texj tes1
»z***« wnt&m
NOVI GROBOVI
Max Leonardi
V	torek večer je umrl na svojem domu dobro poznani rojak, stavbenik Max Leonardi, star 47 let. Stanoval je na Brush Rcl., Euclid, O. Doma je bil iz Doba pri Domžalah, odkoder je prišel v Ameriko pred 28 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Krašovec, doma iz Dan pri Ložu, dva sina, Carla in Maxa, ki se nahaja pri mornarici, tri hčere: Lillian, Gladys in Mary Jane, v stari domovini sestri Marijo Kramer in Frances Habjan ter brata Ludvika. Bil je čhfn društva Euclid Rifle kluba. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na-pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje.
Joseph E. Yozipovicli
V	torek popoldne je umrl Joseph E. Yozipovich, star 49 let, stanujoč na 19792 Pasnow Ave. Doma je bil iz sela Omanovac pri Pakracu na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko prfd 28 leti. Tukaj zapušča soprogb Mary, rojeno Brkopac, hčer Helen in sina Williama, doma pa starše, dva brata in eno sestro. Pog,.«b bo v soboto zjutraj ob 9:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na Kal vari j o.
Ameriške podmornice so potopile Japoncem zopet pet ladij v Pacifiku
Washington. — Ameriške podmornice so v svojem kroža-renju po daljnem Pacifiku zopet potopile pet japonskih ladij, med temi eno križarko. To je dodatno k včerajšnjem poročilu, da so ameriški bombniki potopili in poškodovali Japoncem pet ladij pri Solomonskem otočju.
V zadnjih 25 urah so Ameri-kanci potopili ali poškodovali Japoncem 18 ladij in sicer z zračno silo ali podmornicami. Amerikanci so izgubili tri kri-žarke v bojih pri Solomonskem otočju.
Japonci so izkrcali močna ojačenja na Guadalcanalu
Iz Daljnega vzhoda se poroča, da so Japonci danes izkrcali nove čete na otoku Guadalcanal, ki je del Solomonskega otočja. Pričakuje se velike bitke, ali se je pa morda že pričela, med ameriškimi marini, ki so zasedli del otoka in med oja-čenim sovražnikom.
Japoncem se je posrečilo pripeljati na otok ojačenja kljub temu, da so jim Amerikanci koncem prošlega tedna napravili veliko škodo na njih ladjevju.
-o-—
Prva obletnica
V soboto ob pol devetih bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanenja na zapadni 130. cesti maša za pokojno Apolonijo Lah. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Jjk nemške gestape ^al Mussolini ja
ju ' Heinrich Himmler, >lemške gestape, je pri-Kj °ma v Rim. Uradno se lu je gost italijanske fed neuradno se pa na-j^a stoji za tem vse nekaj ijjj' Zatrjuje se, da je 2el0 nezadovoljna z ob-^ J galije proti Zed. dr-tf' 1 je preveč prijazno. U jszi, ker je dovolila
yyr°n TaylorJu> Roose-
Sj* 0tJP°slancu, da je šel !ivoan' Nemcem je tudi ' *er se je ameriški ge-^jjfavdnik Biddle izrazil, ^ave ne smatrajo Ita-i e sovražne tujce.
ti, v..
tfiVo Turčija, so se poja-da bo Hitler zasfe-ZnJi bodočnosti Trst.
Napredovali v ^ or jih včeraj
Maršala Timošenka Je napravila nov po-£ "emški liniji severno
•titif ter naPravila do" I T°vito z a g o z d o med 7 v mestu samem so Nemce nazaj v Južno od mesta so »J ^emcem neko jako
^ °Janko.
ik ^°bila iniciativo v ro-V*?*da ter si jako iz-'v j 2iciJe pri Stalingradu W®*1 glavnih sektorjih. a'lngrad se vrši že 51
fr—-
* Zadnje slovo
%tiUclid Rifle kluba naj ob 7:30 v prosto-^Barage na 15322 Wa-v ^ odkoder bodo šli Vetkov pogrebni za-^Posloye od pokojnega ^ aic Leonardi. V sobo-Po možnosti udele-
V H,
Iz raznih naselbin
La Salle, 111. — Dne 4. oktobra je tukaj umrl Frank Kotar, star 55 let. Zapušča ženo in pet od-I raslih otrok, od katerih so trije I sinovi v vojaški službi; dalje za-! pušča tukaj brata, v stari domovini pa brata in dve sestri. — Dne 28. sept. je umrl John Strel, star 56 let in rojen v Breznici pri Logatcu na Notranjskem. V Ameriki je bil 33 let in pred leti je bival v Rockwell u, Co Hoi. Tukaj zapušča ženo in šest sinov, od katerih sta dva pri vojakih, dva sta pa zdaj pozvana.
Porterville, Calif. — Dne 27. septembra je tukaj umrl Martin Simonič, ki je bil najbrže najstarejši slovenski naseljenec v Ameriki med onimi, ki še žive. Star je bil 93 let in v Ameriki je živel 72 let. Rojen je bil na Osojniku pri Semiču v Beli Krajini in v Ameriko je prišel leta 1870, in sicer naj prvo v St. Louis, kjer je prevažal pivo, dve leti kasneje se je pa preselil sem v Porterville, California, kjer je bival nepretrgoma 70 let. Ves ta čas se je pečal z živinorejo in zapustil je velik "renč." Zapušča tri sinove, dve hčeri, šest vnukov in dva pravnuka'. Njegova žena je umrla pred dvanajstimi leti.
Nemci organizirajo pobiranje živil v Sloveniji
V občini Komendi so zbrali Nemci več od 200 kmetov, mož in žen, da slišijo govor načelnika poljedelskega gospodarskega okraja Burgastaller-ja. Dobili so ukaz, da oddajo vse mleko v skupno mlekarno — kdor se temu ne bi pokoril, bo najstrožje kaznovan.
°vddaste staro L *elezo
3 na kup pred hišo, \ bodo pobrali truki
V oktobra. Ako ^ vi> bo storil po
tudi vaš sosed.
I *%t
\]j6 Sa na dvorišče Ali ,Javne. ali farne šo-
iftte
^ na katerokoli i'\. p°stajo, ki zbira
W,Ali -
\J> raje prodali rk1 in če ga imate lte PRospect 6100. ^ezo starinar, P 0 Plačal po določe-
S^^j J a za nabiranje
P^nf' katerega tako vojna indu-
učena v nede-
§V0V
Vstopnice za Netopirja
Vstopnice za opero Netopir, ki jo priredi Glasbena matica v nedeljo 1. novembra, so že v predprodaji pri Mrs. Makovec v SND.
Dr. čok odpotoval
Sinoči je odpotoval v Chicago dr. Ivan M. čok. V torek je imel dobro uspelo in nadvse zanimivo predavanje v SDD na Waterloo Rd.
Dober kup
Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185. St. prodaja po znižani ceni najboljše grelce na olje. Do 40 % si prihranite, ako kupite sedaj.
flMERIŠKftWt>©M©VlNfl
'-BMSar-	AMERICAN HOME	.■gHSBST.
i _ '_ .
CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 15, 1942	LETO XLV. - VOL. XLV.
8 in 19 let stare bodo klicali L dec.
Jene moške, ki imajo samo žene, bodo klicali * Novembru. - Ako bodo poklicali v armado ° in 19 let stare, bodo poslali iz armade domove stareiše moške.
^ _ -----
Jshington, 14, okt. — General Hershey, načelnik za ob-;?jaško službo, je danes izjavil, da bo začela armada klicati ^ 18 in 19 let stare s 1. decembrom. Ob istem času ije izjavil, da bodo naborne komisije začele klicati v arma-moške, ki imajo samo žene, meseca novembra. Teh moških bo okrog 100,000.
Ako bo kongres znižal starost za obvezno vojaško službo od 20 na 18 let, bodo naborne komisije odložile klicanje oženje-nih moških, ki imajo odvisne osebe, do meseca aprila.
V istem času je pa izjavil general Marshall, načelnik generalnega štaba, da je naša armada prestara, to je, da kličejo naborne komisije povprečno prestare moške v armado. Rekel je, da če bo kongres sprejel postavo, da bodo klicali v armado 18 in 19 let stare, da bo odpustila armada vse starejše moške, ki so bili klicani v vojaško službo.
General Marshall je rekel, da so starejši moški za armado samo breme, da je bila povprečna starosti poklicanih v avgustu 28 let, in da je taka starost za armado vse previsoka. Armada bo odpustila tudi vse fizično nesposobne.
Dalje je general Marshall rekel, da so moški', ki so že v letih, breme za armado, medtem ko bi bili ,zelo koristni v vojni industriji.
-o-
Policija je prijela sina italijanskega admirala
New York. — Ameriška tajna policija je aretirala 56 let starega Mario Boeta, sina pokojnega italijanskega admirala Boeta. Dolže ga, da ga je os*i-ška podmornica izkrcala na ameriški obali, da bi tukaj izvršil tajne ukaze osišča.
—_-o-
To ni mana, ki pada z neba, ampak so to ameriški parašutarji, ki se vadijo s padali nekje na Angleškem. Sele zdaj je prišla v javnost, da se nahajajo v Angliji tudi ameriške čete parašutarjev.
Plačati bodo morali za pregledovanje koles
Washington. — Lastniki avtov bodo morali plačati za pregled avtnih koles, ki bo v zvezi z merjenjem gazolina. Pregledovanje se bo vršilo periodično. Razne garaže in gazolinske postaje bodo v to pooblaščene- od vlade.
