PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
BARJE
Vožnja po Ižanki je še vedno nevarna
Kljub najnovejšim gradbenim posegom, je Ižanska cesta še naprej nevama. Nekoliko širše, bolj vozno in tekoče cestišče je, kot kaže, le še dodatna spodbuda za voznike, da še močneje pritisnejo na plin, bankine ob cesti pa so menda tako šibke in neobstojne, da bi se že prvi tovor-njak, ki bi zapeljal nanje znašel v jarku.
Nič bolje ni z dovozi na Ižanko. Ti so se vsaj na odseku od Mokarja do Iga, ki je saniran, zdaj znašli »pod cesto«, saj je Ižanka zdaj višja za kake pol metra. Gradbinci so uspeli ustrezno urediti le
nekaj dovozov, potem pa jih je, kot kaže, ustavil mraz.
Nasploh ceste, ki prečkajo Ižanko povzročajo čedalje več težav. Še zlasti nevaren je, kot pravijo, široki izvoz z Livade in Jurčkove na Ižanko, saj se tam često nagnete veliko vozil, kar onemogoča varen promet. Marsikje pa križišča sploh niso označena in že zavoljo tega prihaja do nesreč.
Svojevrsten problem je tudi, kot nam je pove-dala predsednica sveta KS Barje Pavla Toni-Žve-glič, Peruzzijeva. Izvajalec, ki je gradil južno ob-voznico, te ceste ni uredil tako kot je bilo dogo-
vorjeno. Cesto naj bi dokončno saniral, a jo je le začasno razširil, potem pa se je počasi nagnila.
»Problem zase je že sama južna obvoznica. Na tej je nastal prag, ki zdaj onemogoča normalno odvodnjavanje. Zavoljo izlivov z obvoznice, ob večjih deževjih nastajajo pravcate poplave, kar se je pokazalo še zlasti na Lahovi poti, na Požaru in na Ižanki v kotu med obvoznico in Ižanko pod nadvozom. Zavoljo južne obvoznice je zdaj delno zajezen potok Prošca. Ker pa je zajezen le delo-ma, se stekajo vanj vse mogoče fekalije in odpla-ke, kar lahko povzroči celo epidemijo. Če po obilnem novembrskem deževju ne bi nastopil mraz, bi se to morda že zgodilo. Isto nevarnost predstavljajo tudi črne gradnje, ki nimajo urejene kanalizacije.«
Barjani hočejo lastno šolo
Otroci, ki žive na območju Barja, se že kar lep čas vozijo v šolo na Galjevico. Rešitev očitno ni ravno najboljša, zato v kraju resno razmišljajo, da bi spet ustanovili lastno šolo. Ogrevajo se za štirirazrednico, ki naj bi jo uredili v prostorih
Zadruini dom so Barjani zgradUi z udarniškim delom
nekdanjega šolskega poslopja, s katerim zdaj upravlja Kmetijska zadruga Ljubljana. Poslopje naj bi jim priskrbela nazaj občina.
Razen tega pa krajani terjajo nazaj tudi (izpraz-njen) zadružni dom, ki so ga zgradili sami z udar-niškim delom.
Tudi s preskrbo z osnovnimi potrebščinami niso povsem zadovoljni. Mala Mercatorjeva trgovina je, kot pravijo, bolj slabo založena, razen tega pa imajo mnogi kupci, še zlasti iz Črne vasi, do nje daleč.
Radi bi tudi že enkrat za vselej napravili konec nesnagi, ki se nabira v njihovem kraju (»Ljubljan-čani, okoličani in nekateri priseljenci mislijo, da je Barje odlagališče za odpadke«), radi bi dokončno rešili vprašanje telefonije (letos naj bi dobili prek 500 novih telefonskih priključkov), ni pa še jasno, kako oskrbeti vse stare ljudi, ki jih je v krajevni skupnosti čedalje več.
Razvoj kraja v mnogočem pogojuje komunalna ureditev. »Dokler ni urejena infrastruktura, se nič v kraju ne more normalno razvijati,« pravi pred-sednica sveta KS Barje Pavla Toni-Žveglič.
BRANKO VRHOVEC