URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
leto III.
25. oktobra 1958
St. 22
V S E 11 I N A
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR C EL J K
232.	Odredba o določitvi naj v iš jih stroškov trgovine nu ('iob n o za moko tipu 400 in pšenični zdrob ter /<i ostale tim-|>s«MiH’ne in ržene moke kakor .tudi naj višjih stroškov /a peko kru"u iz teli tipov nu območju okraja Celje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJI
233.	Odlok o proračunu občilu<f Kozji' za leto l‘>58.
OBČINSKI I.JI DSKI ODBOR LAŠKO
234.	Odlok o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1V58 1,11 območju občine Laško.
233. Odlok o razpisu nadomestnih volitev.
23i(x Odlok o povračilu stroškov odilioriiiikomt članom svetov 111 komisiij Občinskega ljudsikegu odbora Laško.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
237.	Odlok o socialnih podporah.
238.	Odlok o spremembah odloka o oprostitvah in olajšavah Zi' zdravstvene s tori tv \ javnih zdravstvenili zavoduih samoplač-'dkoni stalnimi prebivalcem na območju občine Mozirje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ROGAŠKA SLATINA
23<). Odlok o proračunu občine Rogaška Slatina za leto 1938.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE
240.	Odlok o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1038 na območju občine Slovenski' K o n jii.ee.
241.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloku o nuj višji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Slov. Konjice.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH
242.	Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1038.
243.	Odločba o us tam o v it vi sklada za štipendije občine Šmarje pri Jelšah.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
244.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloku o družbenem planu občine Šoštanj za leto 1958.
243.	Odlok o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1958 na območju občine Šoštanj.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VOJNIK
24(>. Odlok o občinskih taksah.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZALEG
247.	Odlok o spremembi odloka o stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodba h in najemninah.
248.	Odi o k o spremeni bali im dopolnitvah odloka o naj višji tarifi za dimnikarske storitve.
232
233
Svet za blagovni promet okraja Celje je na seji dne ‘4; oktobra 1958 po 129. členu zakona o okrajnih ljudeh odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 6. členu odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke (Uradni list FLRJ, št. 39-684/58) izdal
Po 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list I.RS, št. 19-88/52) in 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor. Kozje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. aprila 1958 sprejel
ODREDBO
o določitvi najvišjih stroškov trgovine na drobno za moko *'Pa 400 in pšenični zdrob ter za ostale tipe pšenične in ržene moke kakor tudi najvišjih stroškov za peko kruha iz teh tipov na območju okraja Celje.
L
Najvišji stroški trgovine na drobno za moko tipa 400 in za pšenični zdrob se določijo do največ 6 din za 1 kg moke odnosno zdroba, za ostale tipe pšenične in rže-ne moke pa do največ 4,50 din
2.
. Prodajna cena na drobno se določi tako, da se na-Pavni ceni pribijejo stroški trgovine na drobno in stroški Prevoza.
3.
Najvišji stroški za peko kruha iz vseh tip pšeničnih 111 rženih mok se določijo na 13 din.
ODLOK
o proračunu občine Kozje za leto 1958.
sega:
1.	člen
Proračun občine Kozje za leto 1958 s
L Občinski proračun
prilogami ob-
din
z dohodki z izdatki
II. Predračune finančno samostojnih
z dohodki z izdatki
60,639.000
60,639.000
zavodov
5,100.000
5,100.000
lil. Predračune proračunskih skladov
z dohodki	1.265.658
oziroma ob upoštevanju omejitev z
razpoložljivimi	sredstvi	761.658
z izdatki	3,491.658
in s presežkom	izdatkov	2,730.000
4.
.. Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Ce-'Je in velja od dne objave.
St- 01/3-12097/1-58.
UUje, dne 14. oktobra 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman I. r.
Predsednik
sveta za blagovni promet Mišo Bobovnik l. r.
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 2,730.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda. Za sklad za nagrajevanje se lahko uporabi največ ena dvanajstina osebnih prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1958, toda ne več kot 50 % presežka, za katerega se odobri vplačilo v sklade,
Za razdelitev presežka nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni finančno samostojni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56).
4.	člen
Odsek za finance je pooblaščen, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit, ki je v proračunu določen v posebnem delu proračunske rezerve za izravnavo osebnih prejemkov delavcev.
5.	člen
O uporabljanju proračunske rezerve sklepa svet za gospodarstvo, družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1958.
St. 01/1-1516/1.
Kozje, dne 25. aprila 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Kozje
Joško Lojen I. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE KOZJE ZA LETO 1958 (PO DELIH)
Dohodki	Izdatki
A.	PRORAČUN	din
1.	del — Dohodki iz gospodarstva	2,420.000
2.	del — Dohodki od prebivalstva	'	41,646.000
3.	de! — Dohodki uradov in ustanov	100.000
4.	del — Ostali dohodki	300.000
6.	del — Presežek dohodkov po proračunu
za leto 1957	2,091.000
7. del — Dotacije za uravnovešenje proračuna 14,082.000
A. PRORAČUN	din
1.	del	—	Prosveta in kultura	18,757.000
2.	del	—-	Socialna zaščita	7,295.100
3.	del	—	Zdravstvena zaščita	7,156.200
5.	del	—	Državna uprava	14,737.500
6.	del — Komunalna dejavnost	" 1,143.300
8.	del — Dotacije:
— družbenim organizacijam in društ. 1,075.000 „__	—	proračunskim skladom	2,730.000
9.	del	—	Obveznosti iz posojil in	garancij	700.000
10.	del	—	Proračunska rezerva	4,744.900
13.	del	—	Sredstva za povečanje	plač	in
prispevki	2,300.000
Skupaj	60,639.000
B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Lastni dohodki Po odbitku presežkov dohodkov nad izdatki, ki se razdele z zaključnim računom	5,100.000
Skupaj dohodki	5,100.000
C. PRORAČUNSKI SKLADI Lastni dohodki Po odbitku omejitev razpoložljivih sredstev	1,265.658 504.000
Skupaj dohodki	761.658
SKUPAJ A + B + C	66,500.658
Skupaj	60,639.000
B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Skupni izdatki Po odbitku dotacije, določene v proračunu za pokritje presežka izdatkov nad dohodki	5,100.000
Skupaj izdatki	5,100.000
C. PRORAČUNSKI SKLADI Skupni izdatki Po odbitku dotacije, določene v proračunu za pokritje presežka izdatkov nad dohodki	3,491.658 2,730.000
Skupaj izdatki	761.658
SKUPAJ A + B + C	66,500.658
234
Občinski ljudski odbor Laško je po drugem odstavku 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in po 1. ter 6. členu uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15-240/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. julija 1958 sprejel
ODLOK
o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1958 na območju občine Laško.
1.	člen
Iz družbenih sredstev ali z udeležbo teh sredstev se smejo v letu 1958 na območju občine Laško graditi stanovanjske zgradbe samo v skladu z določbami tega odloka.
2.	člen
Splošni program gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Laško v letu 1958 določa naslednjo strukturo stanovanj po vrstah,
samskih stanovanj	5%
enosobnih stanovanj	io.%
dvosobnih stanovanj	60%
trosobnih stanovanj	25%
opremljenosti in kvaliteti	izvedbe se vsa sta no
vanja razdelijo v naslednje kategorije:
kategorija C	— cenejše izvedbe	20	%
kategorija B	— srednje izvedbe	80	%
kategorija A	— boljše izvedbe	0	%
Vse kategorije morajo ustrezati tehničnim, varnostnim in higienskim predpisom.
Gradbeni organ občinskega ljudskega odbora mora usmerjati gradnjo tako, da se doseže ta struktura P° vrstah in kategorijah.
3.	člen
Velikost posameznih stanovanj ne sme presegati normativov, ki jih določajo načela za projektiranje stanovanjskih stavb. Cista površina stanovanja na osebo j/1 to glede na število ležišč mora ostati v naslednjih mejah
Število ležišč
,	2	3	4	5	G
m2 čiste površine na osebo (brez balkona)
kat. C 15,5-18	12,3—17 10,8—15 10,8—15 9,5-12
B 15,5—18,5 12,5—17 11,0—15 10,5—14 9,8—12,5 A 18,5—20,5 15 —19 13,0—17 11,8—15 11,7—14
Pri upoštevanju balkona se zgornji limiti zvišajo na 2 m2, za pet in šest ležiščno stanovanje pa za 1 m2.
Za čisto površino stanovanj se šteje površina stanovanja med surovimi zidovi brez pripadajočega stopnišča, pri čemer se računa za vzidane omare 50 % tlorisa, za kuhinjo, lože in balkone pa 100%. Pri usmerjanju gradnje stanovanjskih objektov se je treba držati spodnjih limitov, ker bodo le ti veljali za stanovanjsko gradnjo prihodnjih let, medtem ko so višji pokazatelji dovoljeni samo za gradnjo v letu 1958.
4.	člen
Praviloma se morajo zgradbe graditi z večjim številom stanovanj, ne pa individualne ali vrstne; le če določene okoliščine tako narekujejo, se smejo graditi tudi take zgradbe, s tem da površina zemljišča za eno zgradbo ne presega v povprečju 400 m2.
Priporočljivo je, da se zidajo večetažni bloki, praviloma s petimi etažami nad terenom. Samo iz urbanističnih razlogov se lahko dovoli več etaž.
5.	člen
Individualne gradnje, ki so bile pričete leta 1956, 1957 in 1958, se morajo prav tako prilagoditi novim predpisom v mejah možnosti, vsekakor pa se morajo investitorjem teh objektov omejiti družbena sredstva, ki ne smejo presegati skupno 1,200.000 din za posamezni objekt.
6.	člen
Stanovanja se morajo zidati predvsem na koncentriranih gradbiščih v stanovanjskih naseljih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično urejena in tako organizirana, da omogoča večkratno uporabo istega projekta.
Ce se v takšnem območju gradi stanovanjska hiša po tipskem projektu, ki ga je potrdil pristojni organ za to določeno območje, investitor ni dolžan predložiti projekt v revizijo.