-o-
Bilo srečno
Včeraj se je poročil letalski poročnik Fred Križman z Kath-rin McBride. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti ^b 9:30 dopoldne. Zvečer-je poročnik zopet odpotoval na svoje službeno mesto. Vse najboljše v novem stanu!
Selitev brivnice
Louis Ule je preselil svojo brivnico iz 6506 St. Clair Ave. na 6628 St. Clair Ave._
Naši
vojaki
Na dopust je prišel mornar Frank Savel iz 654 E. 162. St. Služil je na križarki Vincennes, ko se se sprijeli z Japonci pri Solomonskem otočju. Pripoveduje, kako je padlo več japonskih bombnikov v morje, ki so jih sklatili z rušilca. Mornarji so jim vrgli rešilne pasove.
V boju je dobil Frankie opekline po obrazu in po nogah in njegovo čelado mu je pdneslo v morje. Ko se je rušilec pogre-znil, se je vso noč vzdržal na vodi na splavu. Zjutraj ga je pobral iz vode nek ameriški rušilec. Njegov rušilec so napadli japonski bombniki in končno bojne ladje, ki so ga potopile. Napad! se je izvršil na 9. avgusta ob 1:55 zjutraj. Ob 2:18 so dobili povelje, naj ladjo zapu-ste, ker je bila močno poškodovana.
Na rušilcu je i?bruhnil požar, ki so ga zanetile bombe, kar je dalo dober cilj japonskim ladjam. Kapitan, ki je stal na poveljniškem mostičku, je ukazal obrniti vse luči na zastave, pred-no se je rušilec potopil. Nekaj mronarjev je bilo ubitih, nekaj ranjenih. Izmed 16 Cleveland-čanov, ki so bili na rušilcu, sta bila ubita dva, Albert Mahon in Robert Gee. Posadka je ostala do zadnjega pri topovih in obsipala Japonce s kroglami, p® Se Ka Frank Marolt, soprog Mrs. Julije Marolt, 14118 Sylvia Ave. je prišel v torek na dopust iz taborišča Shelby, Miss. Nazaj se vrne drugo soboto. Prijatelji ga Jahko obiščejo na njegovem domu. Prav dobro se postavi v vojaški uniformi. Frank je bivši direktor Slovenskega doma.
Nečloveško postopanje Paveličeve vlade
Deutsche Z e i t u n g Kroatien prinaša v svoji številki od 5. septembra vest o obsodbi in ustrelitvi naslednjih oseb, med katerimi je dober del Slovencev in Slovenk:
Franjo Čop, rojen v Prohi, 29 let, češ da je skrival v mesecu juliju 1942. skozi 8 dni dve ko-munistki.
Ana Ločišnik, rojena v Trbovljah 43 let, vdova, pod isto pretvezo.
Ivan Cvirin, rojen v Leskov-cu, 32 let, pod isto pretvezo.
Kristina Cvirn, rojena v Gornjem Leskovcu, 32 let, pod isto pretvezo.
j Antonija Gmaz, rojena v Brc-I žicah, 32 let, pod isto pretvezo, j Tonka Ramšak, rojena v Gu-štanju, 22 let, češ da je skrivala v teku junija in julija komunista Stevo Varkoviča.
Dragutin Majetič, rojen v Sisku, 43 let, oženjen, češ da je skrival v teku meseca junija komunista Vladimira Bosaveca.
Marija Dobrič, 45 let, 1 otrok,
češ da je skrivala v teku meseca junija in julija komunista Vladimira Radoševiča.
Slavko Vukič, 53 let, oženjen, češ da je skriva! skoro mesec dni komunista imenovanega "črni."
Blanka Književič, 45 let, vdova, 2 otroka, češ da je skrivala 10 dni komunista Franja Raj-koviča.
Vsi obsojenci so bili ustreljeni razven Dragotina Majetiča in Blanke Književič, ki sta po-miloščena nai pet let ječe.
Vse te obsodbe je izrekel potujoči preki sod v Zagrebu.
Na smrt obsojen je bil tudi Maks Pčgorelec, rojen v Vinskem -Vrhu blizu Ptuja, 32 let, oženjen, ki je služil v Samoboru kot policijski agent in je dne 31. julija izpustil iz zapora Franjo Boršiča, ki je potem pobegnil. Boršič je bil zaprt zaradi pomoči partizanom, katerim je pomagal iz Samobora v žumberak. Obsojenec je bil ustreljen.
Izviren dokument o italijanski strahovladi v provinci Ljubljana
Italijanske oblasti so odredile, da bodo v vsej ljubljanski pokrajini takoj ustreljeni sledeči:
Vsi oni, ki' bodo kakorsibodi sovražno delovali napram italijanskim oblastem in italijanskim četam.
vsi oni, pri katerih se bo našlo orožje, municija ali eksplozivni materi jal;
vsi oni, ki bodo na kakorsibodi način pomagali upornikom;
vsi oni, ki se bodo našli v posesti ponarejenih potnih listov, osebnih izkaznic in propustnic: vsi sposobni moški, ki se bodo nahajali — brez opravičnega vzroka"— v sumljivem držanju v vojni zoni.
V celi Ljubljanski pokrajini bodo od danes naprej popolnoma porušene:
vse stavbe, iz katerih se bodo žalile italijanske čete;
vse stavbe, v katerih se bo
našlo orožje, municija, eksplozivni in vojaški materijal;
vsa stanovanja, katerih lastniki bodo prostovoljno dali go-. 1. iit&t d pomikom.
Ker je znano, da se med uporniki nahajajo tudi poedinci, ki so bili primorani slediti upornikom v šume, in drugi, ki se kosajo, da so opustili domove in družine. Visoki komisar za ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. armijskega zbora, jamčita življenje vsem onim, ki se bodo — pred začetkom borbe — prijavili italijanskim četam in predali orožje.
Prebivalstvo, ki bo ostalo mirno ter se korektno obnašalo napram oblastem in italijanskim četam, je lahko brez vsake skrbi za njih življenje in za njih imetja.
Ljubljana, 15. julija 1942. —XX._
Von Bock je bil baje aretiran
Moskva. — Kot se zatrjuje iz zanesljivih virov, je poklical Hitler v svoj glavni stan feld-maršala von Bocka, ki je poveljeval južni armadi v Rusiji. Potem ga je ukazal aretirati.
-o-
Odgovor Mihajloviča Nemcem in njihovim
pomagačem London. (Iz vojne emisije v srbohrvaščini) — Nemci so zopet začeli skupno z Nedičem in Ljotičem groziti rodbinam vseh onih, ki se bojujejo z Dražo Mi-hajlovičem. Odgovor Draže je naslednji:
"Obvestite Nediča in Ljotiča, da nobene grožnje niti represa-lije ne bodo uklonile niti mene, niti mojih častnikov in vojakov. Mi pripadamo narodu, ne svojemu sorodstvu. Nadaljevali bomo svoj boj ne glede na usodo, ki bo zadela naše žene in otroke. Naj to razumejo Nemci in njihovi pomagači."
-o-
Zelo sladak mošt Jack Lenarčič iz Geneve, O. se priporoča za najboljši mošt I in fino grozdje. Prijatelje in I druge vabi, naj pridejo pokusit.
Vlada bo začela danes kupovati avtna kolesa
Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo začel od četrtka naprej kupovati avtna kolesa od zasebnikov. Vsak, ki ima več kot pet koles za avto, mora prodati odvišne. Kdor ima naprodaj avtno kolo, naj pokliče najbližjo Railway Express agencijo, ki bo poslala po kolo ali kolesa.
Lastnik kolesa bo dobil potrdilo za kolo, pozneje pa ček, ali vojni bond ali vojne znamke, kakor želi. Cena za obrabljena avtna kolesa bo vse od $1.50 do $11.15, kakor je pač kolo ohranjeno.
-o-
Vesel dogodek
Pri družini Mr. in Mrs. Peter Bizjak, 8605 Vineyard Ave. so kupili krepkega sinkota. Ata prav ponosno kadi cigare, mamica in dete se pa dobro počutita v St. Lukes bolnišnici, čestitamo !
Ustoličcnje novih uradnikov
Jutri večer ob 7:30 bo važna seja društva Dvor Baraga št. 1317 COF. Ob tej priliki bodo ustoličeni novi uradniki za pri-hodno leto in tudi druge važne točke bodo na dnevnem redu.
f v
«17 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00, Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
»83	No. 242 Thur., Oct, 15, 1942
Kakšna bo to Jugoslavija?
Kakor sklepamo iz raznih poročil, je danes položaj v bivši Jugoslaviji, to je na Slovenskem, na Hrvaškem in v Srbiji tak, da se človek že več ne izpozna iz tega. Baje so v vseh treh pokrajinah take zmešnjave, boji in pokolji vse-prek, da mora človek, ki je upal na močnejšo in svobodnejšo Jugoslavijo po vojni, obupati, da bo Jugoslavija kot taka sploh še kdaj mogoča.
Na Slovenskem vlada zdaj takozvana osvobodilna fronta ali partizani. To je samo v onih krajih, kijih imajo zasedene Italijani. Na Gorenjskem, delno na Dolenjskem in na Štajerskem ni partizanov.
Partizani obstoje v glavnem iz komunistov, ki so s terorjem prisilili še druge, da so se jim pridružili. Njih glavni namen je, kot trdijo poročila, odpor proti osišču. Toda v istem času se pa partizani bore tudi proti Draži Mihajlovi-čii in to je, česar ne moremo razumeti.
