2 Med tista načela, ki se nam zde danes popolnoma jasna in ohče- veljavna, spada tudi pravica do samoopredelitve naroda. Ni pa nam to načelo razumljivo, če se ga oklepajo Nemci v svoji poli­ tični borhi za združitev. Res je, vsi narodi imajo to pravico, tudi Nemci, čeprav ga drugim naro­ dom nikoli niso priznali. Ce ga priznamo tudi Nemcem, je treba najprej določiti objektivne pogo­ je, ki bi začrtali, koliko in kdaj velja to načelo tudi za Nemce. V bistvu nemškega problema je danes že velika zmeda, ni jasno kaj je pravica, kaj obveznost, kaj vzrok in kaj posledica. V Zahod­ ni Nemčiji bi radi zakrili vse, iz česar je nemški problem sploh nastal. Pri tem so Nemcem bist­ veno pomagali zapadni zavezniki, ki so jih vzeli v svoj vojni tabor kot vojne tovariše, preden so z Nemčijo sploh sklenili mir in pre­ den so se z njimi pogovorili o razmejitvi interesov. Tako zdaj ni čudno, če nemški problem že ogroža svetovni mir, ker pritiska kot maščevalna prikazen na od­ nose med nekdanjimi zavezniki zoper fašizem. Pozablja se, zakaj je prišlo do vojne 1. 1939 in 1941, kaj se je vse v vojni aodilo in kako se je vojna končala. Ne­ dvomno, Zahodna Nemčija danes predstavlja na novo oživelo mili- taristično in imperialistično Nem­ čijo, ki tega svojega značaja niti nič kaj spretno ne zakriva. V skladu s tem terja rešitev nem­ škega vprašanja, ne glede na in­ terese narodov, ki jih je fašistič­ na Nemčija ogrožala in ki jim tu­ di danes neženirano grozi. Za Zahodno Nemčijo je danes glavni problem rešitev Nemčije in to z enostavno pridružitvijo Vzhodne Nemčije, češ da ta itak predstavlja manjši del nemškega ozemlja. Toda nemški problem je še ved­ no problem varnosti, ne samo stvar likvidacije vojne, je pro­ blem sosednih narodov. Zgodovi­ na Nemčije kaže, da so v njej vedno vstajali avanturisti, ki so ogrozili ne samo varnost, ampak celo življenje sosednih narodov. Ce bomo torej nemški problem reševali s tega vidika, potem mo­ rajo ti ogroženi narodi sodelovati in zavarovati tak mir, da bo nemška nevarnost vsaj za nekaj generacij odstranjena. Z drugo besedo nemški pro­ blem ima svojo nemško stran, ki je nobeden ne spodbija: združi­ tev, ima pa tu svojo mednarodno stran: likvidacijo vojne, ki jo je zakrvvila Nemčija. Mir de facto je vzpostavljen, treba ga je zava­ rovati. Ce zdaj Nemčija vpije o načelu samoopredelitve, to ni niti logično niti opravičljivo in je pravzaprav agresivno dejanje: Ni navada v zgodovini, da bi se premagana država, ki se je tako pregrešila nad mednarodnim pra­ vom, sklicevala na pravico samo­ opredelitve. Nemška združitev to­ rej ni notranji nemški problem, marveč stvar vseh narodov, ki jih je NemčHa napadla in jim povz­ ročila tolikšne nesreče. Nemški problem se je seveda zapletel, čim je Churchill v Ful- tonu sprožil hladno vojno med ZDA in SZ. Cim je bila Nemčija pritegnjena v prestižni spor obeh blokov, že ni bilo več realnih možnosti, da bi se obe Nemčiji združili bodisi na zahodni ali vz­ hodni bazi. Nobena stran k temu ne privoli in, ne delajmo si utvar, ne bo privolila. Nemški narod sam ne more vč razsojati o svojem na­ rodnem teritoriju, ni možno no­ beno glasovanje, ni politični in tehničnih pogojev za to. Zapadni blok ne pristaneta na to, ker sploh ne priznava Vzhodne Nemčije, vzhodni pa zato ne, ker bi gla­ sovanje na vsem nemškem teri­ toriju pomenilo aneksijo Vzhod­ ne Nemčije k Zahodni. Dejstva so torej taka, da med­ narodni status nemške države ni določen. Obe nemški državi nista od vseh priznani, zato ni možen noben napredek v reševanju nem­ škega vprašanja. Napredek bi tu pomenil napredek k svetovnemu sporazumu. Za ta sporazum pa je najmanj navdušena Zahodna Nemčija sama, kar kaže njena notranja in zunanja politika. Ce bi se tu voz premaknil v pravo smer, bi bila pot k svetovni po­ miritvi