Socialistična zveza in delegatski sistem
neločljivo povezana
bile doslej uspešne in katera vpra-šanja so organizacije SZDL uspeš-no razreševale, kako organizacije SZDL spremljajo tekočo proble-matiko delegacij in delegatskih te-]es kot tudi samoupravnih skup-nosti na različnih področjih dela in življenja, zakaj se v delovanju SZDL bolj ne uveljavljajo sekcije in problemske konference in za-kaj se v delovanje organizacij SZDL v večjem številu ne vklju-čujejo vsi delovni ljudje in občani, ki spoštujejo njena pravila demo-kratičnega urejanja problemov in sprejemanja odločitev, kakšno podporo že dajejo organizacije SZDL družbenim organizacijam in drugim združenjem ter druga.
V Ljubljani se je vedno bolj utr-jevalo in utrdilo spoznanje, da brez samoupravne krajevne skup-nosti in občine ne more biti resnič-nih samoupravnih odnosov in sa-moupravljanja v mestu. Pravila dajejo možnosti za še boljše sa-moupravno demokratično delo-vanje delovnih ljudi in občanov, njihovo osebno izrekanje in krepi-tev delegatskega sistema. Že do-sedanje izkušnje so pokazale, da je bilo razreševanje družbenih vpra-šanj v občini in mestu vedno uspešno le takrat, kadar so se do-govorjeni programi zlili iz krajev-nih, občinskih in mestne organi-zacije SZDL v skladno akcijo.
Dosedanja praksa v političnem delovanju tudi kaže, da smo še vse preved naklonjeni forumskemu delu. Razumljivo je, da se v takih pogojih zožuje akcijska fronta SZDL, oži pa se tudi krog njenih najbolj  dragocenih aktivistov v
bazi. To potrjuje tudi dejstvo, da so bili v Ljubljani poleg uspešno opravljenih nalog prisotni tudi od-pori in celo protesti zoper rešitve, o katerih se je sicer trdilo, da so bile sprejete v javni razpravi in v bazi. To so bila opozorila na ne-spoštovanje demokratičnih odno-sov, na neustrezno organiziranje subjektivnih sil, na formalizme, nedoslednosti, na nespoštovanje predlogov baze oziroma njihovo neosnovano zavračanje. S tem je bil prizadet ugled SZDL, ki mora zagotavljati spoštovanje demo-kratičnih odnosov in dejansko navzočnost občanov pri razreše-vanju vseh pomembnih vprašanj.
Z vgrajenimi določili o mestu in vlogi akcij oziroma problemskih konferenc, zlasti pa z njihovim uveljavljanjem v praksi, naj bi ti organi prispevali, da bi delavci in občani, njihove organizacije, usta-nove in drugi dejavniki združeni v SZDL skupaj sprejemali sklepe o dejanskih problemih. To istoča-sno tudi pomeni, da se morajo vsi dejavniki pri svojem delovanju obrniti do temeljev družbe, s tem pa tudi do krajevne skupnosti, si-cer je sploh vprašljiv njihov smo-ter delovanja in obstoj. Sekcije, problemske konference, delegat-ske konference SZDL so tudi pri-ložnost za uveljavljanje vodilne, idejne in politične vloge zveze ko-munistov in drugih družbenopoli-tičnih organizacij ter družbenih organizacij, društev in združenj.
Tudi v delovanju zborov stano-valcev in hišnih svetov je potreb-no videti možnosti za zelo različne oblike neposrednega samouprav-
nega organiziranja in vsebine de-lovanja tako v hiši, skupini hiš, ulici, terenu, krajevni skupnosti, samoupravnih interesnih skupno-stih, občini in mestu. V povezova-nju in vključevanju zborov stano-valcev in hišnih svetov v družbe-no okolje je še mnogo neizkorišče-nih možnosti. Ti so sicer povezani v skupščini delegatov stanovalcev v krajevni skupnosti, vendar so ti doslej delovali le na stanovanj-skem področju, ne pa tudi pri ra-zreševanju drugih skupnih vpra-šanj zlasti na področju socialne dejavnosti, praktičnem uresniče-vanj u načel solidarnosti in vzaje-mne pomoči, samozaščite in civil-ne zaščite, organizacije servisnih dejavnosti, varstva okolja in dru-gih. Tudi družbenopolitične, družbene in zlasti humanitarne organizacije s svojim delovanjem največkrat še ne sežejo do stano-valcev, stanovanjske hiše, ulice in terena.