Dražo Mihajloviča je slavil ves svet, kot junaka, ki je poleg Rusije edini držal fronto proti osišču. Pri njem se je borilo, kot nam je zagotavljala jugoslovanska vlada, nad 4,-000 Slovencev in njegov osebni pribočnik je bil baje Slovenec. Dan za dnem smo čitali v poročilih, kako bije Draža Mihajlovič nemške, italijanske in bolgarske čete. Čitali smo, da je bil Draža Mihajlovič vzrok, da seje Hitler zamudil na Balkanu in vsled tega ni mogel priti pravočasno prec Moskvo. Takrat so trdila poročila, da je Mihajlovič reši Moskvo.
Mi, ki smo z vsem srcem z Združenimi narodi, smo slavili junaštvo Mihajloviča in njegovih borcev. Venomer smo popravljali novice v toliko, da smo dokazovali, da niso v Mihajlovičevi vojski samo Srbi, ampak tudi Slovenci in Hrvati, da Mihajlovičevo vojsko ne smemo imenovati srbsko vojsko, ampak jugoslovansko vojsko.
Zdaj pa kar naenkral slišimo, da se je organizirala v Sloveniji skupina bojne sile, ki se ne bori samo proti osišču, ampak tudi proti Mihajloviču. To so takozvani partizani, ki ne pobijajo samo Nemcev in Italijanov, ampak tudi svoje lastne rojake, ki niso morda ž njimi.
Nam ne gre v glavo, kako je mogoče, da bi se dve struji, ki se borita istočasno proti osišču, borili obenem tudi druga proti drugi. .	' .
Še zadnji teden je izdala jugoslovanska vlada v Londonu izjavo, v kateri zatrjuje, da popolnoma zaupa Draži Mihajloviču. Ker je jugoslovanska vlada na strani zaveznikov, se torej bori Mihajlovič za zavezniško stvar. Kam pa naj potem štejemo slovenske partizane (komuniste), ki se bore proti Mihajloviču?
Če se vsi trije jugoslovanski narodi, katerih skupen cilj bi moral biti danes samo eden in ta je — Jugoslavija, koljejo med seboj, kakšno Jugoslavijo si bodo priborili? Kaj poreče k temu naša ameriška vlada? In, končno, kaj pravi k temu jugoslovanska vlada? Ako je izjavila, da podpira in zaupa še nadalje Mihajloviču, ali obenem odobrava tudi akcijo partizanov? Dobro bi bilo, da bi pojasnil ta položaj minister Snoj. On bi moral vedeti, kot član jugoslovanske vlade in kot Slovenec, za kake cilfe se bore zlasti slovenski partizani.
Nekateri trdijo, da partizani ne zaupajo Mihajloviču, češ, da se bori samo za Srbijo. Ali je fronta partizanov za veliko Jugoslavijo, ali za samostojno Slovenijo? In kje so potem Hrvati? Ali je njih smoter samostojna Hrvatska?
Slovenske partizane baje podpira Moskva. Toda čitali smo opetovano, da dobiva tudi Mihajlovič orožje in munici-jo iz Rusije. tKako je prav za prav?
Taka poročila ameriške Slovence vznemirjajo in begajo, da res ne vedo pri čem da so. ,Ako so si vsi trije jugoslovanski narodi med seboj v sporu, kako naj jim pomagamo mi tukaj?. S katerim naj potegnemo?
Slovenski partizani niso vprašali ameriških Slovencev, kaj naj napravijo. Podvzeli so akcijo na svojo pest in na svojo pest jo hočejo menda tudi izpeljati. Mi, ameriški Slovenci, si umijemo roke in bomo počakali, dokler se razmere ne razčistijo v stari domovini. Nespametno bi bilo za nas tukaj nekaj diktirati Slovencem, dokler ne vemo natančno, kaj hočejo. Mi lahko sklicujemo tukaj kongrese in sprejemamo resolucije glede bodoče Jugoslavije, odnosno Slovenije. Toda kaj pa, če se Slovenci požvižgajo na vse naše resolucije in priporočila.
Zato je najboljše, da držimo roke proč toliko časa, da bomo natančno vedeli kako in kaj se godi doma. Če so poročila zanesljiva, potem vlada v Sloveniji danes prava zmešnjava. Take razmere gotovo niso všeč Združenim narodom, so pa zelo dobrodošle sovražnikom Jugoslovanov.
Ponovno poudarjamo, da smo mi tukaj predvsem Ame-rikanci slovenskega porekla. Kot taki smo dolžni posvetiti vse svoje sile, vse svoje akcije edino v eno smer in ta je, da moramo pomagati svoji novi domovini do zmage. Po zmagi Združenih narodov bo pa govoril Atlantski čarter, v katerega imamo vsi zaupanje in ta bo garantiral vsem malim in velikim narodom, da si bodo izbirali svoje vlade, kakor si jih bodo sami hoteli. Ker so Slovenci tudi narod, bodo po Atlantskem čarterju tudi imeli priliko povedati svoje zahteve.
■	■!-!■ ■H- i' !■ j 111' 1 | j 11 if, .j. .f, t 1.1| t i ,|„|, ,| 111 m l l t M j Ullllj
BESEDA IZ NARODA
Slavnost podr. št. 49 SŽZ
Mislim, da ni skoro nobene članice pri naši podružnici, da ne bo večkrat ta teden vzdihnila: "Bog daj lepo vreme v nedeljo!" To pa zato, ker bodo imeli naše kadetke v nedelje blagoslovitev svojega društvenega bandera v cerkvi sv. Kristine na 222. cesti v Euclidu. No, zato pa tudi ni nič čudnega, če si želimo lepega vremena za v nedeljo, da se bodo naša dekleta lahko pokazala v paradi v svojih krasnih uniformah in prav tako tudi svatje, tovariši in tovarišice, članice in društva in kadetke drugih podružnic.
Vsa ta lepa skupina bo po zvokih godbe sv. Vida korakala od Roosevelt šole, kjer se bomo zbirali ob dveh. Povorka se bo razvila po dvesto cesti do Miller Ave., po Miller Ave. do 222. ceste in v cerkev sv. Kristine. Ker pa je že običajno, da čim večja je udeležba ob takih prilikah, tem večje je veselje članic in lepša je povorka, zato pa se podpisana, kot predsednica podružnice št. 49 Slovenske ženske zveze najvljudneje obračam do že povabljenih društev in enako do cenjenega občinstva s prošnjo, da nas posetite omenjeni dan ter nas tako počastite s svojo navzočnostjo in nam pomagate do lepšega uspeha.
časi so resni. Od dne do dne bo^jveč slabih novic in manj prilike za zabavo. Pridimo skupaj, dokler nam je to še mogoče in se razveselimo med svojimi znanci in prijatelji. Obenem pa tudi pomagajmo mlajšim članicam in jih zainteresirajmo, da bodo po našem vzgledu vodile započeto delo, ker le v mladini je naša bodočnost.
Mislim, da mi ni treba še posebej pripominjati, da pričakujem sto procentno udeležbo od strani domačih članic. Samo tiste, ki jih zadrži delo, so opravičene. Vse druge izgovore pa na stran za ta dan. Kako naj pričakujemo zanimanja od naših mlajših, če jim ne bomo me dajale dobrega vzgleda?
Zatorej, članice od podružnice št. 49 SŽZ, ne pozabite, da je nedelja 18. oktobra NAŠ DAN in zato pa vse na plan! V upanju, da nam društva in cenjeno občinstvo ne odreče svoje pomoči, se vam vsem skupaj že vnaprej iskreno zahvaljujem ter vam obljubljam, da vam bomo ob enakih prilikah z veseljem povrnile,
Z najlepšimi pozdravi,
Mary Stušek, predsednica št. 49 SŽZ. -o-
nam bodo drugi narekovali kaj in kako smemo kupovati in po njih priljubljenih cenah. O tem več drugič.
Oktober je Zadružni mesec; treba ga je pravilno počastiti. Zadruga ima navadno koncem meseca veliko enotedensko razprodajo, imela jo bo tudi letos—kajpada, kmalu za tem pa domače rajževe klobase in domače kislo zelje. Več: imela bo svojo plesno veselico z večerjo v Slovenskem društvenem domu v Euclidu v soboto 31. oktobra. Vstopnina bo 75 centov za vse skupaj: večerja se prične servirati od 7:30 naprej.
Tudi naši kegljači so otvorili svojo sezono in sicer z osmimi skupinami. Vse je za nekake štrajke, pa je vojna in niso tako uspešni z njimi. Veste, so dobri patriotični ljudje ti naši kegljači in kegljačice. Zmernost tudi poznajo in nimajo perfektnih "scores."
O veselici, kegljačih in organiziranje delavca in svoje nakupovalne moči v tej inflacijski dobi pride kasneje,, tekom tega meseca.
