih časopise, ki piiromajo ča^ih čez rnejo (redki med vami se nas spominjajo in nam kaj pošljejo, čeravno je precej papirja na svetu in pogurnjiih ljudl tudl!); veselimo $e veselih novic, smo žalostni ob mračnib poročilih iz doinovine, ugibamo, sklepamo in čakamo... Za sklep Se to dpgodbico, ki se je zgodila mojemu prijatelju-tovamu iz ne ke kraške vasi. \ aški učitelj izve, da nabirajo ltalijani po bližnjih vaseh žolske otroke za poučevaiijc v laščini. Ker se ne srae sam kompromitirati (odgnali bi ga io sola je brez učitelja!),' naprosi dvojico zanesijivih mož, naj agitirajo pri starših njegovega okoliša v negativnem smislu. Nekega dne stopi ital. častnik v solo in ga naprosi, naj vpraša učence, sledeče: »Kdo izmed vas bi se rad učil našega jczika?« Medučenci molk. Vojak zmaja z glavo in meni naprej: »Kdor se priglasi, dobi zjutraj kavo zastonj, opoldne kosilo itd« Učitelj zopet prevede. Med učenci molk. Potem se ojunači mali Kraševček in meni samozavestno: »Ne mararno italijanskega rajža (riža)!« Oficir osupne in izgine mrmrajoč: »Cudno, tu celo otroci poiitizirajo...« Sporočil sem Vani to resnično dogodbico, da vidite, kakšno je naše Ijudstvo. Težko je izkusano, a trdno v svoji ijubezni in veri v boljšo bodočnost. '1 rkajo si~ cer na njegova vrata, časih s silo, časih s sladkim nasmehom na ustnih, a odgovor je vedno isti: Ne maramo italijanskega riža! « Wilson je bil v Italiji. Kak je bil sprejem, ki so mu ga priredili tam, si lahko imslimo, ki poznamo in vemo, kako je itaujanski narod navdušen za vsako cereinonijo, vsak karneval. iz dolgih Casnikarskiti poroCil, ki jih objavljajo vsi itaiijanski listi, vidimo, da so ob tej priliki ltalijani prekosili celo sarni sebe. bprcjem je bil naravnost sijajen, dogodek izreunega zunanjega bleska in sijaja. Ne dvomirno, da ne bi bil Wiison, ta veliki retormator svetovnega reaa, zaslužil vsega tega počaščenja, a vendar narn je, ko bcremo vsa ta dolga, dolga poročila, nekain cudiio pri duši. Dvomiti moramo o iskrenosti slavja samega, o iskrenosti vseh besed, ki so jih Italijani v svoji veliki zgovoniosti nagromadiii v svojin svečanostniii govorih. In uverjeni smo tudi, da niso našle vse te lepe besede nikakega odziva v \Vilsonovi duši, zakaj kdor je znal pogledati tako globoko v krivičnost sedanjcga svetovnega reda, v ves nesmisei dosedanjega socialnega življenja, ta bo tudi locii v piohi lepm besed resnico od laži, gesto od namena. VViison jc poslušal in potem je govonl. Kako je govoni, naj spoznajo nasi bialci iz naslediijega. Citati so posneti po poročiiili mnanskega »il Sccolo«, enega izmed najresnejšili itaiijanskili listov. »Zato se poslužujem z veseijem te prilike in vam prinasam najsrcncjse pozuiave aruenskega ljuastva; toua rai nisino stopili v temo te vojne, ne ua bi se biii nauclli, da so pred nami stvari, ki so v enem smislu še tcžjc od vscga, kar smo dosedaj storili; lahko je govorUi o pravici in pravicnosti, toda tezje jiti je praktično uporabljati, ni zato sta nam poticbna čistost narnenov in nesebičnost smotrov, ki jih ni svet nikoli videi v družini narodov!« »Prepričan sem, da bostc tudi vi, kakor jaz, priznaii princip, da nimamo mi določati, kakšno obliko vladavine si tiucejo sami dati... (avstrijski osvobojeni narodi). Mi smo prijateiji teii narodov in aajti moramo nekaj, kar bi jih družilo. Toua samo nekaj je — ako izvzamemo sirovo siio! — kar združuje narode: prijateljstvo in dobra volja. Prijateljstvo druži čioveske duše in prijateljstvo združuje tudi narode, tedaj naša naloga v Parizu bp, da organiziramo prijateljstvo na svetu, in skrbeti nam je, da bodo vse moralne sile, ki delujejo za pravico in svobodo, delovale skupno in da jim bo dana enotna organizacija, življenja zniožna, h kateri naj pristopijo vsi narodi sveta prostovoljno in hitro!« »... čutim, da se ustvarja to razpoloženje . . . čutim potrebo dati svetu pravice, in želim, da delarao tako, da bo mšr slonel na pravid . . . Ako vse to hočemo, ne bo zapreke, ki bi nam bila nepremagIjiva ... Mi vemo, da na;n ni raogoče iskati ravnotežja v oboroženi moči...« »Pogajanj^ za mir ne smejo biti semenj in kupčija...« Karakteristično za vsc VVilsono.ve govore je tudi dejstvo, da je govoril na banketu v Kviriiialu le italijanskemu ljudstvu o njegovem trpljenju in žrtvovanju; le na koncu je napil v par besedah kralju. ni pa omenil ne vojske ne voditeljev in privilegiranih slojev. Tedaj tudi v tem popolen demokrat, ki je konsekventen sarnemu sebi. Odposlancem številnih univerz, ki so ga imenovaii za doktorja »honoris causa«, je dejal, da je deloval le za to, da bi uveljuvil tudi v politiškem živijcnju princlpe vseuiilišKe katedrc in rnogcl tako udejstviti tudi tu zakone morale. Posebno pa je vzdignilo v italijanskih politiškjh krogih mnogo prahu ln začudenja dejstvo, da jc dal Wilson poklicat~k sebi prejšnjega ininistra poslanca Leonldo Bissolatija, ki je izstopil iz vlade par dni pred njegovim piihodom. Ta je star nasprotnik Sonninove politike in jc izstopil iz vlade menda ravno zaradi ncnasitljivosti tega ekstremnega aneksionista, ki bi hotel požreti menda kar vso Jugoslavijo, samo da bir potcm Italija tnirno in brez stiahu živela na svetu. Pogovor je trajal pol ure in je ostal za javnost tajen. Toliko le se ve, da je. bil politiški in da je Wilsoii popolnoma informiran 'o balkanskern in jadranskem vprašanju. Interesantno je tudi dejstvo, da napada »II Giornale del Popolo« (Bissolatijevo glasilo) sedaj po W'i)sonovem odhodu italijansko vlauo, da je nalašč zadrževala italijansko ljudstvo od vseh svečanosti, kakor da bi bila hotcla ustvarit^ nekak zid med velikim apostoioin demokracije in med ljudslvom! \Vilson se je vrnil sedaj zopet na Francosko. Iz raznih izjav časopisja vidinio, da bo najbrž on igral vlogo nekakega razsodnika in mešetarja v sporu med ltalijo in Jugoslavijo. Ker verujemo v njegovo nepristranost in pravicoljubnost, smo prepričani, da se bo postavil odločno na našo stran, zakaj pri nas sta resnica in pravica. Na teh temeljih hočemo imeti zgrajeno svojo hišo, ker vemo da so nerazrušljivi na vekov veke! —c.