Udeleženci v razpravi so opozo-rili na ocene delovanja delegat-skega sistema v občini in mestu in opozorili, da velike možnosti, ki jih nudi delegatski sistem, kljub doseženim uspehom še niso izko-riščene, netoliko zaradi subjektiv-nih slabosti kot zaradi njegove ne-dodelanosti in nedoslednosti, ta-ko da še ne more zajemati vseh živih neposrednih interesov de-lavcev in občanov ter jih usklaje-vati s skupnimi dolgoročnimi in-teresi delavcev. Vsi smo poklica-ni, da delegatstvo boljše organizi-ramo in da v delo delegacij vklju-čimo vse politične, strokovne in druge potenciale družbe.
Konferenca je ocenila tudi po-tek razprave o statutih občine in mesta in priprave na sprejem statutov   krajevnih   skupnosti.
Ugotovljeno je bilo, da poteka raz-prava o teh samoupravnih doku-mentih uspešno, da se bo intenziv-no nadaljevala vse do sprejema v mesecu decembru, ko bodo pred-logi predloženi skupščinam za sprejem. Ob tem so delegati zlasti opozorili na dve vprašanji. Obsto-ja občutek, da pri oblikovanju sta-tutov preveč težimo k popolni do-
rečenosti teh dokumentov, čeprav vemo, da bi moralo biti delo na teh dokumentih in na njihovem do-polnjevanju naša vsakdanja skrb. Pri iskanju posameznih rešitev pa je še vse preveč previdnosti, če-prav nam praksa narekuje, da lah-ko zapišemo že dokaj originalne rešitve. Večkrat pa se tudi preveč ustavljamo pri vprašanjih občina-mesto in premalo povezujemo ra-zreševanje skupnih vprašanj z de-lovanjem političnega sistema v njem.
Naloga konference SZDL je bila tudi v tem, da oceni priprave na volitve 1978. Iz poročila volilne komisije je razvidna dejavnost od junija do konca oktobra 1.1. V vseh krajevnih skupnostih so v tem ča-su potekali razgovori s člani koor-dinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve, na katerih so bila obravnavana vprašanja dele-gatstva znotraj krajevne skupno-sti, navzven, povezovanje krajev-nih skupnosti z zborom krajevne skupnosti skupščine občine, sa-moupravnimi interesnimi skup-nostmi, vprašanja sestava delega-cij, kadrovanja za člane delegacij in druga. Podobna vprašanja so bila obravnavana na treh večjih posvetovanjih s predstavniki no-
silcev volilne aktivnosti v vseh de-lovnih organizacijah v občini.
Posebni razgovori so se vršili s predstavniki družbenih organiza-cij in društev v občini in s predse-dniki skupščin in izvršnih odbo-rov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skuščinskega sistema, o nalogah, ki jih moramo opraviti zlasti za ustreznejše orga-niziranje menjave dela na posa-meznih področjih, v zvezi z izvoli-tvijo posebnih delegacij za posa-mezne interesne skupnosti in v zvezi z njihovim koordiniranim delovanjem.
Konferenca je sprejela kadrov-ska načela in merila za evidentira-nje in kandidiranje nosilcev druž-benih funkcij v skupščinah druž-benopolitičnih skupnosti in sa-moupravnih interesnih skupno-stih, obravnavani pa so bili tudi že nekateri predlogi za uspešnejše oblikovanje in organiziranje dele-gacij skupščine občine in skup-ščin interesnih področij družbe-nih dejavnosti.
Doslej je bilo v občini evidenti-ranih skupaj 6441 možnih kandi-datov, od tega v delovnih organi-zacijah 4912, v krajevnih skupno-stih pa 1429. Od tega je 2461 mo-ških in 3480 žensk.             J. Š.