Joseph A. Siskovich, tajnik. -o-
Usoda Slovencev
Prinašamo nekatere izvlečke iz članka dr. Miha Kreka, podpredsednika jugoslovanske vlade v Londonu:
Po vekih tujčevega jarma in borbe za svobodo je bilo leto 1919. polno najlepših nad za Slovence. Mislili so, da bodo po zmagi nad avstrijskim cesarstvom in nad Nemčijo njihove zahteve izpolnjene, a so se motili. Italija je bila takrat zaveznica Francije in Anglije, katerih roke so bile vezane z londonskim paktom, podpisanim od Velike Britanije, Francije in Rusije v korist Italije za slučaj, da bi vstopila v vojno proti centralnim silam. Po vojni je bila Slovenija razkosana na tri dele. Preko milijona Slovencev je dobilo svojo svobodo v okvirju Jugoslavije, toda preko pol milijona jih je ostalo pod Italijo, preko 100,000 v Avstriji in okoli 10,000 v Madžarski. Tako je mirovni dogovor iz leta 1919. skoro uničil ta mali narod. Toda Slovenci so vzdržali tudi to stra šno krvavenje . . . Zato se je Hitler odločil, da uniči Slovence, katerih žilavost v odporu je poznal.
Nemčija je zasedla dve tretjini jugoslovanske Slovenije, skoro tretjina z Ljubljano je bila oddana Italiji, dočim so Madžari dobili Prekmurje, v katerem je 85,000 prebivalcev.
' Hitler je ukazal, da se mora ozemlje, ki je pripadlo Nemčiji takoj ponemčiti. Nacisti so vedeli, da je nacionalni odpor Slovencev v cerkvi, šolah, ter kulturnih in gospodarskih organizacijah. Vse te ustanove so bile uryčene takoj v prvem navalu, cerkve zaprte in duhovniki are-1 tirani.
Politiko uničevanja so izvajali predvsem tudi v slovenskih intelektualnih s 1 o j i h. Njihovo imetje je bilo zaplenjeno, možje zaprti v koncentracijske tabore, žene in otroci pa poslani v Srbijo. V maju 1941. leta je Hitler izdal naredbo, da je vse slovensko imetje v krajih zasedenih od Nemcev, konfiscirano. Izdelan je bil tudi načrt, da se odvede 280,000 Slovencev v Srbijo in na Hrvaško.
Povdariti je treba, da je srbsko p r e b i valstvo pregnancem izkazalo zares bratovsko ljubezen. Sami oropani in osiromašeni, so Srbi delili s Slovenci vse, kar so imeli. Tudi na Hrvaškem so ljudje prinašali nesrečnim beguncem hrane in pijače, ki so potovali s*kozi njihovo ozemlje. Nesreča Slovencev je nanovo okrepila edinost in skupnost Jugoslovanov.
V Prekmurju so Madžari takoj po zasedbi postrelili ali obesili 20 slovenskih intelektualcev. Vse slovenske duhovne so premestili v notranjost Madžarske, a med Slovence poslali duhovne madžarske narodnosti, katerih ljudstvo ne razume. Slovenski jezik je ukinjen povsod v šolah, cerkvah in uradih, slovenski tisk in knjige pa so prepovedane.
Iz Zadružne fronte
Marsikje poka izven fronte! Linija kave ne drži več—cikor-jo še dobi š, ako nisi v ječi. Zredčile so se vrste mladeničev med nami; redčijo se tudi člani v vrsti srednjega sloja—mali business. Bistro oko kaj kmalu opazi, kam vodi ta pot, da prihajamo v dobo velemonopola in takrat bodo začutile delavske vrste, kaj se pravi živeti pod monopolskim in korpora-cijskim businesom. Naši rudarji to dobro vedo, kajti navadno so bili vedno navezani na kompanijske trgovine. Ta doba se odpira pred nami vsemi.
Posamezniki si ne bodo mogli kaj dosti pomagati. Zadru-garji in organizirano delavstvo si pa ravno sedaj lahko postavi najtrdnejšo podlago. Dolar v žepu danes nima posebne vrednosti, ima ga pa v blagu. Dobi- j ti bo treba en odstotek delav-, skega denarja za ohrano svoje-1 ga življa v organiziranje pod zadružnim praporom sirom Clevelanda. Ako to storimo, lahko pričakujemo še nekaj ekonomske neodvisnosti, ako ne,
St. Clair Hunting and Rifle Club
Bliža s4 nam zima in mraz in tako bomo zopet ostali v mestu do pomladi, zato pa se naš klub še vedno shaja na naši farmi in to vsaj toliko časa še, dokler nam vreme dopušča. Tu se vadijo v streljanju naši navdušeni lovci, da bodo potem bolje streljali zajce, ko bo otvorjena sezona.
V nedeljo 18. oktobra bo priredil klub poleg običajnega streljanja tudi "wiener roast" in pa seveda bomo pekli tudi krompir. To se vrši v lepem ali slabem vremenu. Klub vabi vse svoje člane ter njih prijatelje in znance, da gotovo pridete na naše klubove prostore, kjer bo dosti zabave pri pečenju vinaric in krompirja in še kaj drugega. Porabimo še to priliko, saj itak ne bo več dosti lepih dni v tej jeseni. Torej ven v prosto naravo na sveži zrak, dokler je še čas za to.
Na zadnji strelski vaji smo jih podirali tako-le:
F. Spenko, st................. 19
• F. Spenko, ml......... ........ 18
Sluga ............................ 22
J. Novak ........................ 22
Kramer ........................ 23
A. Urankar .................... 20
J. Urankar 1..................21
Mihelich .... ......,-............. 20
Buchar............................ 19
Papesh............................ 21
Levstek ........................ 22
Škoda ............................ 20
Podpadec ........................ 18
Peterko.......................... 18
Susel .... .................... .... 17
Kauchnik ........................ 19
Virant ............................ 16
Dolenc............................ 21
Šinkovec ........................ 16
Hren................................ 13
Dovgan...... .................... 19
Z lovskim pozdravom,
L. P., tajnik.
Prof. dr. Marinkovič o vtisih iz Amerike
( Na londonskem mdiu 20.8. '42)
EVERYB0ijS]j
SHOOT STRAIGHT
With Our Boys I BUY WAR BONDS
Italijani so ustvarili posebno laško provinco, ki je bila priključena italijanski kraljevini. Vse slovenske ustanove so pre-poyedane ali pa pod nadzorstvom italijanskih komisarjev. Italijanski pritisk postaja hujši z dneva v dan. Streljanja talcev so na dnevnem redu.
Na koncu svojega članka govori dr. Krek o borbenem duhu Slovencev, ki je ostal neuklonjen in junaški. Neprestani boji divjajo po vsem ozemlju in prometne zveze so prekinjene. Slovenija je dala vse za svobodo, za kamero se bore vsi zedinjeni narodi. Njena žrtev je največje. V svoji zadnji uri Slovenci prosijo pomoči, kažejo svoje krvave rane in iščejo simpatij. Slovencem je potrebna pomoč civiliziranega sveta, najbolj pa moralna podpora.
Z vstopom Amerike v vojno, odgovorom na zavratni japonski napad, je zaplamtel vojni požar po vesoljnem svetu. Kar se danes odigrava, se dogaja prvič v vsej svetovni zgodovini in — upajmo — tudi zadnjikrat. Zaradi tega tudi ne smmeo govor-t v tej vojn o usod te ali one države, tega ali oneg naroda, kakor smo to delali v prejšnjih vojnah, temveč se moramo zavedati, da gre za usodo vsega človeštva.
Ves svet je razdeljen v dve neenaki skupini. Prva velja za štiri petine zemeljske površine, druga pa je petkrat manjša. V prvi se nahajajo vsi narodi sveta, v drugi le nemški in japonski narod. Italijani pa po mojem mnenju niso niti vredni, da jih omenjamo.
V prvi se nahajajo vse demokracije, v drugi pa fašizem in militarizem, človeštvo se je razdelilo v svoji oceni osnovnih idej človeka in njegovih pravic. Nasprotja so tako ogromna, da se obe oceni med seboj no izključu jeti. Vse to vam je znano in ni potrebno, da bi podrobno o tem govoril. Velja pa povdarti, da gre boj za življenje in za dostojanstvo človeštva.
Ko sem prišel v Ameriko, sem bil nekoliko v dvomih, najprej, dali se bo odločila za vstop v svetovno vojno, a potem, ako vstopi, dali bo mogla prispevati toliko, kakor bi odgovarjalo njeni številčni sili. Znano je, da je za Ameriko postala že tradicionalna politična misel, da se v evropske razprtije ne vmešava in da je zavzemala to stališče iudi po prvi svetovni vojni. Nje-aa velika sestavljenost .v narodnostnem pogledu, je tudi povzro-ievala bojazen, ali bo našla v ;em velikem usodnem boju potrebno slogo in enodušnost.
Leto dni sem opazoval, kaj se v Ameriki godi, kako je bilo pred njenim vstopom v vojno in počeni, spoznal njene duševnp in materijalne sile in sem jo zapustil z globokim prepričanjem, da bo dala ne le največji, temveč zares odločilni prispevek k zmagi in da bo igrala najvažnejšo vlogo pri ustvarjanju novega vesoljnega reda po zmagi.
Ameriški narod je mlad narod. že v tem se vidi, da ima mnogo idealov. A razven tega on ni vkljenjen v tradicije daljne preteklosti, ki tako pogosto moti ljudi in narode, da se pri-lagode potrebam sedanjosti. Zato pa je tudi ameriški narod ustvaril največjo demokracijo na svetu, ki je visoko dvignila po|samezn|ika in mu ustvarila najvišji življenjski standard.
Razumljivo je torej, da je ameriški narod hitro uvidel nevarnost nacizma in fašizma in vse, kar bi zmaga te ideologije pomenila tudi zanj. Odkar je tehnika, predvsem z letalstvom, skrajšala daljave, je nevarnost nacizma in fašizma za Ameriko postala neoporečena.