utrta. Resnost in odgovornost skoraj na vslakem koraku POGOVOR S PREDSEDNI KOM CELJSKE OBČINSKE KO­ MISIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI DOHODKA GOJMIROM MELIKOM. Te dni bo občinska komisija za izvajanje predpisov o deditvi či­ stega lin osebnih dohodkov v Ce­ lju opravila taiko imenovano prvo faao svojega dela; do 20. tega me­ seca bo namreč končala s piregle- di dokiimeinitacije o delitvi čiste ga dohodka v 1961. letu v vseh podjetjiih, to je v okoli sto gospo­ darskih organizacijah, razen v ustanovah- Doseda/nje delo ter u- gotovitve kom'isije so bile tudi predmet razgovora, ki smo ga ime­ li z njenim predsednikom Gojmi- rom Melikom. — Na splošno lahko ugotavlja­ mo, da so se gospodarske orga- zacije lotile zahtevnega in druž­ beno pomembnega dela z veliko odgovornostjo. To še posebej ve­ lja za ogromno večino industrij­ skih podjetij, saj v teh primerih ni šlo samo za dokumentacijo. marveč tudi za podrobno analizo notranjih dogajanj v kolektivih, seveda tistih, ki se kažejo v luči delitve čistega dohodka na skla­ de in osebne dohodke, je med drugim degal tov. Meliik, ko smo mu zastavili vprašanje o sploš­ nih vtisih komisije, ki jdh je do­ bila pri obravnavi dokumentaci­ je o delitvi čistega dohodka v lanskem letu. In še nekaj, doku­ mentacija, ki smo jo obravnava­ li, je bila verno zrcalo vsega ti- tistega dela, ki so ga kolektivi in njihovi upravni organi samou­ pravljanja opravili v tem času. Namreč, če so to delo opravili v širšem krogu in če so o delitvi čistega dohodka razpravljali tu­ di delavski sveti, potem je bila tudi dokumentacija dosti bolj po­ polna, kot pa če so to napravili v ozkem krogu ljudi iz uprave po­ djetij. Slednjo pomanjkljivost smo opazili pri nekaterih gostin­ skih podjetjih, kot pri Ljudski restavraciji ter restavraciji Pošta, kjer delavski sveti niso razprav­ ljali, oziroma niso potrdili pred­ loženih dokumentacij o delitvi čstega dohodka. Kot rečeno, je nadaljeval tov. Melik bomo od 20- avgusta tega meseca končali s pregledi doku­ mentacije o delitvi čistega do­ hodka gospodarskih organizacij v 1961. letu. Takoj za tem pa se bomo lotili drugega dela, namreč pregleda spremenjenih oziroma izpopolnjenih pravilnikov o de­ litvi čistega in osebnih dohodkov v letošnjem letu. Razen tega nas še čaka poročilo, ki ga bomo pri­ pravili za skupno sejo obeh zbo­ rov občinskega ljudskega odbo­ ra in na kateri bomo zelo kon- kertno in kar se da natančno ob­ ravnavali določene probleme, ki smo jih zasledili. Gre namreč tu­ di za takšne, ob katerih ljudski odbor ne more ostati ravnodušen marveč bo moral v dodočeni ob­ liki pomagati, da bodo prizadeti kolektivi laže premostili težave, v katere so priši tudi zavoljo ne­ katerih objektivnih ipogojev. Me­ nim, da bo največjo pomoč po­ treboval kolektiv tovarne tehtnic, ki je zašel v težave predvseem za­ radi zastoja prodaje tehtnic. O takih in podobnih problemih bo govora na bližnja seji ljudskega odbora. — Ali bi hoteli nanizati neka­ tere najznačilnejše slabosti, ki ste jih opazili pri svojem delu in ki so jih napravili kolektivi pri delitvi čistega dohodka v lanskem letu? — V nobenem primeru, ki smo ga doslej obravnavali ne gre za velike napake: ne gre torej za takšne, ki bi jih morali obešati na veliki zvon. Navzlic temu pa smo vendarle ugotovili določene po- pomanjkljivosti, ki smo jih sku­ paj s predstavniki kolektivov analizirali. Razveseljivo je tudi to, da so kolektivi sprejeli naše pripombe z isto dobronamernost jo, kot smo jih dali- Vedno in po­ vsod doslej smo se lepo pogovo­ rili o napakah in problemih. O kakšnih administrativnih ukre­ pih, ki bi jih naj izvajali na pred­ log naše komisje, ni bilo govora, niti potrebe. Ce se že vprašanje nanaša na napake, naj povem, da so v tovarni tehtnic pre­ več izplačali osebnih doho