7.	člen
Prizadevati se je treba za organizirano gradnjo z istočasno izgradnjo objektov in potrebne komunalne ureditve naselja.
8.	člen
Opremljenost stanovanj se omeji na najnujnejše, tako da se doseže maksimalna pocenitev stanovanj.
V stanovanje se sme vgraditi umivalnik, kuhinjska školjka, kompletno stranišče, prha ali kopalna kad in boj-Ier ali kopalna peč (po kategoriji stanovanja).
Za vzidano pohištvo (omare, mize) se pustijo potrebne niše, pohištvo pa nabavi stanovalec sam. Te niše je treba projektirati globine 60 cm s širino v mnogokratnikih od 60 cm.
9.	člen
Svet za gradbene in komunalne zadeve določa višino stroškov, ki se lahko uporabijo iz družbenih sredstev za gradnjo posameznih vrst stanovanj in sicer:
a)	za garsoniere do 1,100.000, za enosobna stanovanja do 1,400.000, za dvosobna stanovanja do 2,200.000, za trosobna pa največ do 2,700.000 din.
b)	za 1 m2 bruto stanovanjske površine največ do 28.000 din.
10.	člen
Tam, kjer je javni vodovod, električno omrežje in javna kanalizacija, morajo biti vse nove stavbe priključene na to omrežje.
Ce ni javnega vodovoda, morajo imeti večstanovanjske zgradbe svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo.
V	vsakem primeru je obvezna greznica, ki se mora zgraditi po posebnih tehničnih predpisih.
11.	člen
Vsako stanovanje mora imeti ustrezen prostor za kurivo in za ozimnico. Pralnice, sušilnice, likalnice ter prostori za shrambo koles morajo biti koncentrirani in njih izkoristek ekonomsko utemeljen. Prostori za motorna kolesa in osebne avtomobile ne smejo biti v stanovanjskem objektu.
12.	člen
Kuhinja mora biti tako organizirana, da se vrši pripravljanje in kuhanje jedi ločeno od ostalega bivalnega prostora in mora biti taka, da jo je mogoče opremiti s tipiziranimi elementi kuhinjske opreme Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva.
Kuhinja mora imeti industrijski štedilnik za trdo gorivo, možen pa mora biti tudi priključek električnega štedilnika.
13.	člen
Shrambe za živila ali shrambe za odlaganje (ropotarnica) so lahko samostojni prostori ali pa so v obliki vzidanih omar (v nišah) z lastnim vzgonskim zračenjem.
Take niše smejo imeti obdelano samo prednjo steno kot vrata, v stenah pa morajo biti vloženi leseni čoki za pritrjevanje polic.. Stene smejo biti samo pobeljene.
V	kopalnicah je treba namestiti čoke za montažo etažerja in ogledala.
14.	člen
Če ni posebnih urbanističnih razlogov, strehe ne smejo hiti ravne. Uporabljati je treba konstrukcije z najmanjšo porabo lesa.
15.	člen
Oblaganje zidov pri podstavku (cokl), vež in stopnišča ni dopustno. Stopnice morajo biti preproste montažne izvedbe, brušena je samo nastopna ploskev.
16.	člen
Svetla višina izgotovljenih prostorov mora biti 2,40 m (izjemoma 2,50 m). Okenske preklade ne smejo segati pod to višino. Svetloba oken ne sme presegati šestino tlorisne površine.
17.	člen
Kleti in podstrešni prostori ne smejo biti ometani, temveč samo ometeni. Ce je zidovje opečno, sme biti z malto zglajeno.
Tlaki v kleteh naj bodo iz pustega betona.
18.	člen
Obloge s keramičnimi ploščicami so dovoljene samo z uporabo domačih ploščic lila kvalitete.
19.	člen
Sobe se slikajo samo v eni barvi brez vzorcev. Fasade morajo biti enostavno izvedene.
20.	člen
Električni dvižni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilci pa so praviloma v etažah, bodisi za vse stanovanje ali pa ločeno v stanovanjih s priključkom na stopnišče. Ni dovoljeno grupirati števce za vsa stopnišča in nato razpeljati priključke v stanovanje. V stanovanjskih prostorih in pritiklinah se smejo montirati samo stenska svetlobna telesa. V kopalnicah in predsobah se dovoljuje le po eno stensko svetlobno telo.
Električne instalacije morajo biti tako dimenzionirane, da dopuščajo možnost kasnejšega priključka tretje faze.
21.	člen
Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu
Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod,
Dopuščajo se tudi vidne instalacije, kjer koli je to mogoče. Kot odpadne cevi je mogoče uporabljati »Juvi-dur« izdelke.
22.	člen
V	glavnih (izvedbenih) načrtih za gradbene dele morajo biti vrisane rege za instalacije. Ni dovoljeno, da bi se vertikalne rege dolble kasneje.
23.	člen
Iz družbenih sredstev se ne smejo nabavljati rolete. Dovoljene so samo drvonitke ali platnene zavese glede na kategorijo stanovanj.
24.	člen
Stanovanja kategorije C so enostavnejše izvedbe. V stanovanju naj bo omogočeno umivanje pri posebnem umivalniku. V prostoru za umivanje naj bo omogočena ureditev prsne kopeli: ustrezni prostor in zidna instalacija (opremo nabavi koristnik).
Mizarski izdelki smejo biti lakirani. V kuhinji je dovoljeno oploščenje s štirimi vrstami keramičnih ploščic Ila domače kvalitete v dolžini kuhinjske opreme. Tla prostorov so ladijska.
Vsi glavni prostori morajo imeti dimniške tuljave, v sobah pripravljeni betonski podstavek za peč, ki se postavi le v enem prostoru in je lahko zidana ali industrijska. Instalacija elektrike je dopustna le za razsvetljavo. Več kot dve svetlobni mesti v enem prostoru nista dopustni.
25.	člen
Kategorija B dopušča kombinirani industrijski štedilnik. Stranišče in kopalnica sta združena v enem prostoru, dopušča pa se ločitev pri stanovanjih z več kot 4 člani. V kopalnicah sme biti nameščen umivalnik, prha z bojlerjem ali kopalna kad s pečjo pri stanovanjih z več kot 4 člani.
Dovoljene so zavese drvonitke. V sobah se dovoljuje bukov parket, položen v asfaltu z eno lego izolacijskega lesonita, v sanitarnih prostorih pa enostaven teraco. Mizarski izdelki so pleskanj in lakirani. Dovoljeno je oljnato pleskanje zidov v sanitarnih prostorih do višine 1,50 m.
Električna napeljava služi za razsvetljavo in moč. V glavnih prostorih sme biti poleg fiksnega svetlobnega mesta še dvoje doz.
Dovoljuje se zvočna napeljava do hišnih in stanovanjskih vhodnih vrat. Dopustna je napeljava cevovodov za telefon do predsobe.
26.	člen
Kategorija A se razlikuje od kategorije B v dražjih fasadah, boljši ureditvi okolice, boljši kvaliteti podov, v vseh sobah so peči ali centralna kurjava. Prostori imajo vgrajeno pohištvo in garderobne omare. Dovoljene so drvonitke.
Signalne naprave in telefonski vodi obstajajo do stanovanja.
V	kuhinjah je topla in mrzla voda in večje površine oblog.
V	to kategorijo spadajo tudi vsa stanovanja v stavbah z dvigali ali v stavbah s centralno kurjavo.
27.	člen
Kategorizacijo objekta predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
28.	člen
Po glavnih projektih, ki so bili revidirani do 1. aprila 1958, je dovoljena gradnja, če načrti ne presegajo normativov iz 3. člena tega odloka in če se da objekt razvrstiti v ustrezno kategorijo.
O tem izda odločbo občinski svet. za komunalne zadeve, ki predpiše istočasno tudi, kaj se naj opusti zaradi pocenitve.
Po 1 4. 1958 potrjeni projekti, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, so podvrženi ponovni reviziji.
O tem izda odločbo občinski svet za komunalne zadeve.
Glavni projekti, vloženi v revizijo po 23. 5. 1958, pa morajo biti v skladu z določbami tega odloka.
Projekti se vlagajo pri občinskem ljudskem odboru, ki potrdi, da so v skladu z občinskim odlokom.
Sele nato se glavni projekt predloži Komisiji za revizijo glavnih projektov pri OLO Celje.
29.	člen
Za stanovanjske zgradbe, ki so fizično že začete, morajo investitorji v 15 dneh po uveljavitvi odloka sporočiti gradbenemu organu občinskega ljudskega odbora, kaj se opusti pri izvedbi, da se stavba približa kategorizacijam iz tega odloka oziroma da se doseže pocenitev gradnje po načelih zvezne uredbe.
Nadaljevanje gradnje je dovoljeno le po odločbi sveta za komunalne zadeve
30.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03/2-1460/3-58.
Laško, dne 30. julija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec. I. r.
235
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Laško je na seji dne 29. septembra 1958 po prvem odstavku 137. člena zakona 'O volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev.
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Laško v proizvajalni skupini kmetijstva v volilni enoti št. XXVII, ki obsega Kmetijsko zadrugo Laško, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Košarju Maksu, izvoljenemu v tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve bodo dne 16. novembra 1958.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. Velja takoj.
St. 01/1-2369/1.
Laško, dne 29. septembra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
236
Po 20. točki 50. člena v zvezi z 90. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in po 110. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55 in 29-366/57) je občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. julija 1958 sprejel
ODLOK
o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij občinskega ljudskega odbora Laško.
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za delo v občinskem ljudskem odboru ne pripada odbornikom, članom svetov in komisij nikakršno povračilo.
2.	člen
Odborniki, člani svetov in komisij (v nadaljnjem besedilu »upravičenci«) imajo, kadar opravljajo dolžnosti v občinskem ljudskem odboru, pravico:
a)	do povračila potnih stroškov;
b)	do povračila izdatkov za prehrano in prenočišče;
c)	do nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek;
B.	POTNI STROŠKI
3.	člen
Potni stroški se povrnejo za prevoz po železnici v
II.	razredu potniškega ali brzega vlaka in za prevoz z avtobusom.
4.	člen
Kjer ni prevoznih sredstev, pripada upravičencem kilometrina. Glede pogojev in višine kilometrine se uporabljajo smiselno določila odredbe o višini kilometrine (Uradni list LRS, št. 4-4/56).