Zato se je ameriški narod odločil, da vstopi v vojno in se je pri tem popolnoma zavedel, koliko žrtev bo zahtevala in kako težka bo.
Odločnost Amerike, da zmaga in vloga, katero bo igrala v moralnem in na materijalnem pogledu, preseneča in skoro vznemirja vsakega opazovalca. Vedeti je treba, da je Amerika kontinent, ki ima 130 milijonov prebivalcev in neizčrpne možnosti, v vseh pogledih in smereh zares fantastične.
Že zdaj razpolaga Amerika z eno največjih vojsk, a vpoklicala je samo neoženjene in mlade ljudi. Rezerve moštva so ogromne. V ljudstvu in v obratih je komaj videti, da se dežela nahaja v vojni. Duh ameriške vojske je presenetljiv. S svojimi mnogobrojnimi sredstvi je demokracija uspela prepričati svoje vojake, da se bore za svoje življenje in za svoje do-
stojanstvo. Sila ameriš^ ^
ske že zdaj pritiska v vs6k
lih sveta, a predno bo k<%
vojne, bo ta sila prijeto01
senetila prijatelje sVObSfJ
Da bi govoril o opre®' J
riške vojske, se mi ne ® j
potrebno. Največje . J
za to so danes v Am®0 J
oborožuje ne le samo seb,e'J
več dela tudi za vse ze" jI
narode. Tehnika in in ljT
pa sta v tej vojni najva ^
činjenici. Zmagal bo °nljj
bolj močan. V tem P0^
Ameriki ni mogoče
Vsi smo v Amerik1 ^
zemljo največjih mož110^.
vendar vam moram Pr'z% Ne23.
je resnica se večja. J vajte od mene, da va«1 P J koliko tankov, letal ali delajo vsak dan ali vsa*0^ to vedo samo oni, ki so P j ni. Vsa ameriška indu f0^ nes dela za vojno, k' g dolge, nove tovarne ;,,ji kov, municije in ^ opreme lezejo iz tal. strija še ni v polnem ^ svoje sile, a kadar bo P^ tega — in to ni daleč na hitro končana. ^ Kakšne napore de b0]je ški narod, vidimo »aJ sf
dejanskih številk. B ° ^ Amerike je znano, jj) more organizirati v0^^, kacij, tako kakor ^^ nima istih sredstev. ^ krediti dosegajo as*1^ ^ številke, katerih nenti ne morejo ntti ^ In vendar to niti ne ^ ekonomske in financ ^ ve< ga naroda. Dolar je;jjenje najboljši denar. kakor po navadi in *J jamo Ameriko z .j,j, maj verjeli, da ie v ...
Moji vtisi bi f ble>; ako bi ne omenil se p
telja, ki izpopolnjuje: j,
ži harmonijo, "a vodi. To je veliki P rd Roosevelt. Vsi smo ^ deli v njem velike}? toda mnogo večji Je> Jf mislili. Ne pretiraj rf dim, da je sreča v> jj štva, da se ravno p velt nahaja na čelu ^ ga naroda.	eCl je,
Kdaj bo vojne	W
ko reči. O tem, ključila pa več dvoma. Zato s6 ne * ^
te zaradi nemških ^ov'.; ročil in njihovih " „
(Dalje na	(|||||f
£ 0 1 p*'
.... S
■ , i Prigodilo se je # J
Kranjskem, da je
tako močan krč, »a
bi bil mrtev. Vsi d
je res umrl. f^eli^
in ga objokovali, 15 .jpf»w j
vaški oder in se P1 rjjč \
pogreb. Dozdevni ^ ^ *
videl in slišal, -e v-*,
pomagati. NapenJ^ poJJ
da bi s kakim ^^ je ,
da je še živ, pa vS*ipr A
vedalo. že so se P . ^J
krsto zabijejo, ko^ -e p^
vse moči m
glej, llu , A niL	da Je '»I
Razume se, ^ j) zavpilo v silne® j^jf vratih je bil tak d\ ^ t tega. Samo va^ ^J pokazal nekaj . z/ pa morda ni K 0 ven, pa se je obi'11 / rekoč:	^ f V
"Mi smo pa* S"poWJt in smo te že 1 ^ f "Ne, nisem J^dj^ vori "ranjki," P . J vedel, kaj se	M
Prav dobro sem	^ %
mrtev, kermoJ* • . zle in pa lačen se
"Noge si imne'to.<o4 čensi bil, samo si še živ?" se
"Da, prav ^	»J |
sem, da če bi bil?> j ne bil lačen, ce . bjie klu, pa noge ne	r -
WD V SREBRNEM JEZERU
, ^atterhandu in njego-talim spremfrjeval-|t m storil nič hudega, ft ..bo zbor starejšin od-iJ.lh°vi usodi! Howgh!" LJe calumet Old Shat-pokazal na Knoxa E! ; ki sta še vedno leža-L 'Jna Pri ognjišču.
Pa m°Ja obljuba
zahtevam. Nič nam Prišla
k nam,
^ taborili, z lažjo na (p flas mislila prevariti. iHnalsemju. Ukradla
krut0 pritrdil Veli-tistih roparjev ^ sta, ki so nas na-ju sta nam ušla. Spo-Hja3una konja, naša sta,
sta nas spoznala. !stv •' Biagor njima, da
|ijti0ja Pest vzela živi j e-bi morala um"
Wtva." je odgovoril \ and- Opazil je med ?0tj'- da sta nekaj krati Previdno ozrla de| !1 nezavestna nista L a se mrtva, upata,
Cr PUStili ležatL"
1t Je vstal in ju brc-^kotalila po jasi. Psa! Sicer vaju
^a sta 1 ..
\a/ Jlma P°tuha i 8a> vstala sta.
f'j davi mojim bojev-
Hiltj MJe srdito nahrulil.
Wt • itou vaJ'u je dal
!l% m tulila bodeta za i!ijaj.e na kolu, da vaju belokožci Skal-'
■ aAsta ga, poglavar je 81escino precej do-
JS^v. . .
Ityi j> • se ,ie drznil • "Ničesar ne
Vji 2ločinih, ki bi jih
'•'la?.,4" KaJ pa bi, naj
sta, ki so nas
i • W]gwamih, nam P°StreIili mn0"
in 1''
,^liinš kaj takega tr~ * v. Knox ogorčenje.
Hi
V«pS!" se je zadri Ve-;V°2nar" vaju in tudi v%Va->u Poznajo! Vi-. ga jo 1 tovariši so krivi, bojno sekiro f zoper vse bele!"
P'o/ri bil zvit človek-
D tov .®hatterhanda in [;r'j6 J*** niso prijeli, pift. p westman poleg ^ ih; f. si je prekanje-hC h]' da bo varen Xfo® se poda v Old f iot t° Varstvo, ne bo-J% aknili, prav kakor rOltj Jlso- In razen te-l^k . atterhand belo-m bi gotovo ščitil
^S^Je dejal:
■i'1" tu iU p0Znaj° tile be" "" niSVa
IV ' V ega> česar na-■<-\	Old Shat-
;Votrdil tj da že
lSv0 p°tujeva z njim
^ H^f0' da torej
* ko so roparji
CNu*8''
y^d- Je odgoyoril Old
C* Se v
f '. ce mislita, da r.J Vaju! Dobro ve"
tXVo-° vaju' P°vedal \ fdij Je mnenje in ga ^Pestjo! Ničesar
X h ; 1 z vama!" O^f v stran.
'Kt i'bno dejal:
, Taki ste — ? No,
MWte ■ mi je storiti!"
m Poglavarju:
prim.eS tudi Saj so tudi kr-asti konje,
P, tvoje ljudi J padlo od nji-
Lopov je lagal tako drzno, da za trenutek Old Shatterhand niti primerne besede ni našel v odgovor. Pa dobil je zadoščenje od druge strani.
Veliki volk je kar planil. Oči so se mu zabliskale in srdito je nahrulil Knoxa:
"Strahopetnež- Nimaš poguma, da bi sam prevzel posledice svojega zločina, pa ga vališ na druge, ki si v primeri z njimi ko smrdljiva žaba!
In zato te bom kaznoval kar sedaj le! Vzel ti bom skalp in si ga obesil za pas, da ga boš gledal, dokler ne boš poginil na kolu!"
Zaklical je v gozd:
"Nani wič — nani wič — moj nož — moj nož!"
"Za božjo voljo —!" je krik-nil Knox. "Pri živem telesu me misliš skalpirati —? Ne, ne!"
Skočil je, da bi zbežal.
Blazno počenanje —! Saj so jaso obkoljevali od vseh strani rdečkarji. Res tudi ni prišel daleč.
Veliki volk je ko tiger planil za njim, ga zgrabil za vrat, stisnil — in Knox mu je obvisel v roki ko cunja. Rdečkar je priletel z nožem, poglavar je vrgel napol zadušenega na tla.
Old Shatterhand se je obrnil in šel k tovarišem, koj ko je začel poglavar govoriti o skalpi-ranju, ni maral biti priča krvavega obračuna. Grozen krik je odjeknil za njim.
Ni se ozrl. Cul je poglavarja:
"Tako se godi psu, ki ubija rdeče bojevnike in vali krivdo na druge!"
