— 119 —
Pred novo mašo.
ffl~jir daj pa boš pel   novo mašo, letos ali drugo Bt^Ks    leto?" izpraševali so Kosov boter Zajčevega T*TT^    Pavla. JSt*        »Letos, letos!"
^^w|         ,,Čast Bogu!   No.  potem  te bo pa že
llstešg treba vikati. Veš, prej te pa ne bom, pa saj NffjsS sem te držal pri sv. krstu." j»»*@g| Veselo je bilo vse te novice. V prvi J&Srig&f vrsti seveda starši in svojci. Precej se je pri-i***Wv* čelo pri Zajčevih pospravljanje in snaženje. Vse, vse: hiša in deloma tudi druga poslopja so se prenovila.
Poleli je bil pa res Pavel posve^en v maSnika. Prišel je doraov, tako mil, tako lep kakor sam angel iz nebes. ln razprostiral je roke nad svojci in rojaki in blagoslavljal jih je.
Približal se je slavnostni dan nove maše. To se je pa tudi poznalo pri Zajčevih. Kar čez noč je vzra-stel cel gozdič vitkih mlajev, ozaljšanih z raznobojnimi zastavicami, opletenih z venci iz zelenine in pestrimi cveticami: vse \e migljalo, vse se svetilo. Mala triletna sestrica. družica novomašnikova, Lenica, je kar od veselja poskakovala in tlcskala z rokcama.
Obstane. Nekaj jo je zmotilo v nedolžnem veselju
—   ugledala je črnega murčeta.
,.O ti revež ti!" vzdihne, ,,vse je tako lepo. vse belo, vse osnaženo, ti pa tak!"
,Me vse štiri: jaz, Milka, Julka in Anica itnamo za jutri lepa belorožasta krilca, ti pa tako črn. Murče, kar z menoj pojdi, da te osnažim in umijem. Bel in lep moraš bifi julri, ko bo pel naS Pavle novo malo."
Oori za vratom ga  je   prijela  za dlako in kožo
—   ne   baš   prav rahlo — in vlekla   ga notri v vežo. No, prav rad ni šel, vendar se ni bogve kako branil.
,Tu čakaj! dokler vsega ne znosim skupaj." ln čakal je stari murče. Lenica pa je prinesla —
pa kaj pravim prinesla, privlekla in pridrsala velik stol.
Da se ji je pri tem odvezal trakec pri čeveljcih, no to
H  '

— 121 —
ni bilo nič hudega. Malo pomahala je z nožico in bila je bosa. Poleti bos biti, to je pa ravno prijetno.
Voda, milo, goba, tudi (o se je počasi spravilo skupaj. nGlavnika bo tudi treba, da ga počešem kosma-tinca, ko ga dobro umijem."
Ravno dobro se spravi na delo in z gobo umiva gobec pohlevnemu murčetu, kar stopijo iz sobice mati praznično oblečeni. K sv. spovedi so se bili namenili, da bodo jutri prejeli Zveličarja iz rok svojega otroka — novomašnika.
nKaj pa ti je, ti dete neumno? Kaj pa počneš z mrcino pasjo, grdo?"
,Mama, umila ga bom, da ne bo jutri tako grdo črn in zmršen, ampak lepo bel in počesan. Saj bodete tudi vi nas umili in počesali, predno pojdemo v cerkev."
BBeži, beži, česa se spomniš ; kedaj si videla. da bi kdo črnega psa belo umil — prazno delo. — Po--beri se, grdoba !" poceptajo mati in murče stisne rep med noge pa se prihuljeno poberc iz veze.
Na spoved so mislili Zajčeva mati, ko so pola-goma stopali proti domači cerkvi. V te misli so se pa vrivale zopet druge. oČesa se ne zmisli otrok", ta-Idsto so zamrmrali, — obrezvspešen trud!" Zopet so se zmislili na sina Pavleta. ,No, mnogo sem skrbela, mnogo štedila, mnogo molila, Cast Bogu, ni bilo zaman, ni bil prazen trud. Lenica, to dete! Naj bo to njeno današnje prazno delo prvo in — zadnje!"
Ferdinand Gregorec.