C.	STROŠKI PREHRANE IN PRENOČIŠČA
5.	člen
Stroški prehrane in prenočišča se povrnejo z dnevnico.	. .
Dnevnica pripada vsem upravičencem ne glede na razdaljo od kraja, odkoder potujejo, do kraja kamor potujejo.
6.	člen
Dnevnica znaša:
1.	za	zamujeni	čas	od 2—8 ur	300	din
2.	za	zamujeni	čas	od 8—12 ur	500	din
3.	za	zamujeni	čas	nad 12 ur	800	din
Za manjše časovne	zamude do 2 ur dnevnica ne	pri-
pada.
C. NADOMESTILO ZA DEJANSKO IZGUBLJENI ZASLU2EK
7.	člen
Nadomestilo za dejansko izgubljeni zaslužek pripada upravičencem, ki so v delovnem razmerju in jim je zaradi zamude pri delu v občinskem ljudskem odboru, svetu ali komisiji zmanjšan zaslužek.
Nadomestilo za izgubljeni zaslužek se priznava v višini dejansko izgubljenega zaslužka.
8.	člen
Upravičencem, ki niso v delovnem razmerju, n. pr. kmetom, obrtnikom itd., pa so zaradi dela v ljudskem odboru, svetu ali komisiji izgubili na zaslužku, se prizna odškodnina za dejansko izgubljeni zaslužek v tehle okvirih:
1.	za	zamujeni	čas	do 3 ur	300	din
2.	za	zamujeni	čas	od 3—8 ur	500	din
3.	za	zamujeni	čas	nad 8 ur	800	din
Ta odškodnina se prizna upravičencem samo, če jo izrecno zahtevajo in verjetno izkažejo dejansko izgubo zaslužka.
9.	člen
Nadomestilo za dejansko izgubljeni zaslužek se za posamezne upravičence, ki so redno daljši čas zaposleni v občinskem ljudskem odboru (predsednika obeh zborov, predsedniki svetov in predsedniki komisij), lahko obračuna v mesečnem pavšalnem znesku, upoštevajoč pri lem
konkretno delo vsakega upravičenca. Tako pavšalno mesečno nadomestilo sme znašati največ 3000 dinarjev. Nadomestilo v vsakem posameznem primeru in za posamezna obdobja določi predsednik občinskega ljudskega odbora
D.	KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o povračilu stroškov odbornikom občinskega ljudskega odbora, članom svetov in njihovih komisij ter članom odborniških komisij, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Laško dne 26. februarja 1958.
Št. 01/1-1766/1-1958.
Laško, dne 30. julija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Laško:
Stane Brinovec 1. r.
237
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 8. ter 26. členu statuta občine Mozirje, je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. avgusta 1958 sprejel
ODLOK
o socialnih podporah.
1.	člen
Nepreskrbljene osebe s stalnim prebivališčem v občini Mozirje prejemajo denarno socialno podporo iz sredstev, ki so v ta namen določena v občinskem proračunu, po določbah tega odloka.
Izjemoma so upravičene do denarne podpore tudi tiste osebe, katerih stalno prebivališče je izven občine Mozirje, vendar so na območju občine zašle v tak položaj, da se brez socialne pomoči ne morejo vrniti v občino, kjer stalno prebivajo.
2.	člen
Kot nepreskrbljene osebe se štejejo osebe, ki so popolnoma ali delno nesposobne za pridobivanje ter nimajo zadosti sredstev za preživljanje.
3.	člen
Za popolnoma nesposobne za pridobivanje se štejejo:
1.	osebe, ki so za delo trajno nezmožne zaradi starosti, bolezni, onemoglosti ali telesnih oziroma duševnih hib ter se ne morejo preživljati" z lastnim delom;
2.	matere z otroki do 7 let starosti, če nimajo nikogar, katerim bi lahko otroke izročile v varstvo, da bi se same zaposlile;
3.	nedoletne osebe brez staršev ali drugih svojcev, ki bi bili dolžni in zmožni zanje skrbeti, kakor tudi nedoletne osebe, katerih starši ali drugi- svojci ne skrbe zanje, na primer ako so starši ali drugi svojci pobegli oziroma so neznanega bivališča, ako so na prestajanju kazni, nezakonski otroci itd. (nepreskrbljene nedoletne osebe).
4.	člen
Za delno nesposobne za pridobivanje se štejejo osebe, katere si zaradi delne nezmožnosti za delo ne morejo ustvarjati zadostnih sredstev za preživljanje in z njimi kriti osnovne življenjske potrebe.
5.	člen
Socialne podpore so stalne, začasne, dijaške in enkratne. Stalna podpora se podeli v primeru, kadar je stanje socialne ogroženosti trajno; začasna v primeru, kadar je stanje socialne ogroženosti začasno (daljša bolezen,
začasna nezmožnost za delo itd.); dijaška v primeru, kadar je socialna ogroženost družine zaradi šolanja otrok izven kraja bivališča staršev, in enkratna v primeru hude trenutne stiske (nesreča, nabava ozimnice in podobno) in v primeru, kadar neka oseba oskrbi pokop socialnega podpiranca in se izkaže z veljavnimi listinami o resničnosti izdatkov.
Dijaške podpore so lahko deležni le učenci osnovnih šol, gimnazij in vajenci v gospodarstvu. Podpora se prizna le za čas pouka, to je 10 mesecev v letu. Izjema velja le za učence v gospodarstvu, kateri prejemajo podporo tudi za čas počitnic.
6.	člen
Socialne podpore se v prvi vrsti podeljujejo osebam, ki so popolnoma nesposobne za pridobivanje. Socialne podpore osebam, ki so samo delno nesposobne za pridobivanje, pa se podeljujejo samo izjemoma, če so še na razpolago proračunska sredstva za ta namen.
7.	člen
Socialnih podpor ne morejo biti deležni:
1.	tisti, ki so sposobni preživljati se z lastnim delom;
2.	tisti, ki imajo toliko premoženja oziroma dohodkov, da se lahko s tem preživljajo;
3.	tisti, ki imajo svojce, ki so po zakonu, pogodbi, oporoki ali po kakem drugem pravnem naslovu dolžni in zmožni skrbeti zanje;
4.	tisti, ki imajo pravico do socialne pomoči po posebnih zakonskih predpisih.
8.	člen
Izjemoma lahko prejemajo stalno ali začasno podporo tudi osebe, ki imajo nepremičnine, proti poznejši vrnitvi z zadevnim zemljiškoknjižnim zavarovanjem. Ce pa te osebe darujejo svoje premoženje splošnemu ljudskemu premoženju, se višina podpore določi z darilno pogodbo.
9.	člen
Socialne podpore se podeljujejo praviloma na podlagi prošenj, ki se vlagajo pri občinskem ljudskem odboru. Pristojni odsek prouči prošnjo potem, ko je obvezno dobil podatke in mnenje o premoženjskih, zdravstvenih in drugih razmerjih prosilca od pristojnega krajevnega odbora in nato o prošnji izda odločbo po prostem preudarku.
O podelitvi podpore, ki je vezana na zemljiško-knjiž-no zavarovanje, se sklene ustrezna pogodba, ki jo za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora.
Odločba o podpori se glasi na podpiranca, v utemeljenih primerih pa se lahko določi izplačevanje podpore osebi, ki se za to odredi.
10.	člen
Zoper odločbo, s katero je bila prošnja za podelitev podpore zavrnjena v celoti ali deloma, je dopustna pritožba na svet za socialno varstvo občine Mozirje.
11.	člen
Socialna podpora se podeljuje mesečno v okviru od 1000 do 3000 dinarjev, le v izjemnih primerih se po sklepu sveta za socialno varstvo lahko prekorači tu določena višina podpore. Enkratna podpora pa se podeli glede na potrebe in utemeljenost vsakega posameznega primera ne glede na okvir, ki je določen v tem členu, vendar največ do 8000 dinarjev, o čemer pa v vsakem primeru odloča svet za socialno varstvo.
12.	člen
Pristojni odsek vodi evidenco socialnih podpor in mora poročati pristojnemu svetu o številu podpor in uživalcev ter o izplačanih zneskih. Pristojni odsek mora stalno nadzorovati socialno stanje uživalcev podpor in v primeru, če so se spremenili pogoji za prejemanje socialne
podpore, zadevo proučiti in po potrebi izdati novo odločbo (9. člen tega odloka).
Zoper tako odločbo je dopustna pritožba (10. člen tega odloka).
Vsako leto se izvrši redna revizija socialnih podpor. Revizijo izvrši komisija, ki jo imenuje svet za socialno varstvo. Sestavljena je iz članov sveta, zastopnikov družbenih organizacij in drugih državljanov.
Komisija predloži svoje poročilo svetu.
Po potrebi se lahko, izvrši tudi izredna revizija, ako to odredi pristojni svet.
13.	člen
Uživalci podpor so dolžni javiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na priznanje ali višino podpore (spremembo bivališča, prevzem zaposlitve in podobno). Sprememba se prijavi referentu za socialno varstvo.
14.	člen
Stalna podpora se izplačuje redno mesečno vnaprej najkasneje do 10. dne v mesecu.
Podpore se praviloma dajejo v gotovini, v izjemnih primerih pa tudi v naravi.
15.	člen
Socialne podpore, ki jih prejemajo podpiranci v občini Mozirje, je treba vskladiti z določili tega odloka v 60 dneh po objavi odloka v Uradnem vestniku okraja Celje.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01-5527/4-1957.
Mozirje, dne 29. avgusta 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Mozirje
Anton Zupan I. r.
238
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 24. členu statuta občine Mozirje, v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. avgusta 1958 sprejel
ODLOK
o spremembah odloka o oprostitvah in olajšavah za zdravstvene storitve v javnih zdravstvenih zavodih samoplačnikom — stalnim prebivalcem na območju občine Mozirje.