DOVOLJ POKORE
(Povest. — Spisal F. S. Finžgar
Old Shatterhand je splezal k tovarišem med skale in šele tedaj pogledal po jasi. Knox je ležal nezavestn in s krvjo oblit v travi in poleg njega je čepel Hilton, ki je bil od groze že tudi napol nezavesten. Od vseh strani so vreli Utahi, napolnili jaso, zvezali Knoxa in Hiltona in se pripravljali na odhod.
Vsi radovedni so sprejeli tovariši Old Shatterhanda. Poročal jim je, kaj je dosegel.
Jemmy je majal z glavo.
"Slabo kaže!" je dejal. "Ali nam niste mogli izposlovati popolne svobode—? Saj jim nismo nič storili!"
"Zadovoljni bodimo, da smo vsaj toliko dosegli!"
"Dosegli —? Dosegli smo, da nas bodo spravili domov in na kole! Prav nič ne dvomim, da bo tako!
Bolje bi bilo, da ste prekinili pogajanja in tvegali napad!"
"Ne bilo bi bolje! Podlegli bi _t» '
"Oho —! Branili bi se! In rdečkarji se bojijo vaše čarobne puške, kakor ste'pravili, gotovo bi si ne upali preblizu."
"Tisto je že verjetno. Pa oblegali bi nas!"
."Vode imamo dovolj!"
"In jesti — ? Rekel sem mu sicer, da bi poklali naše kone, pa nisem mislil zares. Rajši umrem od gladu, ko pa da bi svojemu vrancu storil kaj hudega."
"Ne bilo bi nam treba klati konj! Obleganje bi ne trajalo predolgo. Ušli bi jim!"
"Kod neki?"
"Saj bi rdečkarji ne stali na-gosto in trdo drug ob drugem. Premalo jih je za celo jaso. Ko bi se stemnilo, bi se bili splazili s skal in po jasi, vsi štirje bi planili tesno drug ob drugem, s puškami in noži bi že prodrli in izginili v temnem gozdu."
"Mislite —V' se je smehljal Old Shatterhand. "Menite, da so tile rdečkarji začetniki —? Da bi ne bili mislili na možnost našega bega —? Zakurili bi bili okoli jase, — pa zbežite, če moretq!
In če bi nam tudi uspelo, da bi prodrli, — kaj pa potem?
(Dalje prihodnjič.)
II.
Poljak je imel krog štirideset let. Njegovi pradedje so aili trdni kmetje. To je pričalo veliko gospodarsko poslopje. Ali že dalj časa so bili ti veliki prostori mnogo mnogo preobširni za Poljakove. Oddelki za seno in slamo niso bili nikoli polni. Pajek je predel po oklepih in mesto muh lovil prah v mreže. Zakaj tudi muh ni bilo več tolike roje, kot nekdanje dni. V hlevu je imel Poljek kravo. in telico, in mesto težkih žre-bečih kobil je grizel jasli kak mršav hrvat.
Kmetija je šla nazaj, in od cele zemlje je ostala komaj ena tretjina. Zakaj je tako bilo, ni mogoče dognati za trdno. Eni so trdili, da so bile vedno
PROF. DR. MARIN KOV IČ O VTISIH IZ AMERIKE
(Nadaljevanje z 2 stranli
di še leta 1918 smo doživljali take nemške uspehe, a že v jeseni istega leta, se je Nemčija zrušila. Da se bo tudi zdaj zgodilo isto, nam jamči borba, katero vodijo zedinjeni narodi in važna vloga, katero zavzemajo ameriške Zedinjene dr žave in njihov predsednik.
slabe gospodinje pri hiši, drugi so zvračali vzrok na gospodarje, ki so pili in igrali, tretji pa so rekli: "Tako je povso-di: nekaj časa gre 'gor,' potem pa 'dol'!"
Naj bo že, kakor hoče, toliko vemo gotovega, da pri tedanjem gospodarju ni šlo 'gor' ampak 'dol' — in še hitro. Poljak je bil eden tistih kmeti-ških ljudi, ki so silno modri, tako modri, da jim škoduje. Vse je hotel prebrati, a ne v nedeljo, ampak v delavnik; v nede-jo je moral zopet povsod biti, kjer ga je bilo treba in kjer ga ni bilo. Pri vsaki priliki je hotel imeti prvo besedo, njegova je morala obveljati, če ne, se je razgadil in pihal kakor maček. Vzvišeno lice na drobni glavi, ki je bila nataknjena na, šibek život, tisto je ob jezi žarelo kot kuhani rak ali pa zelenelo, kot bukev na pomlad. Kdor ga je prvikrat videl, bral mu je iz oči j in lica, da je mož strasten človek, ki se ne vpraša, j kako je prav in bolje, ampak 'trdi svojo: 'Takole je, tako mora biti, in za take svoje nazore se ni bal prepirov, ne zaušnic, katerih je imel mnogo zapisanih krog ušes, pa tudi tožbe ne, katere je pa redno on zapričel in povzročil.
Torej ta Poljak je bil tisti večer hudo užaljen. Cela srenja se je dvignila zoper njega. Zakaj? Zato ker sem berač, ker imam dolg, ker Klemenu in Bo-leju dolgujem, zato mislita, da se bosta nad mano koračila, kakor hočeta. Ne bosta ga ne, Ma-' ti j ca Poljakovega. Ce zadnjo
njivo zatožujem, oreh bo moj!
Tako je togotno samoglavil pred večerjo Poljak. Jedel j^ pri mizi malo in še manj govoril. Nadlegoval ga ni nihče, ne žena, ne sin Jaka, ne hčerka Majda. Poznali so vsi očeta in nocoj ni bil prvič tak. Po jedi so molili večerno molitev, drugi na glas, pobožno, oče je pa brenčal in godel nekaj v pest, a misli so bile vse drugodi, kot pri molitvi. Odmolili so. Poljak se niti pokrižal ni, klobuk je vzel in šel skozi duri. Mati in Majda sta šli pomivat v kuhinjo, Jaka je legel po klopi in gledal v slabo razsvetljeni leseni strop. Govoril ni nobeden nič, mislil si je vsak svoje.
Ko je šel Poljak mimo oreha, pogledal je z drobnimi, živimi očmi proti drevesu in najraje ai bil oreh z očmi izruval iz zemlje in treščil na tla, da bi zahreščal in se razčesnil na tisoč iver. Mahal jo je potem počasi, tuhtajoč svoj načrt k Maseljnu v gostilno. Ta stoji še sedaj konec vasi ob cesti. Okna so bila zagrnjena z rudeči-mi zavesami. Pod oknom je Poljak postal in prisluškoval, kdo je v gostilni. Čutiti je bilo, da ni kdovekaj pivcev v sobi. Ali vendar je Poljak izpoznal znane glasove, ki so mu pogosto drugovali v gostilni in hvali-i njegovo modrost in bahatost, posebno če so na njegovo kredo pili.---
"Na, Poljak, pij!" porinil je vstopivšemu Poljaku kozarec Martinov Pavle, ki je s tovarišem Janezom pil polič vina. — Pavle in Janez sta bila tesarja, taterih očeta sta tudi pognala po širokem grlu skoro celo zern-jo, in sinova sta bila vredna in dostojna naslednika takih očetov. Delavca sta bila sicer izvrstna, a še izvrstnejša pivca. Kar se je prislužilo črez teden, v nedeljo sta vse zaluckala, in če je bila nedelja prekratka, žehtala sta ga še v pondeljek.
(Dalje prihodnjič)
Stanovanje v najem
Odda se 3 sobe brez kopalnice, na 6120 Glass Ave. Vprašajte po 6. uri zvečer. (244)
Pozor!
Naznanjam, da sem preselili svojo
BRIVNICO
iz 6506 na 6628 St. Clair Ave. Se toplo priporočam starim in novim odjemalcem. Najboljša in točna postrežba.
Louis Ule 6628 St. Clair Ave.
Lepo stanovanje
Pošteni slovenski družini se odda v najem stanovanje, obstoječe iz 4 sob, kopalnice in garaže. Stanovanje j^ v Eucli-du. Naslov izveste v uradu te-ga lista. _(242)
Sobe se oddajo
V najem se odda 4 sobe, kopalnica in garaža, zgorej. Oglasite se na 1081 E. 66. St. (243)
Odda se stanovanje
V najem se odda bungalow, 4 sobe, kopalnica in furnez, odda se družini brez malih otrok. Vprašajte na 15919 Whitcomb Rd., zgorej, severno od St. Clair Ave.	(243)
VRNITE NAM STOLE!
Iz vljudnosti je naša firma mnogim posodila stole za razne prilike. Dočim so jih nekateri redno vrnili, so pa nekateri pozabili na vrnitev stolov, ki so si jih izposodili. Na ta način je ostalo zunaj že okrog 100 stolov po raznih manjših posojilih tu in tam. Ker smo se zanesli na ty'udi, nismoi takoj popfraševali zanje, toda ker se stole pogreša in potrebuje, prosimo dotične, ki jih imajo v svoji posesti, da jih nam vrnejo. Mi smo stole vedno posojevali brezplačno, zato pa tudi pričakujemo vrnitve.' Mi si tudi izposodimo stole od firme, kadar jih več potrebujemo kakor jih imamo na rokah, toda moramo zanje plačati. Sedaj nam računa kompanija za stole z usftjatim sedežem po 10c za vsakega. Račune imamo na rokah, da vam lahko pokažemo, in to velja za en dan najemnine. | Vse kar je prav, dobrote in pri-' jaznosti se ne sme izkoriščati. A. Grdina in Sinovi.
