— 139 —
S i r o t a
LSL$LJf9'r\  (Spisal V. Kosmak. Preložil Jožef Gruden."i
j? eiSL 6'nce ie s*°pi'° 'znad črnega Iesa, kakor na-iff   Aa^   deja iz otožne duše.
JIL ^\o             Na  temnomodrem  večernem   nebu   je
¦Sft &? s*a* ve^^ mesec, bled kakor angel smrti, šflK ^jjj žalosten kakor sponiin na izgubljeno srečo. Mfc^gjp           Šel sem po cesti ter žaiosten zrl k otožni
SPlfis senci bledega meseca. Moj Bog! Da ta mesec, SbLS§ ta žalost še podnevi gleda z neba dol na ^ji«&p človeka. Jeseni in lipe po cesti so se majale in se tresle, kakor bi žalovale. K nogam rni je pal rumen list kakor ovela solza.
Bilo mi je čudno pri srcu. PriŠel sem k vasi, pred katero se je razprostirato pokopaliŠČe, obzidano z belim zidom. Okrog pokopališča so se vzpenjali mo-gočni kostanji. Sedel sem na travnik poleg rumenega lista, oprl kukaio ob drevo, zažvižgal svojemu psu Perunu ter vzel v roke čagan (t. j. palico, ki je obenem piščal). Perun je legel k mojim nogam, otresal glavo, kakor bi se čudil, zakaj sem tako otožen. Pritisnil sem čagan k ustom in začel piskati:
Šla deva na travnik, Na loke zelene; Ni trave nažela Vsled rose stndene. Tam S/pek fe našla In cvetek na šipku.
»Dragi moj cvet, jaz te utrgam."
Ne trgai me v mrazu Ko cvetje mineva: Ne trgaj v vročini, Ko suše medleva, Me trgaj sred maja, Ko cvet se poralaja.
Naenkrat Perun vzdigne glavo ter zarenči. Po-gledam, kaj je? Na cesti je stala petletna deklica. Imela
— 140 —                            -
je kostanjeve lase, vse skodrane, in obrazek kakor živa pomlad. Motrila me je z velikimi modritni očmi, tako jasnimi, kakor bi jih bila ukradla z neba.
Poslušala je moje piskanje. Ko pa je videla, da jo gledam, se je ustrašila ter zbežala naprcj k pokopa-lišču. Zrl sem za njo. Bilo je dražestno dete; imeloje novo krilce. Na pokopališču so bila vrata narejena iz črnih latev. Deklica se je oprla obnje, potolkla na latve ter zakiicala: MMamica, mamica, poglejte me; novo obleko imam!"
Nikakega odgovora.
nNo, mamica, pridite vendar sem in poglejte, kakšno krilce imam!"
Zopet tiho. Le veiik rumen list je pa) k mojim nogam. — Deklica je malo počakala, pa spet začela tolči na vrata z obema ročicama: ,Mamica, ali me nimate več radi, da ne pridcte ?"
Spet vse tiho.
Kostanj nad menoj se je stresal in švrljuga je žalostno začivkala na zidu.
Deklica je začela plakati, zakrila si obrazek z ro-čicama ter ihte šla mimo mene v vas.
Meni se je v srce smilila.
»Deklica", sem ji zaklica), ,,zakaj jokaš?"
Pogledala me je in se obotavljaje ustavila.
,,No, ne boj se me, dušica", sem se ji dobrikal, opojdi sem, dam ti podobico. Povej, kako ti jeime?"
Vzel sem iz žepa podobico ter jo pokazal deklici.
Počasi se mi je približala.
,No, povej, kako ti je ime, revica!'
Deklica je zašepetala : ,,Maruška."
nZakaj pa jokaš ?"
HKer ni hotela mamica priti pogledat, da imam novo krilce."
nKje pa je mamica?"
»Tam na pokopaliSCu spi."
Obrnil seni se strani, da bi prikril svojo bolest. Potem sem prijel deklico za roko ter jo pobožal po obrazku. Držala je mojo podobico v roki ter me zaupljivo gledala.
,,Doma nimaš raamice ?"
—  141  —
»Irnam drugo, ali ta me je bila natepla. Zato sem zbežala k babici, ki mi je dala to novo krilce."
,,Pa si šla mamici pokazat, je-li ?*
,Da, babica mi je rekla, da mama tukaj spi. A mamica noče priti in me noče pogledati."
Deklica jame zopet plakati ter si zakrije oči z ročicami.
S kostanja je padal list za listom, eden rumen, drugi rdeč in drugi zopet od slane opaljen in ove!. A na nebu je še stala bledega meseca senca kakor spomin na uvelo srečo v žalostnem  človeJkem srcu.
Moj mili Bog! Zakaj je ta naša pomlad tako kratka, a ta jesen, to umiranje, la žalost, tako dolga? In zakaj že to Cloveške popje, zakaj že tudi to dete mora izkusiti, preden mu je vzcvetel maj, žalostno in uvelo jesen ? Žakaj mora zaman iskati matere na po-kopališču ? Moj Stvarnik! Ti vcš, zakaj; mi Ijudje ne umemo tega.