L člen
Spremeni se 6., 9. in 10. člen omenjenega odloka, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje štev. 9-230/56, tako da se prečiščeno besedilo le-teh členov glasi:
6. člen: Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo naslednja zdravstvena opravila:
a)	zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih;
b)	zdravniška pomoč in oskrba v ambulantah;
c)	zdravniška pomoč na domu bolnika;
č) prejemanje zdravil in sanitetnega materiala po odredbi pristojnega zdravnika ali zdravstvene ustanove;
d)	ortopedski in drugi zdravstveni pripomočki, kopališko in klimatsko zdravljenje ter izredni zdravniški pregledi. Dovoljujejo in priznavajo se individualno na podlagi prošnje, priporočila zdravnika in ob upoštevanju so-
cialnega stanja splošne zadeve izda odločbo.
prosilca po prosti presoji odseka občinskega ljudskega odbora Mozirje,
za
ki
9. člen: Odločbo o priznanju ali odklonitvi popolne ali delne oprostitve plačila ali plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev za osebe po 3. in 4. členu tega odloka izda odsek za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora Mozirje.
10. člen: Proti odločbam, ki jih izda odsek za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora Mozirje po tem odloku, je dopustna pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe na Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Mozirje.
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/1-4113/2-58.
Mozirje, dne 29. avgusta 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Mozirje
Anton Zupan 1. r.
239
Po 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 16. ter 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. aprila 1958 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Rogaška Slatina za leto 1958.
1.	člen
Proračun občine Rogaška Slatina za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega:
I.	Občinski proračun	din
z dohodki	82,746.000
z izdatki	82,746.000
II. Predračune finančno samostojnih zavodov
z izdatki	38,070.670
z izdatki	38,070.670
s presežkom	dohodkov nad izdatki	43.000
s primanjkljajem	4,487.000
lil. Predračune proračunskih skladov
z dohodki	4,141.746
z izdatki	3,017.058
40% omejitev	1,124.688
2.	člen
Sredstva stalnega rezervnega sklada znašajo 374.767 din, katera se prenašajo iz leta 1957 v korist proračuna za leto 1958.
3.	člen
Primanjkljaji pri finančno samostojnih zavodih v znesku 4,487.000 din se krijejo iz občinskega proračuna.
4.	člen
Dotacije družbenim organizacijam in društvom se dajejo iz proračuna mesečno.
5.	člen
Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, sc lahko vršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev.
6.	člen
O koriščenju proračunske rezerve sklepa občinski ljudski odbor na predlog sveta za družbeni plan in finance.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od L januarja 1958.
St. 01/1-2530/1-58.
Rogaška Slatina, dne 21. aprila 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina Alojz Krivec 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ROGAŠKA SLATINA ZA LETO 1958
(PO DELIH)
Dohodki	Skupaj	Izdatki	Skupaj
A. PRORAČUN L del — Dohodki iz gospodarstva 2.	del — Dohodki od prebivalstva 3.	del — Dohodki uradov in ustanov 4.	del — Ostali dohodki	din 44.718.000 37.678.000 50.000 300.000	A. PRORAČUN L del — Prosveta in kultura 2.	del — Socialno varstvo 3.	del — Zdrav, zaščita 5.	del — Državna uprava 6.	del — Komunal, dejavnost 8.	del — Dotacije družb. org. 9.	del — Dotacije kom. zavodu 10.	del — Obveznosti 11.	del — Proračunska rezerva 13. del — Sredstva za povečanje plač in prispevki	din 28.754.000 6.563.000 8.679.000 16.333.000 8,000.000 2.070.000 4.487.000 2.400.000 2.460.000 3,000.000
Skupaj	82,746.000	Skupaj	82,746.000
B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI skupni dohodki	33,583.670	B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Skupni izdatki Po odbitku primanj. dohodkov	38,070.670 4,487.000
Skupaj	33,583.670	Skupaj	33,583.670
C- PRORAČUNSKI SKLADI Lastni dohodki	3,017.058	C. PRORAČUNSKI SKLADI Skupni izdatki	3,017.058
Skupaj	3,017.058	Skupaj	3,017.058
Skupaj A + B + C	119,346.728	Skupaj A + B + C	119,346.728
240
Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice je po drugem odstavku 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in po 1. ter 6. členu uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzoru nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15-240/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. junija 1958 sprejel
ODLOK
o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1958 na območju občine Slovenske Konjice.
L člen
Iz družbenih sredstev ali z udeležbo teh sredstev se smejo v letu 1958 na območju občine Slovenske Konjice graditi stanovanjske zgradbe samo v skladu z določbami tega odloka.
2.	člen
Splošni program gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Slovenske Konjice v letu 1958	določa na-
slednjo strukturo stanovanj po vrstah
samskih stanovanj	5	%
enosobnih stanovanj	5	%
dvosobnih stanovanj	' 4j) %
trosobnih stanovanj	50	%
Po opremljenosti in kvaliteti izvedbe se vsa stanovanja razdelijo v naslednje kategorije:
kategorija C	—	cenejše izvedbe	30	%
kategorija B	—	srednje izvedbe	60	%
kategorija A	—	boljše izvedbe	10	%
Vse kategorije morajo ustrezati tehničnim, varnostnim in higienskim predpisom.
Gradbeni organ občinskega ljudskega odbora mora usmerjati gradnjo tako, da se doseže gornja struktura po vrstah in kategorijah.
3.	člen
Velikost posameznih stanovanj ne sme presegati normativov, ki jih določajo načela za projektiranje stanovanjskih stavb. Cista površina stanovanja na osebo glede na število ležišč mora biti v naslednjih mejah:
Število ležišč
2	3	4	5	6
m2 čiste površine na osebo (brez balkona)
C	15,5—18	12,3—17	10,8—15	J 0,2—13,5	9,5—12
B	15,5—18,5	12,5—17	11,0—15	10,6—14	9,8—12,5
A	18,5—20,5	15 —19	13,2—17	11,8-15	11,7—14
Pri upoštevanju balkona se zgornji limiti zvišajo za 2 m2, za pet in šest ležiščno stanovanje pa za 1 m2.
Za čisto površino stanovanj se šteje površina slano vanja med surovimi zidovi brez pripadajočega stopnišča, pri čemer se računa za vzidane omare 50 % tlorisa, za kuhinjo, lože in balkone pa 100 %. Pri usmerjanju gradnje stanovanjskih objektov se je treba držati spodnjih limitov, ker bodo le-ti veljali za stanovanjsko gradnjo prihodnjih let, medtem ko so višji pokazatelji dovoljeni samo za gradnjo v letu 1958. 4 5
4.	člen
Praviloma se morajo graditi zgradbe z večjim številom stanovanj, ne pa individualne ali vrstne; le če določene okoliščine tako narekujejo, se smejo graditi tudi take zgradbe, s tem da površina zemljišča za eno zgradbo ne presega v povprečju 400 m2. Priporočljivo je. da se zidajo večetažni bloki, praviloma s petimi etažami nad terenom. Samo iz urbanističnih razlogov se lahko dovoli več etpž.
5.	člen
Individualne gradnje, ki so bile pričete v letih 1956, 1957 in 1958, se morajo prav tako prilagajati novim predpisom v mejah možnosti, vsekakor pa se morajo investi-
torjem teh objektov omejiti družbena sredstva, ki ne smejo presegati skupno 1,200.000 din za posamezni objekt.
6.	člen
Stanovanja se morajo zidati predvsem na koncentriranih gradbiščih v stanovanjskih naseljih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično urejena in tako organizirana, da omogoča večkratno uporabo istega projekta.
Ce se v takšnem območju gradi stanovanjska hiša po tipskem projektu, ki ga je potrdil pristojni organ za to določeno območje, investitor ni dolžan predložiti projekt v revizijo.
7.	člen
Prizadevati si je treba za organizirano gradnjo z istočasno izgradnjo objektov in potrebne komunalne ureditve naselja.
8.	člen
Opremljenost stanovanj se omeji na najnujnejše, tako da se doseže maksimalna pocenitev stanovanj. V stanovanje se srtie vgraditi umivalnik, kuhinjska školjka, kdrn-pletno stranišče, prha ali kopalna kari in bojler ali kopalna peč (po kategoriji stanovanja). Za vzidano pohištvo (omare, mize) se urede potrebne niše, pohištvo pa nabavi stanovalec sam. Te niše je treba projektirali v globino 60 cm s širino v mnogokratnikih od 60 cm.
9.	člen
Tam, kjer je javni vodovod, električno omrežje in javna kanalizacija, morajo biti vse nove stavbe priključene na to omrežje. Ce ni javnega vodovoda, morajo imeti večstanovanjske zgradbe svoj hišni 'vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. V vsakem primeru je obvezna greznica, ki se mora zgraditi po posebnih tehničnih predpisih.
10.	člen
Vsako stanovanje mora imeti ustrezen prostor za kurivo in za ozimnico. Pralnice, sušilnice, likalnice ter prostori za shrambo koles morajo biti koncentrirani in njih izkoristek ekonomsko utemeljen. Prostori za motorna kolesa in osebne avtomobile ne smejo biti v stanovanjskem objektu.
11.	člen
Kuhinja mora biti tako organizirana, da se vrši pri pravljanje in kuhanje jedi ločeno od ostalega bivalnega prostora in mora biti taka, da jo je možno opremiti s tipiziranimi elementi kuhinjske opreme Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Kuhinja mora imeti industrijski štedilnik za trdo gorivo, omogočen mora biti priključek električnega štedilnika.
12’ člen
Shrambe za živila ali shrambe za odlaganje (ropotarnice) so lahko samostojni prostori ali pa so v obliki vzidanih omar (v nišah) z lastnim vzgonskim zračenjem. Take niše smejo imeti obdelano samo prednjo steno, kot vrata, v stenah pa morajo biti vloženi leseni čoki za pritrjevanje polic. Stene smejo biti samo pobeljene. V kopalnicah je treba namestiti čoke za montažo etažerja in ogledala.