Naprodaj ali v zameno
16 akrov farma, hiša 6 sob in kopalnica, nov furnez, inštaliran ta mesec, elektrika in tekoča voda na farmi, garaža za 2 avta, velik kokošnjak, prostora za 2,000 kokoši, cementna tla, 2 drugih poslopij, 4 akrov trte, 5 akrov sadnega drevja, drugo za obdelavo. Lastnik je v vojaških letih.
Frank Gerlica Lake Rd., N. Perry, O. Telefon 914.	(242)
RAINEY INSTITUTE
1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni in večerni tečaji ŠIVANJE OBLEK. ROČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov za $2.00
Zmožne in izkušene učiteljice vam bodo pokazale, kako si napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE
RE-NU AVTO BODY CO.
982 East. 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC _______GLenville 3830.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdlcott 9359
6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Predsednik Roosevelt s svojo soprogo na obisku pri sinovi družini v Fort Worth, Texas. Od leve na desno so: Mrs. Elliott Roosevelt, Elliott, Jr., Ruth in stara mama Mrs. Eleanor Roosevelt. Na predsednikovem kolenu jya sedi David. Oče teh otrok, polkovnik Elliott Roosevelt je z ameriško armado v Angliji.
To je kar fantje na naši podmornicah radi vidijo. — Slika je bila■ posneta skazi periskop naše podmornice v Za -padnem Pacifiku ter nam kaže, kaj se jt\ zgodilo z japonskim pa/mikom, katerega so zadeli torpedi iz ameriške podmornice. Na gornji sliki vidimo japonsko trgovsko ladjo, katero je torpedo prelomil -na, dvoje.
DELO DOBIJO
BORING MILL
operatorji
Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih
Large Planer
operatorji
SLAB-MILLER FLAT SCRAPERS
Bench Assemblers
/
on Machine Tools Hooker-on
Mezda na uro povrh overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo.
Wellman Engineering
7000 Central
(Oct. 14, 15, IG, 17, 19)
Dve sobi se oddasta
Oddasta se 2 opremljeni sobi poštenim fantom ali dekletom. Dobi se tudi dobra hrana. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. .	(243)
East 61st St. Garage .
FRANK RICH, lastni* ' 1
1109 E. 61st St. i H Henderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno
in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoc 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Masarski pomočnik
Išče se mesarskega pomočnika za ob sobotah, kratke ure. Zglasi naj se na 14516 Sylvia Ave., Collinwood.	(243)
ItAIJ OGLASI
Grozdje in mošt!
Grozdje in mošt dobite sedaj pri nas. Concord mošt samo
$22 sod Pripeljem ga na dom. Zglasite se ali pokličite
Ludwig Gustinčič
Lockivood Rd., North Perry, O-Telefon Perry 618.	(243)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Alois Stefancic
ki je izdihnil blago dušo dne 15. oktobra, 1941.
Eno leto hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce. Bog odvzel soproga in očeta, in srce zlato našlo je pokoj.
Dragi soprog in ljubi oče, nikoli ne boš pozabljen od nas. Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
PAULINE STEFANCIC, soproga. FRANK, sin.
Cleveland, O., 15. oktobra, 1942.
Razprodaja grelcev
COLEMAN—DU-O-TERM in QUAKER GRELCI na olje. Prihranite si do 40% popusta. Kupite sedaj!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 E. 185th St.
y
Wm. J. Rogers za kongres
V 21. OKRA JU
Zavezujem se, da bom dal predsedniku Rooseveltu polno podporo za zmago. ImamQ tudf načrt za povojno rekonstrukcijo in za probleme, ki se bodo pojavili po vojni.
rTTTTYIYTTTYTTTTYTYI 11111111 T T T T T T T T T t fTYTTTTTTT^T|yv
Očetu je Berenklau v kratkih besedah opisal dogodke dneva ter mu priložil generalovo pismo. Prosil je očeta, naj mu odpusti, ker se je končal, kajti čuti se tako smrtno užaljen, da ne more več prenašati življenja. Za Milico nobenih očitkov, nobene poslovilne besede; prosil je samo očeta, naj odpravi v Rusijo vse, kar je Miličina last, istočasno z obvestilom o njegovi smrti.
Tako je bil zatopljen v te priprave, da se ni zavedal, kako čas mineva. Komaj je zapečatil pismo na očeta in napisal naslov, ko je zaslišal drdranje koles in šum glasov na dvorišču. Zdrznil se je.
Upihnil je električno žarnico, stopil k oknu in privzdignil žaluzijo. Pri luči svetilnikov je zagledal pred vhodom tovorni voz, na katerega so posli pod Dunjinim vodstvom nakladali kovčege in koše. Ko se je voz odmaknil k mostovžu, so pripeljali koleselj ,a Marta in Du-nja sta prinesli dva popotna kovčega in grofičinega psička. Končno se je prikazala Milica v spremstvu blede in potrte gospe Linderjeve. Počasi, s pove-šeno glavo je stopala po stopnicah z mostovža, toda pri kolesij u je obstala, se zamišljeno in neodločno obrnila k temnemu oknu moževe sobe. Svetil-nična luč je obsijala njeno bledo obličje.
Toda to je šlo mimo kakor prikazen. Stopila je v koleselj, vratca so se zaprla in voz je izginil v nočni temi. Ko je zadnji žarek voznih luči izgini v daljavi, je grof zopet prižgal žarnico in sedel k mizi.
Težko je dihal in nepopislji-va bridkost se mu je brala na obličju, toda bil je miren. Kakor da se je nekaj v njem prelomilo. Prevzel ga je občutek popolne apatije. Saj je rešitev blizu; počakati mora, dokler se služabništvo poda zopet k počitku. Hotel je, da bi našli njegovo mrzlo truplo šele zjutraj.
Vzel je v roke ženino sliko in se globoko zamislil. Vse njuno preteklo življenje je vstalo pred njim in nenadoma se je spomnil besed, ki jih je nekoč rekel: "V vojni ne moreš nikdar vedeti, kdo bo zmagovalec, kdo premaganec." Tedaj ni mislil, da bo on premaganec . . .
S svojimi nožicami je Milica pomendrala njegovo življenje in mu z zapeljivimi ročicami raztrgala srce. Zdaj pa gre brez sočutja preko njegovega trupla in bo srečna z drugim.
Za hip ga je prevzela strastna želja maščevati sebe in ubiti Kromskega. Toda ne, ne bo ji dal tega zadoščenja, ne bo ji razkril svojega trpljenja; nasprotno, zapusti ji težko vest, ker ona ga je umorila. Dobro jo je poznal in bil uverjen, da jo bo spomin na njegovo smrt uničil. Glavno je, da kmalu umrje in doseže zaželjeni mir . . .
Vzel je v roke samokres in ga skrbno pregledal. Po kratki molitvi si je odpel jopič, pristavil cev k srcu ter sprožil.
Njegovo truplo se je zapote-klo in se zrušilo na preprogo.
(Konec tretjega dela)
ČETRTI DEL. I.
Dogorevajoči topli jesenski dan se je umikal tihemu večeru. Na veliki terasi grajske hiše v Turovu sta sedeli Milica in Kiti, Spočetka sta se pogovarjali, nato pa jima je beseda usahnila in vsaka izmed njiju se je zatopila v svoje misli.
Mala baronesa je postala lepša; sveža in rožnata, je bila pravo poosebijenje mirne družinske sreče. Milica pa se je,
V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
nasprotno, posušila, zbledela, a prejšnja brezskrbna veselost se je umaknila mirni, otožni za-mišljenosti. Poleg nje je stala la pozlačena zibelka, okrašena i čipkastimi zavesami in pod-bita z višnjevo svilo.
Odkar je odšla iz Krenice, so nastopili zanjo težki časi. Ko se je vrnila v Petrograd v vojnem razpoloženju in s trdnim sklepom ,da prisili moža k ločitvi zakona, je takoj Opisala Kromskemu, hoteč se z njim, pogovoriti o nadaljnih ukrepih. Toda zvedela je, da je bil Ro-stislav premeščen v Odeso. Pismo so bržkone poslali za njim, med tem časom pa je nepričakovan dogodek zmajal Miličin prvotni sklep.
Že v Krenici je občutfla včasih neko posebno slabost, ki pa jo je pripisovala nevšečnostim in svoji živčni razburjenosti; v Petrogradu pa so se ti bolezenski pojavi tako močno ponovili, da je sklenila iti k zdravniku.
— Draga grofičica, v blagoslovljenem stanu si, — ji je rekla nekoč Marta in zmajala z glavo. Pestunjina domneva jo je vznemirila; ko pa ji je zdravnik potrdil Martino ugotovitev, je klonila z duhom in prišla ob dušni mir. Kmalu bo mati, pa se pripravlja na ločitev zakona. . . . Rodil se bo otrok ,pa ne bo videl očeta, ki bi ga blagoslovil! ... Ta nova vez utegne povzročiti nove zaplet-ljaje in Egon postane neizprosen. . . . Vedela je, kako zelo si je želel grof imeti otroka, — dečka ali deklico, to mu je bilo vseeno, — stokrat ji je o tem govoril; zdaj, ko se mu izpolni srčna želja, je precej neverjetno, da bi vrnil prostost ženski, ki jo je brezumno ljubil, to je dobro vedela. Da bi se pa vrnila v Nemčijo ter se pokorila poniževalnim zahtevam, katere ji je predložil svetnik pl. Kuehl ,ni bilo mogoče. Torej kaj naj napravi? Seveda bi mogla utajiti grofu resnico dokler, ne privoli v ločitev, toda taka zavratnost se je upirala njenemu poštenemu .odkritemu značaju; če pa pove resnico, potem si gotovo pokvari svoj načrt.