13.	člen
Ce ni posebnih urbanističnih razlogov, strehe ne smejo biti ravne. Uporabljati je treba konstrukcije z najmanjšo porabo lesa.
14.	člen
Oblaganje zidov podstavka (cokl), vež in stopnišč ni dopustno. Stopnice morajo biti preproste montažne izvedbe, brušena je samo nastopna ploskev.
15.	člen
Svetla višina izgotovljenih prostorov mora biti 2,40 m (izjemoma 2,50 m). Okenske preklade ne smejo biti oziroma segati pod to višino. Svetloba oken ne sme presegati ene šestine tlorisne površine.
16.	člen
Kletni in podstrešni prostori ne smejo biti ometani, temveč samo ometeni. Ce je zidovje opečno, sme biti z malto zglajeno. Tlaki v kleteh so iz pustega betona.
17.	člen
Obloge s keramičnimi ploščicami so dovoljene samo z uporabo domačih ploščic lila kvalitete.
18.	člen •
Sobe se slikajo samo v eni barvi brez vzorcev. Fasade morajo biti enostavno izvedene.
19.	člen
Električni dvižni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelile! pa so praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja, ali pa ločeno v stanovanjih s priključkom na stopnišče. Ni dovoljeno grupirati števce za vsa stopnišča in nato razpeljati priključke v stanovanje. V stanovanjskih prostorih in pritiklinah se smejo montirati samo stenska svetlobna telesa. V kopalnicah in predsobah se dovoljuje le po eno stensko svetlobno telo.
Električne instalacije morajo biti tako dimenzionirane, da dopuščajo možnost kasnejšega priključka tretje faze.
20.	člen
Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu.
Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Dopušča se tudi vidna instalacija, kjer koli je to mogoče. Kot odpadne cevi je možno uporabljati »Ju-vidur« izdelke.
21.	člen
V glavnih (izvedbenih) načrtih za gradbena dela morajo biti vrisane rege za instalacije. Kasneje dolbsti vertikalne rege ni dovoljeno. •
22.	člen
Iz družbenih sredstev se ne smejo nabavljati rolete. Dovoljene so samo drvonitke ali platnene zavese glede na kategorije stanovanj.
23.	člen
Stanovanja kategorije C so enostavnejše izvedbe. V stanovanju je dana možnost umivanja pri posebnem umivalniku. V prostoru za umivanje je dana možnost ureditve pršne kopeli: odgovarjajoči prostor in zidna instalacija (opremo nabavi koristnik). Mizarski izdelki smejo biti lakirani. V kuhinji je dovoljeno oploščenje s štirimi vrstami keramičnih 'ploščic lila domače kvalitete v dolžini kuhinjske opreme. Tla prostorov so ladijska. Vsi glavni prostori morajo imeti dimniške tuljave, v sobah pripravljeni betonski podstavek za peč, ki se postavi le v enem prostoru in je lahko zidana ali industrijska. Instalacija elektrike je dopustna le za razsvetljavo. Več kot dve svetlobni mesti v enem prostoru nista dopustni.
24.	člen
Kategorija B dopušča kombinirani industrijski štedilnik. Stranišče in kopalnica sta združena v enem prostoru, dopušča pa se ločitev pri stanovanjih z več kot 4 člani. V kopalnicah sme biti nameščen umivalnik, prha z bojterjem, ali kopalna kad s pečjo pri stanovanjih z več kot 4 člani. Dovoljene so zavese drvonitke. V sobah se dovoljuje bukov parket, položen v asfaltu z eno lego izolacijskega lesonita, v sanitarnih prostorih pa enostaven teraco. Mizarski izdelki so pleskani in lakirani. Dovoljen je oljnati oplesk zidov v sanitarnih prostorih do višine 1,50 m. Električna napeljava služi za razsvetljavo in moč.
V glavnih prostorih sme biti poleg fiksnega svetlobnega' mesta še dvoje doz. Dovoljuje se zvočna napeljava do hišnih in stanovanjskih vhodnih vrat. Dopustna' je napeljava cevovodov za telefon do predsobe.
25.	člen
Kategorija A se razlikuje od kategorije B v dražjih fasadah, boljši ureditvi okolice, boljših tlakih, boljši kvaliteti podov, v vseh sobah so peči ali centralna kurjava. Prostori imajo vgrajeno pohištvo, garderobne omare. Dovoljene so drvonitke. Signalne naprave' in telefonski vodi obstajajo do stanovanja. V kuhinjah je topla in mrzla voda in večje površine oblog.
V to kategorijo spadajo ludi vsa stanovanja v stavbah z dvigali ali v stavbah s centralno kurjavo.
26.	člen
Kategorizacijo objekta predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
27.	člen
Po glavnih projektih, ki so bili revidirani do I. aprila 1958, je dovoljena gradnja, če načrti ne presegajo normativov iz 3. člena tega odloka in če se da objekt razvrstiti v ustrezno kategorijo. O tem izda odločbo občinski svet za komunalne zadeve, ki predpiše istočasno, kaj se naj opusti zaradi pocenitve. Po I. aprilu 1958 potrjeni projekti, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, so podvrženi ponovni reviziji. O tem izda odločbo občinski svet za komunalne zadeve. Glavni projekti vloženi v revizijo po 23. maju 1958, morajo biti v skladu z določbami tega odloka.
Projekti se vlagajo pri občinskem ljudskem odboru, ki potrdi, da so v skladu z občinskim odlokom. Sele nato se glavni projekt predloži Komisiji za revizijo glavnih projektov pri OLO Celje.
28.	člen
Za stanovanjske zgradbe, ki so fizično že začete, morajo investitorji v 15 dneh po uveljavitvi odloka sporočiti gradbenemu organu občinskega ljudskega odbora, kaj se opusti pri izvedbi, da se stavba približa kategorizaci jam iz tega odloka, oziroma da se doseže pocenitev gradnje po načelih zvezne uredbe.
Nadaljevanje gradnje je dovoljeno le z odločbo sveta za komunalne zadeve.
29.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01-2930/1-58.
Slovenske Konjice, dne 26. junija 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice Adolf Suc I. r.
241
Po 2 točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 42. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Urad-dni list LRS, št. 49-228/57), 9. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS, štev. 21-116/50) in 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora dne 18. avgusta 1958 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Slovenske Konjice
Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-50/56) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo odloka sedaj glasi takole:
ODLOK
o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Slovenske Konjice.
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se predpisuje naslednja najvišja tarifa, do. katere lahko dimnikarski obrati (v nadaljnem besedilu dimnikarji) določajo cene 'za vse vrste dimnikarskih storitev:
din
1.	Odprto kuhinjsko ognjišče	100
2.	Kmečka kuhinja z dvojnim stropom	150
3.	Plezalni dimniki:
a)	od podstrešja navzgor za eno etažo	80
b)	za vsako nadaljnje nadstropje	20
4.	Ozki ali valjasti dimniki:
a)	od podstrešja navzgor za eno etažo	30
b)	za vsako nadaljnje	nadstropje	20
5.	Dimniki centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči:
a)	od podstrešja navzgor za 'eno etažo	35
b)	za vsako nadaljnje nadstropje	20
6.	Dimnik od etažne peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov:
a)	od podstrešja navzgor za eno etažo	35
b)	za vsako nadaljnje	nadstropje	20
7.	Dimna cev, zidana, do	2 metrov	20
8.	Štedilniki:
a)	z eno pečico	35
b)	z eno pečico in kotličem ali pečicama	50
c)	z dvermijječicama in kotličem ali 3 pečicami 65
9.	Štedilniki v gostinskih obratih in zavodih:
a)	navadni, v malem gostinskem obratu	100
b)	mizni, prostostoječi ali z nastavkom
v srednjem gostinskem obratu, javni kuhinji in slično	150
c)	mizni, veliki, prostostoječi ali z nastavkom
v velikih restavracijah, javnih kuhinjah, zavodih in slično	200
10.	Ogrevalec vode (za bojler)	50
11.	Grelci posode	80
12.	Pralni kotel s kanali za odvod dima	35
13.	Običajna železna peč z 2 cevmi	50
14.	Peč sistema Lutz ali podobno:
a)	brez pečice	50
b)	z eno pečico	65
c)	z dvema ali več pečicami	80
č) izredno velika	100
15.	Kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči:
a)	neplezalni do 9 m dolžine	100
b)	za vsak nadaljnji meter	20
c)	veliki, plezalni do 9 metrov dolžine	200
č) veliki, za vsak nadaljnji meter	35
'16.	Pekovska peč na premog in drva	100
17.	Pekovska parna peč:
a)	z eno etažo (pečjo)	200
b)	z dvema ali več etažami	295
18.	Etažna peč za centralno ogrevanje, vštevši
dimne odvede	100
19.	Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode:
a)	z malim kotlom do 8 m2 ogrevalne površine
(do 9 členov)	165
b)	s srednje velikim kotlom do 15 m2 ogrevalne
površine (do 14 členov)	295
c)	z velikim kotlom od 15 do 30 m2 ogrevalne
površine (nad 14 členov)	400
d)	parni kotli za-centralno ogrevanje nad
30 m2 ogrevalne površine	520
2.	člen
Za dimnikarska dela, ki so združena s posebno nevarnim delom, ali dela, ki se opravljajo po posebnem naročilu strank (zadnji odstavek 3. člena uredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav Uradni list LRS, številka
11-85/48), se sme zaračunati največ 30% pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka.
Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo po naročilu ali v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih, se sme zaračunati največ 50 % pribitka; za nočno in nadurno delo, to je v času od 22. do 6. ure, pa 35 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka.
Ce dimnikar ni opravil ometanja in čiščenja štedilnika, ker je stranka izjavila, da kurilnih naprav ni uporabljala in da zato ometanje ni potrebno, se sme za izgubo časa in za opravljanje kontrole zaračunati največ 50 % od tarife iz 1. člena tega odloka, to pa le pod pogojem, da je iz požarno-varnostnih razlogov potrebni kontrolni pregled v resnici tudi izvrši. V nasprotnem primeru je zaračunavanje kakršne koli pristojbine za neopravljeno delo nedopustno.
Za dimnikarska dela, ki niso našteta v I. členu tega odloka, kakor n. pr. čiščenje tovarniških dimnikov, parnih kotlov, velikih kanalov, se določi odškodnina po medsebojnem sporazumu. V primeru spora odloča pristojno sodišče.
3.	člen
Dimnikar je na zahtevo plačnika dimnikarskih storitev dolžan napisati in izročiti veljavno plačilno potrdilo s specifikacijo dimnikarskih storitev in navedbo tarifne postavke.
4.	člen
Za prekršek po tem odloku se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din:
1.	dimnikar, ki zahteva in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela ali ni izvršil kontrolnega pregleda;
2.	dimnikar, ki stranki na njeno zahtevo ne izda potrdila, kakor ga predpisuje 3. člen tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03/1-3747/1-58.
Slovenske Konjice, dne 18. aVgusta 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice Adolf Suc I. r.
242
Po 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 16. ter 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/521 je Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1958 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1958.
I.	člen
Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega:
L Občinski proračun
din
z dohodki	82,788.000
z izdatki	82,788.000
II.	Predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki	8,499.000
z izdatki	8,499.000
lil. Predračune proračunskih skladov z dohodki	4,870.890
oziroma ob upoštevanju omejitev z
razpoložljivimi sredstvi	2,923.257
z izdatki	2,923.257
2.	člen
Sredstva stalnega rezervnega sklada znašajo 799.368 din in se prenesejo iz leta 1957 v korist proračuna za leto 1958.
3 člen
Presežki dohodkov nad izdatki v predračunih finančno samostojnih zavodov gredo v občinski proračun.
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 450.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
4.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih posebnih skladov se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
,	5. člen
Finančno samostojni zavodi iz 1. odstavka 3. člena, ki dosežejo po svojem zaključnem računu za leto 1958 presežek dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom planirani ali pa brez škode za kakovost storitev zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, tako da vplačajo:
1.	v sklad za nagrajevanje največ 40% presežka z omejitvijo, da znesek ne sme presegati eno dvanajstino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1958;
2.	v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka, to je 60 %.
Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki po določilih prejšnjega odstavka.
Ce ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kakšen drug sklad, določi občinski ljudski odbor, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po vplačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1958 v posamezne druge sklade.
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list FLRJ, št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. 17/53).
6.	člen
Namestitev pri občinskem ljudskem odboru in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev.
7.	člen
Odsek za finance občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit, ki je v proračunu določen v posebnem delu proračunske rezerve za izravnavo osebnih prejemkov delavcev.
8.	člen
Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih organov in zavodov, se med postavkami osebnih izdatkov brez privoljenja odseka za finance ne smejo vir-mirati.
9.	člen
O uporabi proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan injinance občinskega ljudskega odbora.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja, uporablja pa se od I. januarja 1958.
St. 04/1-1513/1.
Šmarje pri Jelšah, dne 9. maja 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora •	Šmarje pri Jelšah
Avgust Anderluh I. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZA LETO 1958
(PO DELIH)
Izdatki	Skupaj	Dohodki	Skupaj
A. PRORAČUN L del — Dohodki iz gospodarstva 2.	del — Dohodki od prebivalstva 3.	del — Dohodki uradov in ustanov 4.	del — Ostali dohodki	din 10.490.000 69.221.000 40.000 3,037.000	A. PRORAČUN 1.	del	—	Prosveta	in kultura 2.	del	—	Socialno	varstvo 3.	del	—	Zdravstvena zaščita 5.	del	—	Državna	uprava 6.	del — Komunalna dejavnost 7.	del — Negospodarske investicije 8.	del — Dotacije: a)	finančno samost, zavodom b)	društvenim organizacijam 9.	del — Obveznosti iz posojil in garancije 10.	del	Proračunska rezerva 13. del — Sredstva za povečanje plač in prispevki	din 28.195.000 11.070.000 11.370.000 16.587.000 1.313.000 <150.000 450.000 2.557.000 966.000 8.371.000 959.000
Skupaj	82,788.000	Skupaj	82,788.000
B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Lastni dohodki Dotacije	8,049.000 450.000	B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Osebni izdatki Materialni izdatki	5.592.000 2.907.000
Skupaj vsi dohodki	8,499.000	Skupaj vsi izdatki	8,499.000
C. PRORAČUNSKI SKLADI Dohodki	2,923.257	C. PRORAČUNSKI SKLADI Izdatki	2,923.257
Skupaj dohodki	2,923.257	Skupaj izdatki	2,923.257
Vsi dohodki skupaj	94,210.257	Vsi izdatki skupaj	94,210.257
243
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 50 členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 16. členu temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32-349/55) v zvezi s 64. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/1957) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. maja 1958 izdal
ODLOČBO
o ustanovitvi sklada za štipendije občine Šmarje pri Jelšah.
1.
Ustanovi se sklad za štipendije občine Šmarje pri Jelšah.
2.
Sklad za štipendije je pravna oseba.
3.
Sklad za štipendije ima svoja pravila. Pravila sklada obsegajo zlasti določbe o namenu sklada, določila o uporabi dohodkov, o organih sklada, o načinu njihovega oblikovanja ter o njihovih pravicah in dolžnostih.
4.
Sklad za štipendije upravlja komisija za štipendije, ki šteje pet članov.
Komisijo za štipendije imenuje Svet za šolstvo, prosveto in kulturo občine Šmarje pri Jelšah.
5.
Nadzorni organ glede sklada je Svet za šolstvo, prosveto in kulturo.
6.
Sklad ima svoj predračun dohodkov in izdatkov.
7.
Odredbe za izvrševanje plačil iz sklada daje predsednik komisije za štipendije.
8.
Ta odločba velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01/1-2126/1.
Šmarje pri Jelšah, dne 10. maja 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Avgust Anderluh l. r.
244
Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. julija 1958 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o družbenem planu občine Šoštanj za leto 1958.
L člen
V odloku o družbenem planu občine Šoštanj za leto 1958 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-91/58) sc spre meni tretji odstavek XIV. poglavja — investicije, tako da se sredstva občinskega investicijskega sklada uporabijo za potrebe investicij v gospodarstvu kot sledi:
		din
L industrija		15,210.000
2. kmetijstvo		1,000.000
3. trgovina		600.000
4. gostinstvo		3,000.000
5. obrt		600.000
6. komunalna	podjetja	3,000.000
7. negospodarske investicije 2. člen		4,300.000
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od L januarja 1958.
Št. 01/1-363/10-58.
Šoštanj, dne 31. julija 1958.
Nadomešča predsednika občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Janko Zevart L r.
245
Občinski ljudski odbor Šoštanj je po drugem odstavku 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in po L ter 6. členu uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15-240/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. julija 1958 sprejel
ODLOK
o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letu 1958 na območju občine Šoštanj.
L člen
Iz družbenih sredstev ali z udeležbo teh sredstev se smejo v letu 1958 na območju občine Šoštanj graditi stanovanjske zgradbe samo v skladu z določbami tega odloka.
2.	člen
Splošni program gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Šoštanj v letu 1958 določa naslednjo struk-
turo stanovanj po vrstah:
samskih stanovanj	5	%
enosobnih stanovanj	5	%
dvosobnih stanovanj	40	%
trosobnih stanovanj	50	%
vanja razdelijo v naslednje kategorije:
Kategorija C	— cenejše izvedbe	25	%
kategorija B	— srednje izvedbe	50	%
kategorija A	— boljše izvedbe	25	%
Vse kategorije morajo ustrezati tehničnim, varnostnim in higienskim predpisom.
Gradbeni organ občinskega ljudskega odbora mora usmerjati gradnjo tako, da se doseže gornja struktura po vrstah in kategorijah.
3.	člen
Velikost posameznih stanovanj ne sme presegati normativov, ki jih določajo načela za projektiranje stanovanjskih stavb. Cista površina stanovanja na osebo, glede na število ležišč mora biti v naslednjih mejah:
Število ležišč
2	3	4	5	6
m2 čiste površine na osebo (brez balkona) kategorije:
C	15,5—18 12,3—17 10,8—15 10,2—13,5 9,5—12
B	15,5—18,5 12,5—17 11,0—15 10,6—14	9,8—12,5
A 18,5—20,5 15,0—19 13,2—17 11,8—15	11,7—14
Pri upoštevanju balkona se zgornji limiti zvišajo za 2 m2, za pet in šest ležiščno stanovanje pa za 1 m2.
Za čisto površino stanovanj se šteje površina stanovanja med surovimi zidovi brez pripadajočega stopnišča, pri čemer se računa za vzidane omare 50 % tlorisa, za kuhinjo, lože in balkone pa 100 %.
Pri usmerjanju gradnje stanovanjskih objektov se je treba držati spodnjih limitov, ker bodo le-ti veljali za stanovanjsko gradnjo prihodnjih let, medtem ko so višji pokazatelji dovoljeni samo za gradnjo v letu 1958.
4.	člen
Praviloma se morajo graditi zgradbe z večjim številom stanovanj, ne pa individualne ali vrstne; le če določene okoliščine tako narekujejo, se smejo graditi tudi take zgradbe, s tem da površina zemljišča za eno zgradbo ne presega v povprečju 400 m2. Načeloma je v takih primerih dati prednost vrstni stanovanjski zgradbi za večja nicsta (Velenje). Priporočljivo je, da se zidajo večetažni bloki, praviloma s petimi etažami nad terenom. Samo ia urbanističnih razlogov se lahko dovoli več etaž.
5.	člen
Individualne gradnje, ki so bile pričete leta 1956, 1957 in 1958, se morajo prav tako prilagoditi novim predpisom v mejah možnosti, vsekakor pa se morajo investitorjem teh objektov omejiti družbena sredstva, ki ne smejo presegati skupno 800.000 din na posamezni objekt.