Prikrita nravna borba jo je potrla, brzojav o Rostislavo-vem prihodu in potem prihod, —vse to je še poglobilo Miliči-no duševno razlasje. Vkljub temu ja je odkrila resnico svojemu prijatelju iz otroških let ter ga prosila, naj potrpi, dokler se ne reši to važno vprašanje med njo in možem.
Kakor je bilo Kromskemu težko, vendar je odločno izjavil, da ostane vse kakor prej, ter ji svetoval, naj takoj o vsem obvesti grofa, pač pa naj ostane trdna pri svojem sklepu glede ločitve; vprašanje glede otroka je bilo treba rešiti sporazumno z možem. Milica je sklenila poslušati njegov nasvet.
Med tem kolebanjem in pogovori so prešli trije tedni, ko je nenadoma prejela iz Revala pismo od Matilde Ferdinandov-ne, kateremu je bilo priloženo drugo pismo od baronese Dau-niceve na ime Lojze Francovne. Baronesa ji je sporočala, da si je Berenklau poskušal končati življenje s samomorom tisto noč, ko je Milica odpotovala. Krogla pa je šla mimo srca. Stari sluga ki ni spal, je slišal strel, stekel v sobo ter našel grofa, ležečega na tleh v nezavesti. Sklical je ljudi na pomoč posla je po zdravnika, a kar je glavno ,sam je obvezal rano in to je rešilo grofa. Dva tedna je viselo Egonovo življenje na lasu; dasi je še vedno v nevarnosti, vendar dajejo zdravniki nekaj upanja. Baronessa Dau-
niceva je dostavila, da je stari grof obupan, a Vilma požrtvovalno streže ranjencu.
Samomorilni poskus možfi je silno zadel Milico in delala si je bridka očitanja, da mu je tako brezsrčno izročila tedaj ona sramotna pisma, ki so one-čaščala njegovo mater ter morala v njem vzbuditi sum o lastnem pokol jen ju. Ta okolnost je bila po njenem mnenju glavni vzrok njegovega obupnega čina. Zdaj, ko se je mož boril s smrtjo, se je v prvi pobudi hotela vrniti v Krenico; toda misel, cla bi našla zoprno Vilmo pri moževem vzglavju in morda tudi njeno nič manj zoprno' ji mater, je mahoma potlačila v Milici dobro pobudo in vzbudila v njej prejšnje sovraštvo.
Pod vplivom teh razburljivih dogodkov je Milica zbolela in preležala v postelji dva tedna. Komaj se je nekoliko opomogla, že je nova vest hkrati pretrgala njene dvome in koleba-nja. Prejela je namreč pismo od grofovega zastopnika, ki ji je sporočil, da je grof pripravljen privoliti v ločitev zakona ter sprejeti vse njene tozadevne ukrepe.
Milica se je zdrznila.in pre-bledela, ko je prebrala pismo, ki ji je vračalo prostost, toda v duši se ji je porodila neka nepoznana ji zmes čuvstev. Njeno samoljubje je bilo užaljeno, ker pričakovala je, da bo prva grofova misel, ko pride k zavesti, ta, da se mora vrniti k njemu, namesto tega, pa ji daruje prostost. Nič ni moglo zlomiti v njem moč doslednosti. Na razvalinah svoje ljubezni in sreče je stal ponosen, trden in ji ravnodušno vrgel k nogam zahtevano ločitev. Toda ali bi bil tako junaški, če bi vedel vse _1
Ta čudni občutek, ki jo je deloma odbijal od grofa, deloma vlekel k njemu, se je zdaj s podvojeno silo prebudil v njej in solza, katere vzrok bi bilo težko uganiti, se ji je utrnila po licu in padla na pismo, ki ju je za zmerom ločilo; srd in užaljeno samoljubje sta nadvlada-la. "Sam si tako hotel, zato ne boš ničesar zvedel do otrokovega rojstva."
Radoslavovo veselje, s katerim je prejel te vesti, je blažil-no delovalo na Miličino razbo-lelo srce. Vendar pa je prosila
4
Kromskega, naj odide in se vrne šele, ko bo ločitev njenega zakona izvedena; sama pa je sklenila preseliti se v Vsesvjat-sko do poroda.
Novo znamenje prebujajoče še Berenklavove odločnosti je bila pošiljatev kovčegov z gro-fičino balo, brez vsakega pisma.
Končno se je na Vsesvjat-skem porodil sin. Milica je bila dolgo časa in nevarno bolna; glede ločitve zakona je bilo skoraj vse urejeno razen nekaterih formalnosti. Za otrokov krst pa se je morala sporazumeti z grofom o katere,m pa je vedela s5-mo to, da je podal ostavko ter se zdravi v Krenici.
Derevnin je bil takoj spočetka proti temu, da bi Milica prikrivala grofu otroka. Zato je takoj napisal pismo Berenkla-vu ,v katerem ga je obveščal, da se mu je rodil sin, in ga prosil, naj pošlje potrebne listine. Listine so prispele z obratno pošto, pospremljene s pismom. V zdržnih in zelo vljudnih besedah je grof izrazil Dmitriju Pa-vloviču svojo nevoljo, da mu niso že prej sporočili te važne okolnosti.
"Vendar pa, — je pristavljal, — dokler nosi Milica Jur-jevna še moje ime, ima tudi ot-
rok pravico nositi ga. Preveč sem uverjen o grofičinem poštenju in ne morem si misliti, da bi mogla ona zahtevati to ime za otroka, če bi se po njegovih žilah ne pretakala kri grofa pl. Berenklava." Končno je grof izjavil, da pusti otroka v materini oskrbi do šestega leta ,tedaj pa ga vzame k sebi, ker ga misli sam vzgajati.
To pismo bi bilo skoraj poslabšalo Miličino bolezen in bridke solze so ji kapale iz oči na očarujoči otrok obrazek. Ah, zanj je bila pripravljena odpovedati se imenu Berenklau, ki ga je v dvojni meri zdaj sovražila za nezasluženo žalitev. Tako je torej on sprejel vest o rojstvu težko pričakovanega sina, o katerem bi ne smel dvomiti, da je njegov?! Jezilo jo je spoznanje, da ne more odvzeti sinu pravice, ki mu gre po zakonu in da ne sme vreči niti najmanjše sence na njegovo poko-ljenje.
— Le poskusi mi ga vzeti, ter daj me boš šele spoznal. Nikoli ti ga ne,dam, — je zamrmrala izzivalno.
Prošlost je vstajala v Miliči-nem spominu, ko je zamišljeno sedela na terasi, in docela zakrilo sedanjost.
Čist, zvonek glas se je razle-gel iz zibelke ter jo zdramil iz zamišljenosti; naglo je odgrni-la zavese in se sklonila nad otroka, ki se je zbudil in jokal, iztegujoč svoje rožnate ročice. Vzela ga je v naročje in ga pokrila s poljubi; strastno, skoraj bolestno je ljubila tega otroka.
Otroče pa je dalje kričalo. V tem trenotku je naglo in v skrbeh prihitela Marta; nikomur
ni pustila svoje PraV1 \ vati in vzgajati "baS !| !ka," kakor je ona lDJ 1 malčka, in ni ga z31"',.3 pestunji, ki so jo iiaje. A pomoč. Očividno se njI ska kri upirala rusk' Fjl nasprotno, otrok je " 1 najprijaznejših	jI
komaj je/bil v starki'^. J ju, je že prenehal JoK j nasmehnil.	..fjl
(Dalje prihodnFJ
Willkie in Stalin v konferenci. — Sovjetski premier Josef Stalin, levi in Wendell L. Willkie sta imela dve uri trajajočo konferenco in v tem času je bila posneta tudi gornja slika, ki je bila potom radia■ poslana v Zed. države.
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
16 ur dan je ,
vaše
Vaše oči delajo vsak trenutek, ko ste Čujetiko gledajo.	j
Ako pri tem napenjate oči — zlasti pri ^ ^h"' delu, kot je čitanje, pisanje, šivanje, likallJ '
nje — jim to škoduje.	,
• fler
Napenjanje oči povzroči glavobol, notranJ nosti, nervoznost, otopelost in slab pogle ■
. ^ K
Oči lahko zavarujete pred napenjanjem	^
lahko gledale — ako se preskrbite z zado lobo, ki ne da žarenja in motne sence.
• i p V i
Take vrste svetlobe dajo Vid hraneče svetj ^ V1 hinji in pralnici. Imeti bi morali naJ'm^žiPe' hranečo svetilko za vsakega člana vaše d
i viS"'
Vid hraneče svetilke se še lahko dobe v kih in namiznih modelih ter v mnogih nih vzorcih . . . Oglejte si jih v proda.1« sedaj.
Vid hraneče svetilke spoznate po sledečih pritiklinah
(A)	100-200-300 watt žarnica v večini visokih modelih; 150-watt žarnica v manjših sledečih pritiklinah.
(B)	Odbijajoča in razširjajoča skleda da direktno in indirektno luč brez žarenja.
(C)	Široki senčniki z belo podlogo.
(D)	Illuminating Engineering Society listek
za odobritev.
— Ji
THE ELECTRICAL LEAGUE O,F u e< A
18th Floor • Midland Building p	^ 1