6.	člen
Stanovanja se morajo zidati predvsem na koncentriranih gradbiščih v stanovanjskih naseljih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično urejena in tako organizirana, da omogoča večkratno uporabo istega projekta.
Ce se v takšnem območju gradi stanovanjska hiša po tipskem projektu, ki ga je potrdil pristojni organ za to določeno območje, investitor ni dolžan predložiti projeki v revizijo.	_ Vl
7.	člen
Prizadevati si je treba za organizirano gradnjo ;; istočasno izgradnjo objektov in potrebne komunalne ureditve naselja.
8.	člen
Opremljenost stanovanj se omeji na najnujnejše, tako da se doseže maksimalna pocenitev stanovanj. V stanovanje se sme vgraditi umivalnik, kuhinjska školjka, kompletno stranišče, prha ali kopalna kad in bojler ali kopalna peč (po kategoriji stanovanja).
Za vzidavo pohištva (omare, mize) se pustijo potrebne niše, pohištvo pa nabavi stanovalec sam. Te niše je treba projektirati globine 60 cm s širino v mnogokratnikih od 60 cm.
9.	člen
Tam, kjer je javni vodovod, električno omrežje in javna kanalizacija, morajo biti vse nove stavbe priključene na to omrežje.
Ce ni javnega vodovoda, morajo imeti večstanovanjske zgradbe svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. V vsakem primeru je obvezna greznica, ki jo je treba graditi po posebnih tehničnih predpisih.
10.	člen
Vsako stanovanje mora imeti ustrezen prostor za kurivo in za ozimnico. Pralnice, sušilnice, likalnice ter prostori za shrambo koles morajo biti koncentrirani in njih izkoristek ekonomsko utemeljen. Prostori za motorna kolesa in osebne avtomobile ne smejo biti v stanovanjskem objektu.
11.	člen
Kuhinja mora biti tako organizirana, da se vrši pripravljanje in kuhanje jedi ločeno od ostalega bivalnega Prostora in mora biti taka, da jo je možno opremiti s tipiziranimi elementi kuhinjske opreme Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Kuhinja mora imeti industrijski štedilnik za trdo gorivo, omogočen mora biti priključek električnega štedilnika.
‘	12. člen
Shrambe za živila ali shrambe za odlaganje (rojio-tarnica) so lahko samostojni prostori ali pa so v obliki vzidanih omar (v nišah) z lastnim vzgonskim zračenjem. Take niše smejo imeti obdelano samo prednjo steno kot vrata, v stenah pa morajo biti vloženi leseni čoki za pritrjevanje polic. Stene smejo biti samo pobeljene. V kopalnicah je treba namestiti čoke za montažo etažerja .in ogledala.,
13.	člen
Ce ni posebnih urbanističnih razlogov, strehe ne smejo biti ravne. Uporabljati je treba konstrukcije z najmanjšo porabo lesa.
14.	člen
Oblaganje zidov podstavka (cokl) vež in stopnišča ni dopustno. Stopnice morajo biti montažne izvedbe, brušena je samo nastopna ploskev.
15.	člen
Svetla višina izgotovljenih prostorov mora biti 2,40 (izjemoma 2,50 m). Okenske preklade ne smejo segati pod to višino. Svetloba oken ne sme presegati eno šestino tlorisne površine.
16.	člen
Kletni prostori in strešni ne smejo biti ometani, temveč samo ometeni. Ce je zidovje opečno, sme biti z malto zglajeno. Tlaki v kleteh so iz pustega betona.
17.	člen
Obloge s keramičnimi ploščicami so dovoljene samo z uporabo domačih ploščic lila kvalitete.
18.	člen
Sobe se slikajo samo v eni barvi brez vzorcev. Fasade morajo biti enostavno izvedene.
19.	člen
Električni dvižni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilci pa so praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja ali pa ločeno v stanovanjih s priključkom na stopnišče. Ni dovoljeno grupirati števce za vsa stopnišča in nato razpeljati priključke v stanovanja. V stanovanjskih prostorih in pritiklinah se smejo montirati samo stenska svetlobna telesa. V kopalnicah in predsobah se dovoljuje le po eno stensko svetlobno telo. Električne instalacije morajo biti tako dimenzionirane, da dopuščajo možnost kasnejšega priključka tretje faze.
20.	člen
Instalacije za vodo in kanalizacija morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu.
Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Dopušča se tudi vidna instalacija, kjer koli je to mogoče. Kot odpadne cevi je mogoče uporabljati »Ju-vidur« izdelke.
21.	člen
V glavnih (izvedbenih) načrtih za gradbena dela, morajo biti vrisane rege za instalacije. Kasneje dolbsti vertikalne rege ni dovoljeno.
22.	člen
Iz družbenih sredstev se ne smejo nabavljati rolete. Dovoljene so samo drvonitke ali platnene zavese glede na kategorije stanovanj.
23.	člen	,
Stanovanja kategorije C so enostavnejše izvedbe. V
stanovanju je omogočeno umivanje pri posebnem umivalniku. V prostoru za umivanje naj bo omogočena ureditev prsne kopeli: ustrezni prostor in zidna instalacija (opremo nabavi uporabnik). Mizarski izdelki smejo biti lakirani. V kuhinji je dovoljeno oploščenje s štirimi vrstami keramičnih ploščic lila domače kvalitete v dolžini kuhinjske opreme. Tla prostorov so ladijska. Vsi glavni prostori
morajo imeti dimniške tuljave, v sobah pripravljeni betonski podstavek za peč, ki se postavi le v enem prostoru in je lahko zidana ali industrijska. Več kot dve svetlobni mesti v enem prostoru nista dopustni.
24.	člen
Kategorija B dopušča kombinirani industrijski štedilnik. Stranišče in kopalnica sta združena v enem prostoru, dopušča pa se ločitev pri stanovanjih1 z več kot 4 člani. V kopalnici sme biti nameščen umivalnik, prha z bojlerjem, ali kopalna kad s pečjo pri stanovanjih z več kot 4 člani. Dovoljene so zavese drvonitke. V sobah se dovoljuje bukov parket, položen v asfaltu z eno lego izolacijskega lesonita, v sanitarnih prostorih pa enostaven teraco. Mizarski izdelki so pleskani in lakirani. Dovoljen je oljnati oplesk zidov v sanitarnih prostorih do višine 1,50 m. Električna napeljava služi za razsvetljavo in moč. V glavnih prostorih sme biti poleg fiksnega svetlobnega mesta še dvoje vtikalnih doz.
Dovoljuje se zvočna napeljava do hišnih in stanovanjskih vhodnih vrat. Dopustna je napeljava cevovodov za telefon do predsobe.
25.	člen
Kategorija A se razlikuje od kategorije B v dražjih fasadah, boljši ureditvi okolice, boljših tlakih, boljši kvaliteti podov, v vseh sobah so peči ali centralna kurjava. Prostori imajo vgrajeno pohištvo, garderobne omare. Dovoljene so drvonitke. Signalne naprave in telefonski vodi Obstajajo do stanovanja. V kuhinji je topla in mrzla voda in večje površine oblog. V to kategorijo spadajo tudi vsa stanovanja v stavbah z dvigali ali v stavbah s centralno kurjavo.
26.	člen
Kategorizacijo objekta predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
27.	člen
Po glavnih projektih, ki so bili revidirani do 1. aprila 1958, je dovoljena gradnja, če načrti ne presegajo normativov iz 3. člena tega odloka in če se da objekt razvrstiti v ustrezno kategorijo. O tem izda odločbo občinski svet za komunalne zadeve, ki predpiše istočasno, kaj se naj opusti zaradi pocenitve. Po I. aprilu 1958 potrjeni projekti, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, so podvrženi ponovni reviziji. O tem izda odločbo občinski svet za komunalne zadeve. Glavni projekti, vloženi v revizijo po 23. maju 1957, morajo biti v skladu z določbami tega odloka.
Projekti se vlagajo pri občinskem ljudskem odboru, ki potrdi, da so v skladu z občinskim odlokom. Sele nato se glavni projekt predloži Komisiji za revizijo glavnih projektov pri OLO Celje.
28.	člen
Za stanovanjske zgradbe, ki so fizično že začete, morajo investitorji v 15 dneh po uveljavitvi odloka sporočiti gradbenemu organu občinskega ljudskega odbora, kaj naj opusti pri izvedbi, da se stavba približa kategorizacijam iz tega odloka oziroma, da se doseže pocenitev gradnje po načelih zvezne uredbe.
Nadaljevanje gradnje je dovoljeno le z odločbo sveta za komunalne zadeve.
29.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 04/3-6315/1-58.
Šoštanj, dne 31. julija 1958.
Nadomešča predsednika občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Janko Zevart I. r.
246
Po 26. členu statuta občine Vojnik, 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52). 6. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št-19-118/53), 1. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 16-374/58), v zvezi z 12. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) je občinski ljudski1 odbor Vojnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. avgusta 1958 sprejel
ODLOK
o občinskih taksah.
L SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo na območju občine Vojnik še občinske takse po
II.	delu tega odloka.
2.	člen
Občinske takse, pobrane na podlagi določil tega odloka, so proračunski dohodek občine Vojnik. Razdelitev ter način uporabe sta določena z občinskim proračunom.
3.	člen
Občinske takse se plačujejo v lokalnih taksnih znamkah (občinskih kolekih) ter se lepijo na listine in uničujejo na način, ki je predpisan po zakonu o taksah. Takse, ki so višje od 20.000 din, se plačujejo v gotovini ali z virmanom.
4.	člen
Takse, predpisane s tem odlokom, se ne pobirajo v primerih, ko je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih.
5.	člen
Določila zakona o taksah (Uradni list FLRJ, številka 68-485/46) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53) se primerno uporabljajo tudi glede taks, ki so predpisane s tem odlokom.
6.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka daje pristojni finančni organ občinskega ljudskega odbora, ki obenem tudi skrbi za njegovo izvrševanje
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
II. TARIFA
a)	Vloge in pritožbe
Tar. št. I	din
Za vse vloge, ki se naslovijo na občinski ljudski odbor
1.	za vsako vlogo, razen pritožbe	20
2.	za vsako pritožbo	90
b)	Priloge
Tar. št. 2
1.	za vsako prilogo k vlogam ali pritožbam,
ako še ni taksirana	10
2.	na opomin za plačilo obč.	takse	50
c)	Odločbe
Tar. št. 3
Za vsako odločbo, za katero ni drugače
predpisano	75
'/'ar. št. 4
Za odločbe o dovolitvi enkratnega podaljšanja obratovalnega časa v gostinskih obratih za napovedano prireditev	2.000
Tar. št. 5
Za dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač:
a)	za napovedane prireditve gostinskih
obratov v lastni režiji	4.000
b)	za napovedane prireditve množičnih organizacij, če gre dtihodek v korist njih 2.000
c)	za priložnostno točenje na proslavah in ob kulturnih prireditvah in to samo za
čas, dokler prireditev traja	500
Tar. št. 6
Za odločbe, s katerimi se izda dovoljenje za gospodarske dejavnosti, se plača:
1.	za	trg. podjetja za promet na debelo	1.200
2.	za	trg. podjetja na drobno in trgovine	720
3.	za	gradbena dela	2.400
4.	za opravljanje zasebnega poklica javnih
pravnih zastopnikov in podobnih	poklicev	480
5.	za izdelovanje umetnih rudninskih vod	4.800
6.	za gostinska podjetja:
a)	restavracije in gostilne, v katerih se
ne točijo alkoholne pijače	800
b)	za restavracije, v katerih se točijo alkoholne pijače, kavarne, krčme, bifeje
in vinske kleti	10.000
c)	za hotele	2.400
d)	za penzione, postajališča in prenočišča	1.200
e)	za bare	12.000
7.	za	podjetja za potniški in blagovni prevoz
. se	plača:
a)	avtobusna	1.200
b)	avtotaksi	600
8.	za	dimnikarje	600
9.	prodajalne monopolnih predmetov	na drobno	240
10.	za	proizvajanje elektri j ne energije	480
11.	za	opravljanje bančnih in menjalnih poslov	9.600
12.	za	potniške in turistične agencije	3.600
13.	za	posredovalnice za nakup in prodajo	nepremičnin	16.000
14.	za	kinematografe	1.000
15.	za	opravljanje tovarniške proizvodnje	32.000
16.	za	opravljanje obrti:
a)	s stalnim sedežem	2.400
b)	z nestalnim sedežem ■	900
Tar. št. 7
Za vse odločbe o kaznih v postopkih in prekrških, za katere je pristojen sodnik
za prekrške občinskega ljudskega odbora Vojnik:
1.	ob	izreku kazni	ukora	100
2 kadar je izrečena denarna kazen v zneskih:
a)	do	1.000	150
b)	od	1.000	do	3.000	250
c)	od	3.000	do	5.000	350
d)	nad 5.000	10 %
3.	če je izrečena zaporna kazen	250
č) Spričevala in potrdila
Tar. št. 8
Za vsako spričevalo ali potrdilo, izdano od ljudskega odbora, s katerim se potrjujejo razne lastnosti, razmerja ali okolnosti, se plača, razen v primeru, če je s posebnimi predpisi drugače določeno	50
d)	Potrditve, podpisi, pečati, prevodi in kopije
Tar. št. 9
1.	za potrditev vsake listine za prvo polo	40
za vsako nadaljnjo polo	25
PRIPOMBA I: Ce se potrdi več izvodov enake, oz. iste listine, se za prvi izvod plača taksa po tej tarifni številki, za vsak nadaljnji izvod pa po 40 din od vsakega izvoda brez ozira na število strani.
PRIPOMBA II: Za potrditev podpisa ali pečata se plača taksa 25 din. Za potrditev podpisa in pečata se plača ena taksa.
2.	Za potrditev po drž. organih kopiranega načrta, če zahtevajo kopiranje zasebniki
3.	za potrditev ocenitve premoženja
e)	Razno
Tar. št. 10
Takse za odhod uslužbenca občinskega
ljudskega odbora, finančno samostojnih zavodov ter proračunskih ustanov, ki se izvrši na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali pa zadeve neznatne vrednosti se plača:
1.	za pregled zemljišča in prostora za naprave
2.	za pregled zgradbe ali posameznih prostorov v njej, da bi se izdalo uporabnostno dovoljenje in sicer:
do 5 prostorov od 6—20 prostorov nad 20 prostorov
3.	za vsako pot uslužbenca izven uradnih prostorov, brez ozirov na število uslužbencev
200
100
500
1.000
500
Tar. št. 11
Ce se za vstop v gostinske in podobne obrate z glasbo ne pobira vstopnina, se za glasbo plača:
1.	za vsakodnevno glasbo v kavarnah in gostilnah mesečno
2.	če je glasba 3-krat tedensko, mesečno
3.	če je glasba 2-krat tedensko, mesečno
4.	za glasbo na plesu in veselici
1.500 800 600 3.000
Tar. št. 12
Za uporabo pločnika pred poslovnimi prostori se plača:
1.	če se javni prostor uporablja trajno, za vsak m2 letno
2.	za uporabo javnega prostora, pločnika po čistilcih čevljev
3.	za uporabo javnih prostorov za postavitev kioska, letno
4.	za uporabo javnega prostora, za postavitev stojnic, vrtiljakov, strelišč, cirkusov
in podobno za čas trajanja (20 dni) za m2
400
4.000
8.000
70
Tar. št. 13
A)	Gospodarske organizacije in zasebniki plačajo takse za reklame, ki se zaradi materialnih koristi obesijo ali pa kako drugače pritrdijo, narišejo ali naslikajo v javnih lokalih ali izven, na ograjah, na izložbenih oknih itd. v odvisnosti od velikosti reklame in sicer:
za vsak m2 površine
B)	Za firme se plača:
1.	obrtniki, ki delajo brez pomočnikov
2.	obrtniki z enim ali več pomočniki
<	3. trgovine
4.	vsa ostala gpspodarska podjetja
500
500
1.000
3.000
5.000
Tar. št. 14
Za ponudbe na ofertalnih licitacijah pri drž.
uradih in ustanovah ter zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah, glede na vrednost del, za katera se daje ponudba!
1.	za vrednost	do	1,000.000	300
2.	zav rednost	od	1—5,000.000	600
3.	za vrednost	od	5—20,000.000	1.500
4.	za vrednost	od	20—50,000.000	5.000
5.	za vrednost	od	50-100,000.000	10.000
6.	nad vrednosti 100,000.000	20.000
Tar. št. 15
Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje, žganje apna in podobno, se plača za v primeru, da te dejavnosti še niso zajete v uredbi o gospodarskih organizacijah (Uradni list FLRJ, št. 34/53) za posamezno dovoljenje:
1.	za kopanje peska, gramoza, kamenja,
zemlje in podobno na lastni zemlji	5.000
2.	za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje
in podobno na tuji zemlji v svojo korist	2.000
3.	za žganje apna	1.000
Tar. št. Ki
Za registracijo cestnih motornih vozil, iz-
vzemši motorna kolesa	do 1.000
za motorna kolesa	do SCO
St. 01-2571/1-58.
Vojnik, dne 15. avgusta 1958.	i
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Vojnik
.	Josip Jošt 1. r.
247
Po 26. členu statuta občine Žalec, 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad. list LRS, št. 19-88/52) 1. odstavku 71. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54), 36. tč. 105. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-650/57) in j. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 1-3/57) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. junija 1958 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodbah in najemninah.
1.	člen
V odloku o stanovanjskih skupnostih, stanovanjskih pogodbah in o najemninah, objavljenem v Uradnem vestniku okraja Celje. št. 6-156/56, se četrti odstavek 29. člena spremeni in se glasi:
»Od 40 % prispevka za amortizacijski sklad je treba odvesti 10 % v kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš.«
2.	člen
3.	člen' odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjskih skupnostih in stanovanjskih pogodbah in o najemninah, objavljenega v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 7-162/57, preneha veljati.
3.	člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01-1295/1-58.
Žalec, dne 16. junija 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Zale;'
Ivan Rančigaj 1. r.
248
Po 31. členu statuta občine Žalec, 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (tir. list LRS, št. 19-88/52), 9. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarsko službe (Uradni list LRS, št. 21-116/50) in 6. tč. 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) je občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora dne 16. junija 1958 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji tarifi za dimnikarske toritve.
L člen
V odloku o najvišji tarifi za dimnikarske storitve, ki ga je sprejel ObLO Žalec na seji dne 14. junija 1956 in je objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje št. 7-159/57, se prvi stavek 6. člena spremeni tako, da se glasi:
»Kurilne naprave in dimni odvodi se morajo ometati v rokih, ki so določeni v 3. členu odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS, št. 11-55/48). Za območje občine velja splošni ometalni rok enega meseca, v kolikor z omenjeno odredbo ali s predpisom okrajnega ljudskega odbora niso določeni drugačni ometalni roki.«
2.	člen
8.	člen se spremeni in se glasi:
»Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje zaradi prekrška: 1. dimnikar, če zahteva in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela ali ni izvršil kontrolnega pregleda; 2. dimnikar, ki na zahtevo plačnika ne izda potrdila z navedbo storitve in tarifnih postavk.«
1. tč. 8. člena se črta.
3.	člen
9.	člen se spremeni in se glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi na krajevno običajni način in se objavi tudi v Uradnem vestniku okraja Celje.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi na krajevno običajni način.
St. 01-1296/1-58.
Žalec, dne 16. junija 1958.
Nadomešča predsednika
občinskega ljudskega odbora .	podpredsednik
Albin Rehar I. r.
/
/da,;, fmančno samostojni zavod »l radm vestnik okraja Celje« v Celju Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik Tiska Celjska liskama v Celju Uredništvo m uprava v Celju, I rg svobode štev. 9	Telefonska štev. 26-06, interna 47 Naročnina znaša letno 700 din cena
posamezni številki 30 din - Tek. račun: 603-70/2-599